UDK 808.62-5 Irena Stramljič-Breznik Pedagoška fakulteta v Mariboru IZGLAGOLSKE IZPELJANKE S POMENOM VRŠILCA DEJANJA* Tvorjenke s pomenom vršilca dejanja se v slovenskem jeziku izpeljujejo z dokaj številnimi domačimi in prevzetimi priponskimi obrazili, izmed teh so najrodnejša: -ač, -lec, -(a)tor, -ar, -er, -(a)nt, -ec in -telj. Ista glagolska podstava je lahko družljiva z različnimi besedotvornimi mor-femi, tipičnimi za to pomensko skupino, vendar take izpeljanke niso (ali pa le zelo redko) stilno enakovredne. Tvorjenke so eno- ali dvonaglasne, kar je hkrati z mestom naglasa predvidljivo na podlagi naglasnih lastnosti podstave in obrazila. Derivatives with the meaning of the agent of an action are formed with a number of native and borrowed suffixes; among the most productive are -ač, -lec, -(a)tor, -ar, -er, -a pomenska skupina samostalniških izpeljank in zloženk iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave (Ljubljana, 1992), mentor Jože Toporišič. 'izraz J. Toporišiča. + domače obrazilo (PP-DO): emajUr-ec, dribl-ar, betón-ar, 4. domača podstava + prevzeto obrazilo (DP-PO): gnjav-âtor, zabuš-ant? Mešanke točke 4 so maloštevilne, največ je izpeljank pod 1 in 2. V celoti prevzete tvorjene besede zapolnjujejo zlasti tista področja jezika, kjer se tuja tehnična, tehnološka in znanstvena odkritja prenašajo skupaj z izrazi na naša tla, ker domača stroka še ni razvila ustreznih izrazov. Tako se za področje tehnike prevzema angleško in francosko besedje, za duhovne, družbene in naravoslovne znanosti pa izrazje grškega in latinskega jezika (Toporišič 1984, 104). Vendar bi danes že lahko trdili, da veliko število terminoloških slovarjev kaže na posebno skrb za razvoj slovenskega izrazja. 4 Izglagolske tvorjenke za prvo pomensko skupino je mogoče definirati na podlagi dveh kategorij podspola (Toporišič 1981): + živo, +/- človeško, torej je vršilec dejanja človek ali žival moškega, ženskega, redko srednjega spola v stilno nezazna-movanem pomenu. Izpeljanke imajo govorno podstavo, ki je zmeraj besednozve-zna enota, ne stavčnopovedna, tj. struktura Zaim (ozir.) + Glag, npr. kdor bere < človek, ki bere oz. kar+ijv poje < žival, ki poje (Toporišič 1982, 336-337). Enakovredna je pretvorba oziralnega zaimka kdor v posamostaljeni zaimek z možnostjo izražanja spola tisti, tista, tisto in oziralno zaimensko vezniško besedo ki: tisti, ki bere — tistojv, kar poje? Druga njihova značilnost je, da z oziroin na izpisano gradivo prevladujejo izpeljanke iz proste in predponske (izpredložne) glagolske podstave. Oba tipa lahko najustrezneje prikažemo s šestimi koraki besedotvornega algoritma: I. tisti, ki čuva I. , tisti, ki emigrira II. -aj24 II. -ant2 III. čuva III. emigrira IV. čuv-i IV. emigro- v. čuv-| + -аЈ2 V. emigr0- + -ant2 VI. čuvaj VI. emigrant Popolnejši pregled vseh izpeljavnih obrazil je bilo mogoče sestaviti tako, da je bilo upoštevano besedno gradivo, presegajoče obseg SSKJ I. Na podlagi obsežnejšega izpisa je bilo izločenih 42 obrazil moškega, 15 ženskega in 2 srednjega spola. Zanimiva je številska primerjava z ustreznimi obrazili pri Bajcu (1950 I, 126-128) in Toporišiču (1984, 124-125). 4.1 Bajec za vršilca dejanja (nomina agentis) navaja 11 obrazil moškega spola (-a/, -ar, -telj, -jak, -ak, -ec, -lec, -vec, -ež, -ič, -ač), 2 ženskega (-Ika, -ica) in 1 srednjega spola (-lo). Število obrazil je z ozirom na naš pregled manjše, ker 2SP 62, 966: zabušdnf, SS 1984, 125: zabuSànt/zabuSànt. Prim. J. TOPORIŠIČ, Predvidljivost slovenske knjižne samoglasniške kolikosti in kakovosti, JiS XII (1967), 229-236, oz. istega Ankete za določitev naglasnega mesta ter kakovosti in kolikosti naglaSenega samoglasnika, JiS XIV (1969), 249-260 (nadnaslov: Akademijin slovar); delni ponatis v knjigi 1979, 243-253. 'Ta podstavna možnost je implicitno izražena že v citiranem delu J. TOPORIŠIČA s primerom: človek, ki bere. A. VlDOVič-MlJHA (1988) izraža besedotvorno podstavo tiatil-al-o, ki . . . 4Podpisne Številke /. 2, 0 zaznamujejo t. i. naglasno jakost (Toporišič v ustreznih delih). a) obrazila, ki se dodajajo glagolski osnovi, kot npr. -lec, -vec idr., vključujejo tako tvorjenke tipa igralec in morilec, torej -(i)lec, -(a)lec, ki sta kakor pri vseh drugih podobnih obrazilih šteti kot 2 enoti; enotno merilo poveča število Bajčevih obrazil na 15; b) Bajec v obravnavo ne vključuje prevzetih tvorjenk. 4.2 V SS je 35 obrazil moškega, 16 ženskega in 2 srednjega spola. Številski razkorak z našimi obrazili je manjši, ker SS vključuje tudi prevzete besedotvorne morfeme. Za posamezni spol je stanje sledeče. 4.2.1 Pri moškem spolu je pri nas zabeleženih 8 obrazil več. Nova (glede na SS) so obrazila: -inec (mrgolinec), -lin (gizdalin) -ater (dekoratêr, destilatêr, . . .), -ir (kurbir), -tir (pastir; prim, tudi Metelko 1825, 49), -it (favorit erudit),5 -iv (detektiv). Tudi za obrazilo -(a)vec v SS ni posebej navedenih primerov, npr. ke-gljàvec, nastavljâvec, torej tip, kjer pride do zamenjave -(V)lec z -(V)vec zaradi zloga -l- ali -Ij- pred obrazilom -lec, vendar za -(i)vec so: volivec, kalivec, molivec\b 4.2.2 Za izpeljanke ženskega spola so ločena obrazila za izpeljanke ž. sp. s samostojnim pomenom in za feminative. Obe kategoriji se pojavljata tudi v SS 1976, in sicer tako, da so izpeljanke ž. sp. navedene za posamezne pomenske skupine, npr. za vršilko dejanja, nosilko stanja, opravkarico, tiste, ki imajo samostojen pomen, feminativne tvorjenke (torej take, ki so le spolski par izpeljankam moškega spola), pa najdemo v okviru modifikacijske (inačenjske) tvorbe v (SS, 141-142), kjer so zastopana (v primerjavi upoštevana) obrazila: -ica, -inja, -ka, -ična. Torej je za vršilko dejanja (Z) 13, za feminative (F(Žv)) 7 obrazil, skupno torej 20, toda različnih v obeh skupinah je le 15, torej ena manj kot v SS. To je obrazilo -da: cmérda, ki izhaja iz variantne podstave glagola cmeriti — cmérditi in je v nalogi obravnavano v skupini tvorjenk z obrazilom -a.7 4.2.3 Pri srednjem spolu glede števila obrazil ni razlik. 5 Zaradi prostorske omejenosti bodo v nadaljevanju predstavljena le najrodnejša obrazila vseh treh spolov in tista, katerih razvrstitev konkretnih tvorjenk je mogoča le z jasno opredelitvijo: besedotvorja kot jezikoslovne vede, ki nujno izhaja iz istočasijskega (sinhronega) razmerja med podstavo in nastalo tvorjenko; iz razmerja med besedotvorjem in etimologijo pri raziskovanju tvorbe besed in iz položaja in vpliva prevzetih tvorjenk na slovenski besedotvorni sistem. 5.1 Priponska obrazila moškega spola. 5.1.1 Priponsko obrazilo -ec in njegove variante. Izpeljanke z obrazilom, katerega samoglasniški del tvori neobstojni polglasnik, nastajajo iz nedovršnih glagolov tako, da priponsko obrazilo krni glagolsko pripono in se sklaplja s soglasniškim "'po Toporišiču sta to nosilca lastnosti (prim. lat. favor, eruditus). ''Tudi take primere TOPORIŠIČ navaja že v S K.I 2, 1966, 96: domišljavec. 7Po Toporišiču je morda cmerditi po cmerda. Bezlaj, ESSJ I: »cmeriti se, cmerdati se, cmerditi se, cmendrati se, cmeliti, cmerati . . . cmera, cmerda, cmendra, cmender, cmerkelj, cmera, cmerek, cmela itd.« Za cmerd-a prim, vgrda < vardeti 'potepati se' (Mostec). izglasjem podstave, tj. korenom (Toporišič 1984, 126). Podstave zbranim tvorjen-kam so glagoli na: 1. -C-ti/-em: dôlbec, gnêtec, góder, 2. -ati/-am: bêbec, bûtec, gûmpec, hâjlovec-, 3. -eti -im: videč, 4. -ati/-im: béîec 'begunec'; 5. -iti/-im: bórec, glûmec, govorec, hôdec, hvaleč. S pogostnostno oznako redko sta v SSKJ označena bežeč in gnêtec, saj sta pogostejši sopomenki begunec in gnetilec. Glumec je zastarel, kajti glagol glümiti občutimo kot srbohrvatizem, in ga je današnja jezikovna raba popolnoma izpodrinila s slovenskim ustreznikom igrati in izpeljanko igralec. Posebno pozornost zasluži hâjlovec, saj bi z ozirom na podstavo tisti, ki hajla pričakovali hâjlavec, kar bi izpeljanko uvrščalo k tistim s priponskim obrazilom -(V)vec. V prvem primeru pa imamo opraviti s t. i. spono -ov- kot morfemom za ohranjanje večje morfemske razvidnosti (Toporišič 1988, 138), sicer bi nastala izpeljanka *hajlec. Hvaleč je nastal iz glagolske podstave, katere izglasna sestavina je -/-, na katero se pridruži priponsko obrazilo -ec. Torej moramo ločiti hvâl-ec od izpeljank hval-ivec, tudi hval-ilec. Hkrati z različnima izpeljavnima obraziloma se pojavlja tudi pomenska razlika, in sicer pri hvâlcu v smeri zaznamovanosti s slabšalnim prizvokom 'kdor se (rad) hvali' in hvalivcem kot stilno nezaznamovanim 'kdor hvali'. Zaznamovane so tudi tvorjenke bêbec, bûtec, gûmpec. Bezlaj namreč navaja glagole bebâti 'govoriti neumno', butati 'tolči, biti' in gûmpati 'udarjati s pestjo' (1976 I, 14, 55, 186). Prav ob teh primerih se nam ponuja možnost za opredelitev razmerja med besedotvorjem in etimologijo. Da bi pravilno ovrednotili njun medsebojni odnos, je potrebno izhajati iz spoznanja, da besedotvorje zmeraj raziskuje sinhrono stanje jezika, saj lahko o tvorbi besed govorimo le tedaj, če obstajata izrazni in pomenski odnos med besedotvorno podstavo in iz nje nastalo tvorjenko istodobno.8 Nasprotno pa je postopek odkrivanja etimologije posamezne besede izrazito raznočasijski. Kakor sta torej s tega vidika obe jezikoslovni veji tako različni, pa ne pomeni, da se v popolnosti izključujeta. Na to, da etimologija lahko prispeva pomembne podatke za tvorbo besed, kažejo prav omenjene tvorjenke, saj bi jih ne mogli uvrstiti k izglagolskim izpeljankam, če ne bi v etimološkem slovarju odkrili v sodobnem jeziku več neobstoječih glagolov bebâti, butati, gûmpati in njihovega pomena. Dejansko je namreč pri vseh treh izpeljankah že prišlo do pomenskega prenosa s prvotnega vršilca dejanja na pomen nosilca lastnosti 'neumen človek'. In tukaj se najjasneje izrazi že izpostavljena različnost besedotvorja in etimologije, in sicer tako, da so z vidika besedotvornega proučevanja sodobnega jezika vse tri besede dejansko netvorjenke,4 ker jezik več ne prinaša ustreznih razmerij med omenjenimi glagoli in nastalimi izpeljankami, toda etimologija nam lahko daje obvestila o tistem stadiju jezikovnega razvoja, ko je to tvorbeno razmerje še zelo jasno obstajalo in s tem prispeva k raznočasijski osvetlitvi tega tvorbenega odnosa. Priponsko obrazilo -ec ima še dve izrazni obliki, pogojeni s fonetičnimi značilnostmi podstave, s katero se druži. Gre za t. i. kombinatorni varianti istega obrazila,10 namreč -c in -sc. "S. BabiĆ, Sinhronija i diakronija u tvorbi riječi. Jezik XXXVII (1989). ''J. Toporišič opozarja, da so vsi ti trije glagoli v Pleteršniku, zakaj niso prišli v SSKJ, je posebno vprašanje. Toporišič pa besedotvorje razume tudi kot vedo, ki nam daje tvorjenke razumeti. I0J. Toporišič, predavanja v študijskem letu 1984/85. 5.1.2 Priponsko obrazilo -c potrjuje izpeljanka igre. Te izpeljanke so zelo redke, za njihovo tvorbo velja: če je pred priponskim obrazilom zveza polglasnika + zvočnika, se doda samo soglasniška sestavina obrazila -ec (isto pravilo tudi za izpeljanke iz neglagolskih podstav, npr. vétre, bistre (Toporišič 1986a, 213)). 5.1.3 Priponsko obrazilo -ec- se od prejšne skupine tvorjenk razlikuje po tem, da se ta polglasnik ohranja v vseh sklonih izpeljanke, pogoj za njegov izgovor sta vsaj dva soglasnika pred njim. Polglasnik pred -c vzdržuje težnja jezika, da tisti del besede, ki ima predmetni pomen, ohrani kolikor mogoče nespremenjen v vsej besedni družini (Toporišič 1978, 70, 72). Izpeljanke so: bizgec 'nekoliko omejen človek', jezdec, mislec. Za prvo izpeljanko izhajamo iz glagola bizgati (Besedišče slovenskega jezika I 1987, 62; v nadaljevanju BSJ I ali II). Vprašanje o obstojnosti polglasnika v obrazilu -ec- je natančneje obdelal Gjurin (7D, 1988)." 5.1.4 Priponsko obrazilo -(V)lec. Podstava tvorjenk so nedovršni glagoli. Toporišič (1975, 243-244) meni, da se priponsko obrazilo -lec na videz prideva gla-golski nedoločniški osnovi (malikova-ti + -lec > malikova-lec), vendar se mu zdi bolje delati z obrazilom -(V)lec, pri čemer je V sestavina priponskega obrazila, ki je lahko izrazno enak glagolski priponi ali pa tudi ne (prim, piet- + -Hec > pletilec). Zanimivo je tudi vprašanje, od kod -/- v priponskem obrazilu. Že Bajec (1950 I, 111) domneva, da je -/- kot sestavina obrazila prišel iz tvorjenk srednjega spola na -(a)lo in -(i)lo, npr. zijâlo, motovîlo > zijâlec, motovileč. Številni primeri izpeljank samo potrjujejo rodnost tega obrazila, zlasti za pomen vršilca kake dejavnosti ali poklica. Najbolje jih je predstaviti glede na sedanjiški in nedoločniški vzorec podstavnega glagola. 2.1.4.1 Izpeljanke -(V)lec (V se realizira kot a). V podstavi so glagoli: 1. -ati -am: bajâlec, barantâlec, čakalec, čitalec 'bralec', čaralec, črpalec,n dajalec, "izhajal je že iz po toporišiču podanega pravila v SP 90 (86), da morata biti pred -ec vsaj dva soglasnika, in sicer: I) nezvočnik + nezvočnik (jezdec) oz. 2) nezvočnik + zvočnik (mrtvec, kislec, mislec, prišlec, modrec). V prvi skupini isti avtor na podlagi slovarskega gradiva iz Pleteršnika, SSKJ, SP 62 s primeri ponazarja vse možne sklope in obnašanje polglasnika v sledečem obrazilu takih izpeljank. Tako izpostavlja naslednje sklope z netrajnikom + netrajnikom, kjer se polglasnik ohranja: pč (kupčec, ślepiec, škrapčec), bč (drobčec, robčec, zobčec, žrebfec), tč (Jalatčec), dč (bodčec, ogradčec, sladčec)-, pripornik + netrajnik: zb (jazbec, kozbec, vizbec), st (mostec, prstec), zd (jezdec), ht (nohtec) — to je podskupina za zobnik (t/d), zg (bizgec, mezgec), ig (obstojni polglasnik: užgec, ïviïgec) — to je podskupina za mehkonebni (k/g),fč (škafčec), sč (veščec), ič (ježčec, križčec, krožčec), ždž (meïdïec) — to je podskupina za zlitnik. (Toporišič si tako razlaga z morfemskimi razlogi sestavin tvorjenk, npr. Ijescaj za *jezdca). Sklopi, kjer prihaja do omahovanja, so iz te skupine naslednji: st (mostca, hrustca: mosteca, hrusteca), sk (truskeca, drskeca : vreskca, piskca), ig (uigeca, ivižgeca : vuigca). Sklop pt ohranja polglasnik bolj izjemoma (cepteca : hrbtca). Izjemoma se -ec ohranja še za sklopi zvočnik + nezvočnik v priimkih (Tkalčeca, Jurgeca), zvočnik + zvočnik (škrleca), ob di (ridieca) in dz (*ejdzeca). Za sklopa ht in kt pa se načeloma pojavlja neobstojni polglasnik oziroma avtor predlaga variantno rešitev, kjer bi ob teh sklopih polglasnik bil načeloma ohranjen in bi torej primeri kot hrbtce, *Egiptce, *Koptce veljali kot izjeme. I2SSKJ I, 317: črpdlec 'kdor dela s črpalnimi napravami', vendar je ustreznejša besedotvorna razlaga tisti, ki črpa, da razlikujemo od črpalkar 'kdor dela na črpalki'. dirjdlec, drsalec, dvigdlec, gledalec, gugâlec; 2. -ati/-ljem/-am: gibdlec, bralec; 3. -(o/e)vati/-ujem: besedovâlec, darovalec, delovdlec, glasovalec, gospodovâlec, prekupčevalec, poveličevalecP Izpeljanke potrjujejo že omenjeno značilnost, da je samoglasniška sestavina obrazila -(V)lec lahko glasovno enaka glagolski priponi. Poglejmo še izglagolske izpeljanke pod točko 3. Zanimivi sta zlasti darovalec in glasovalec, katerih podstavna glagola sta po vidu dovršna ali nedovršna. Tukaj gre zares za izjemni izpeljanki, ki lahko pomensko zaznamujeta ne samo vršilca ponavljajočega se trajnega dejanja ampak tudi enkratnega. Med naštetimi tvor-jenkami so kar štiri take, ki pripadajo le knjižni rabi, njihova zaznamovanost izhaja iz podstav: bâjati, besedovâti,u pogostejši sta glagolski sopomenki pripovedovati, govoriti; slednjič zaznamovanost izhaja iz metaforičnega pomenskega prenosa: gibati — gibâlo — gibdlec 'kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje'.15 Drugi dve izpeljanki kažeta na manjšo pogostnost v rabi: gugdlec, barantdlec; izpeljanka čitalec je zastarela. 2.1.4.2 Izpeljanke -(V)lec (V se uresničuje kot i). V podstavi so glagoli na: 1. -iti/-im: borilec, branilec, budilec, brusilec, cenilec, cepilec, častilec, čistilec 'delavec, ki čisti', črnilec, črtilec, davilec, dramilec, dražilec, drobilec 'delavec, ki drobi', dvomdec, dvorilec, glasilec, gasilec, gnezdilec 'ptica, ki gnezdi', gojilec, gonilec, gladilec 'delavec, ki gladi površino', gostilec, grdilec, hranilec1 'kdor kaj hrani', hranilec2 'kdor koga hrani'; 2. -C-ti/-em: gnetilec; tako še: pletilec, dolbtlec (BSJ I 139), bodilka (BSJ I, 66),jedllec (BSJ I, 278) in molzilja (BSJ I, 432). Čeprav smo našli le pet izpeljank, katerih glagolski koren se končuje na soglasnik, le-te dovolj nazorno kažejo, da imajo tvorjenke iz brezpriponskih glagolov dejansko posplošeno obrazilo -ilec (prim. SKJ 2 1966, 100).16 Iz tega po Toporišiču lahko sklepamo, da je -ilec pogostejše obrazilo, ki je nezaznamovano nasproti obrazilu -alec. To ugotovitev potrjuje končni procentualni prikaz, kjer je tvorjenk moškega spola z -alec 5,78%, medtem ko jih je z -ilec 8,81%. Poglejmo še stilno zaznamovanost tvorjenk na -ilec. Zaznamovanih je enajst izpeljank, razvrstimo pa jih lahko v naslednje skupine: Oznako knjižno nosijo: — zaradi metaforičnega pomenskega prenosa: gonilec 'kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje'; — zaradi izbire glagolske nasproti pridevniški podstavi, kar sproži razmerje med vršilcem dejanja in nosilcem lastnosti: dvomilec — dvomljivec; Oznako redko nosijo: — zaradi pogostejše sopomenke z drugim priponskim obrazilom, včasih pogojenim z izbiro druge podstave: glasilec — glasnik (nezazn.), budilec — buditelj (nezazn.), dvorilec — "izpeljanki prekupčevalec in poveličevdlec nista zajeti v gradivu SSKJ 1, nanju me je opozoril J. Toporišič. '''Ta tvorjenka ima tudi oznako knjiž. 15A. Vidovič-Muha (1972) obravnava inherentno in adherentno knjižnost. Adherentna knji-žnost nastaja kot rezultat pomenskega premika in osamosvojitve pomena, npr. bâjati (mitolog.) 'prerokovati, čarati' proti (eksp.) bajali o bogastvu, bajni časi; inherentna knjižnost nastaja zaradi besedotvorne, oblikoslovne, naglasne ali glasovne prvine v besedi, torej zaradi oblike slovarske enote, npr. belina (knjiž.) belôta. Pri gibalen govorimo lahko o adherentni knjižnosti. "■»Namesto izpeljank tipa grdeč se uporabljajo tudi na -ilec, tj. namesto pletec in pletka: pletilec, pletilka.« dvorljivec. Oznako starinsko ali zastarelo imajo najprej zaradi obrazila, ki daje tak prizvok: borilec — bórec. Izpeljanka z -ilec je starinska oz. sodi v športno izrazje 'tekmovalec v boksu, rokoborbi', tako je starinski še gostilec — gostitelj. Iz prvega para je razvidna težnja jezika po racionalizaciji svojih izraznih sredstev, kar se kaže v izločanju zaznamovane oblike oz. njeni specializaciji; drugi razlog je ubesedena predmetnost, ki ni več aktualna: črnilec 'obrtnik, ki črni, barva usnje', danes ustrezno barvar; tretji zaradi podstavnega glagola, ki ima pogostejše sopomenke drugega tipa, npr. črtiti 'sovražiti', grditi 'opravljati', zato sta pogostejši izpridevniški izpeljanki sovražnik in opravljivec kot pa črtilec in grdilec. Izpeljankam na -lec je bila namenjena tudi posebna pozornost s stališča izgovora tudi v SP 90 (79) in pri Toporišiču (1971, 224). Avtor predlaga za vršilca dejanja izgovor (-uc-), z izjemo tudi (-le-) (prim, gasilec), saj »ima izrazit prizvok knjižnojezikovne nesodobnosti ali celo popolne nekultiviranosti izgovor -le- (npr. /bralca/)«, medtem ko je [lc] za pomen orodja (prim, glušilec). Enako za tvorjenke ženskega spola -ukal-lka : -Ika. S tem bi prišlo do poenotenja kar petih kategorij zapisovanja izgovora črke v SSKJ (tako Pirnat 1979, 221-226). Avtorica na podlagi izpisanega gradiva ugotavlja, da je prav ob izpeljankah na -lec in -Ika vidna vsa slabost tako podrobnega ločevanja izgovora in se zato pridružuje stališčem J. Toporišiča. 5.1.5 Priponsko obrazilo -ač. Število izpeljank (49) kaže na rodnost tega obrazila. Razvilo naj bi se iz primerov, kjer je pripona -č pristopila na a-jevsko osnovo, npr. kovač, orač. Od tod se je abstrahirala kot -ač (Bajec 1950 I, 122). Pripono -dč potrjujejo tudi izpeljanke, katerih podstavni glagoli nimajo a-jevske osnove, npr. glagoli na -iti/-im: brusač, nosdč. V podstavah izpisanih tvorjenk je več tipov glagolov: -atH-am (40), -atH-em (3), -itH-im (7), -atil-im (l).17 Stilno nezaznamovane so izpeljanke: basač, berač1, boksač, brenkač, brusdč, capljač 'kdor koga ali kaj posnema', dirkač, dvigač, drždč, grabljdč. Kot redke so označene: brandč, drsdč, dobavljdč; glumdč in gostač sta časovno zaznamovana. V drugi skupini so izpeljanke s stilno zaznamovano podstavo v smeri slabšalno-sti: bahač, barantdč, bevskdč, blebetač, brbljač, brskač, cmokdč, čebljač, čečkač, čeljustač, čenčač, česndč, čivkač, čvekdč, devetkač, drekač, dirjač, fračkač, gardč, godrnjač, gobezddč, gofijač, goltač, gondrdč, govordč, hajkdč, hujskač in hvastdč,18 Za ponazoritev poglejmo nekaj njihovih podstavnih glagolov bahač < tisti, ki se (rad) baha\ frečkdti 'zapravljati, razmetavati denar'; česnati 'vsebinsko prazno, nespametno govoriti'; devetkdti 'veliko govoriti o nepomembnih stvareh'. Priponsko obrazilo -ač torej ni apriorni nosilec slabšalnosti, zaznamovanost oz. nezaznamova-nost tvorjenke je odvisna od podstave. Na to opozarja Toporišič (1973a, 241): »Stilno vrednost, npr. afektivno ipd., ima namreč včasih že podstava, medtem koje priponsko obrazilo lahko stilno nevtralno (prim.) z ene strani: čenč-dč, bah-dč, nerg--dč, krič-dč in z druge nos-ač, dobavlj-dč, ber-dč«. Obrazilo je razširjeno tudi pri narečnih besedah: beldč 'kdor beli, lička koruzo'; berdP 'obiralec grozdja; trgač'; bukdč 'nočna močvirska ptica'; hupkdč 'smrdokavra, vodeb'(hupkati 'poskakovati'). "Toporišič v SS 1976 med ne na -ali navaja kurjač, nosač. '"Taka primera pri Toporišiču sta čenčač, bdhač. 5.1.6 Priponsko obrazilo -(V)telj omenja že Janežič (1906, 127), pa Breznik (1934, 164), prav tako Bajec (1950 I, 37) kot zelo rodno priponsko obrazilo, podobno je obravnavano tudi v srbohrvaškem besedotvorju (Babic 1986, 275, 283). Izpeljanke z njim se tvorijo iz sedanjika dovršnih (npr. dobaviti > dobavitelj) in nedovršnih (npr. braniti > branitelj) glagolov. Tudi pri tem izpeljavnem obrazilu je V izrazno lahko enak priponi glagola, ki je v podstavi bodoče tvorjenke. Glede na izrazno podobo V se dajo izpeljanke razvrstiti v dve skupini:19 2.1.6.1 V se realizira kot -i- pri izpeljankah iz glagolov na -itil-im: branitelj, buditelj, častitelj, daritelj, dobavitelj, davi'telj, dražitelj, delitelj 'delivec', gojitelj, gostitelj, graditelj, hran(telj\ hranitelj2, hvalttelj; nabavitelj (SS, 125).20 2.1.6.2 V se realizira kot -a- v podstavi glagole na -atil-am: čitatelj, dvigâtelj; ravnatelj, pa na -ovatil-ujem: darovâtelj (SS, 125). Dobavitelj je označen kot redka vzporedna tvorjenka k izpeljanki s priponskim obrazilom -ač dobavljàfr, prva tvorjenka je iz dovršnega glagola dobaviti, druga iz nedovršnega dobavljati. Pozornost zaslužita tudi daritelj — darovâtelj; njuna različnost izhaja iz besedotvorne podstave, ki je enkrat iz dov./nedov. glagola (dariti) drugič iz nedovršnega glagola (darovati). Vse omenjene izpeljanke pa stilno niso enakovredne, tako sta častitelj in daritelj zastareli in imata pogostejšo vzporednico v izpeljankah na -(V)lec. Tudi čitatelj je jezikovni arhaizem, izvorno iz ruščine (kakor pač že glagol čitati). 5.1.7 Priponsko obrazilo -ar naj bi bilo po izvoru tuje (Bajec 1950 I, 25), toda zelo rodno ob domačih podstavah, tako da ga danes razumemo že kot domače besedotvorno obrazilo. Izpeljanke lahko nastajajo iz glagolske podstave na -atil-am, -iratil-iram: balinar, boksar, bârvar, betónar 'delavec, ki betonira', bobnar, cincar, čikar, düdlar, élkar, frézar, gradašar, grebénar.2I Stilno zaznamovane so izpeljanke, ki imajo tako podstavo: clncati, diidlati 'učiti se -mehanično brez razumevanja', élkati. Obrazilo je lahko tudi naglašeno, kot kažejo: cementâr 'delavec, ki ce-mentira', destinatàr 'prejemnik', emisàr 'odposlanec'; primeri z naglašenim -ar iz SS, 125: klepâr, klicàr, sanjâr, tesâr, zidàr, kjer se v podstavi pojavljajo poleg glagolov na -atil-am še -atil-em. O tem, kdaj je obrazilo -ar naglašeno oz. ne-naglašeno (pri tvorjenkah iz različnih podstav), je pisal že Šolar (1951, 144-145), in ugotavlja naslednje: Da imajo -ar predvsem izglagolski vršilci dejanja: klicàr < kdor kliče, čuvar, klepâr, tesâr, vladâr, krmâr, oratâr, pisàr, rezâr, vozàr, slepàr, zidâr. Z naglašenim obrazilom so tudi tvorjenke iz samostalniške podstave z mešanim naglasnim tipom: mesó — mesàr, koló — kolâr, drvà — drvâr. — Nasproti tem da stoje nemške nenaglašene izposojenke: kuhar, žnidar, Šuštar, tfšlar, zótlar, bógnar, hólcar, hâfnar, pâdar, górtnar, rópar, brânjar, pdštar, îâgar, iélar itd. Šolar je mnenja, da je tako razmerje najbrž ustvarilo občutek, da je domače besede na -ar treba naglaševati na priponi. Posledica tega je celo, da so se v novejšem času začeli ustvarjati novi glagoli na -urili: tiXIâriti, bognâriti, pa tudi iz domačih '"Pri Toporišiču (SS, 125): -(ali)telj. '"Tam navedeni le buditelj, gostitelj, nabavitelj. ''Toporišič meni, da je betónar 'kdor ima opraviti z betonom'. samostalnikov koldriti, mesàriti, drvâriti, gospodariti, čebeldriti. . . Razvile so se celo dvojnice k že obstoječim glagolom: broditi — broddriti, krmiti — krmariti (danes imata prva glagola v obeh parih že drugačen pomen: broditi po vodi; krmiti živino), voziti — vozariti, ali celo glagol brez ustreznega samostalnika lenariti. — Med domačimi tvorjenkami z nenaglašenim obrazilom -ar po Šolarju prevladujejo tiste, ki označujejo prebivalce: bfdar, bajtar, brégar, biičar, dolar, dolinar itd. So pa še dvojnice tipa klobdsar — klobasâr, ki so posledica podstavne različnosti kdór jé/déla/kupcuje s klobasami : kdór klobasa. Tako navaja še primere bródar — broddr, čebelar — čebelar, čevljarl-ica — čevljar itd.22 5.1.8 Priponsko obrazilo -êr, vseh je v našem gradivu 19, kar kaže na pogostnost izpeljevanja s tem priponskim obrazilom: adapter, apretêr 'kdor opravlja dokončno delo na materialu za lepši videz', aranžer, asfaltêr, bankrotêr, balansêr, betonêr 'delavec, ki betonira', blefêr, dezerter, dieser, graver, hipnotizêr, fasadêr, dublêr, financer, frizêr, frazêr, galvanizêr. — Že Toporišič navaja same primere iz glagolov na -irati. 5.1.9 Priponsko obrazilo -ator je zelo rodno (20 izpeljank). V podstavi so glagoli na -are (npr. fundare, declamare, degustare), ki ustrezajo slovenskim glagolom na -irati: animator, (SS, 125), analizator 1. 'analitik', administrator, agitator, civilizdtor, donator, degustdtor, deklamdtor, demonstrator, diktator, dramatizator, de-stUdtor 2. 'destilater', eksamindtor, eksperimentdtor, eksploatator, falzifikdtor (SS, 125), fundator, germanizdtor (SS, 125), glosdtor (SS, 125), harmonizdtor ter mo-ralizdtor (SS, 125). Posebnost je stilno zaznamovana mešana tvorjenka iz glagola -C-ti -em: greb-dtor. (Že doslej v evidenci.) 5.1.10 Priponsko obrazilo -ant. Velika večina izpeljank izhaja iz latinskih glagolov na -are, npr. adjutant < adiutare 'pomagati', vendar tudi iz -ere, npr. ak-ceptdnt < accipere 'sprejeti, v slovenščini pa so vsi glagoli na -irati: akceptirati, adresirati ipd. Zbrane izpeljanke so naslednje adjutant, adoptant 'kdor koga posvoji', adresdnt 'odpošiljalec', akceptdnt, aspirant 'kdor si prizadeva za kaj, kandidat, pripravnik', debutdnt/debitdnt, defravddnt 'kdor kaj poneveri', denuncidnt, diplomant, diskutdnt, emigrant, gratuldnt, halucindnt, hospitdnt. — Tvorjenke so stilno zaznamovane, kot je že omenjeno, če se to priponsko obrazilo druži z domačo podstavo: prevarant, zabušdnt, kar se izraža tudi v kvantiteti obrazila.23 5.1.11 Priponsko obrazilo -er je prevzeto, enako -iv, odstotek tvorjenk je izredno majhen. Za obe priponski obrazili je značilno, da se družita zmeraj le s prevzeto podstavo in ne tvorita t. i. mešank.24 Izpeljanka dispečer je iz angleščine (to dis- 22J. Toporišič ugotavlja, da Šolarjeva pravila o naglasnosti ne veljajo, saj je naglasno mesto odvisno tudi od naglasnih lastnosti podstave. Tako vi. in 2. točki združuje primere, kjer je podstava nenaglašena in se naglas ohrani na enoti večje naglasne jakosti, torej na -art. V primerih, ko je -ar nenaglašen, pa je podstava pred njim naglašena (navadno akutirana), zato se po pravilu o enaki naglasni jakosti obeh sestavin tvorjenke brišejo vsi naglasi razen prvega, (prim. Tvorbeni model slovenskega knjižnega naglasa, SR 1988, 136-137). Seveda so tudi analogije. "MPrim. opombo 2. ■"Toporišič (SS, 125) navaja le primera dispečer in lider, več pa za -êr. patch 'poslati, hitro opraviti') podobno tudi dribler. Za podkrepitev dejstvu, da so take izpeljanke prevzete (večinoma iz angleščine), še nekaj primerov, ki presegajo besedno gradivo SSKJ I: lider, (SS, 125), reporter, sprinter (Babić, 1986, 314). Zanimivo je, da za vse izpeljanke v slovenščini ni zmeraj tudi ustreznega glagola. Imajo ga dribler (driblati), sprinter (sprintati), reporter (reportirati BSJ II, 313), toda dispečer in lider ostajata brez tovrstne podstave. 5.1.12 Priponsko obrazilo -it (favorit) prihaja v slovenščino iz italijanščine; v podstavi je lat. glagol favere 'biti naklonjen'. Izpeljanka seje uveljavila kot športni izraz. V BSJ I, 179 najdemo glagol favorizovati. Ustrezni tvorbeni vzorec za slovenščino: tisti, ki je favoriziran daje tvorjenko favoriziranec, kar pomensko ni več vršilec dejanja, marveč nosilec stanja. Za erudita velja, da izhaja iz lat. glagola erudire, v slovenščini je ustreznik erudirati (BSJ I, 173) in brez težav izhajamo iz podstave tisti, ki erudiraP Omenjeni posebni tipi izpeljank opozarjajo na dejstvo, da se določene prevzete tvorjenke sicer vgnezdijo v besedišče, vendar ostajajo zunaj slovenskega besedotvornega sistema in kot dejanske tvorjenke ostajajo le po merilih jezika, od koder prihajajo. Zdi se, da so to prav »modne besede«, ki so v slovenščino na hitro vpeljane ter navadno ne oblikujejo svoje besedne družine iz dveh razlogov: ne morejo si je ustvariti zaradi hitrega zatona med uporabniki ali jih izpodrinejo ustreznejši domači izrazi. Vsekakor tovrstne tvorjenke v jeziku niso dobrodošle, saj ga ne bogatijo, marveč prej vnašajo sistemsko zmedo; to ne velja za vse tiste, ki se normalno vključijo v besedotvorni ustroj slovenščine. 5.2 Priponska obrazila za izpeljanke ženskega spola s samostojnim pomenom.2(' Izpeljank pri vršilki dejanja je glede na njihovo številnost in različnost obrazil relativno malo, saj prevladujejo feminativne tvorjenke (tj. moškemu spolu le vzporedne ženskospolske ustreznice), medtem ko je pri vršilniku dejanja ženskega spola razmerje obratno. Taka razvrstitev izhaja iz spoznanja, da imajo predmeti kot del nežive narave t. i. umetni, slovnični spol in v tem se bistveno ločujejo od živih bitij z inherentnim naravnim spolom in od njihovega povsem biološko uzakonjenega obstajanja v parni dvospolnosti. — Med zanimivejšimi sta vsaj dve obrazili, prvo zaradi zaznamovanosti z njim tvorjenih izpeljank, drugo zaradi svoje sestavljenosti. 5.2.1 Priponsko obrazilo -a nastopa v vlogi sklanjatvenega obrazila samostal-niške prve ženske sklanjatve. Vse izpeljanke so stilno zaznamovane zaradi glagol-skih podstav: cmérgati se nar., slabš. 'jokati se', čvekdti slabš. 'prazno, nespametno govoriti' ipd.27 Poimenovanje se nanaša tako na žensko kot moškega, tako da imamo opravka s t. i. okrepljeno slabšalnostjo, ki v prvi vrsti izhaja iz zaznamovane podstave in hkrati iz zaznamovanosti spola, izvirajoče i/, rabe ženskega spola za poimenovanje oseb moškega spola, čeprav obstajajo ustrezna izpeljavna obrazila za samo moški spol, npr. ôvéka (za moški in ženski spol) : čvekdč (le "Toporišič tega obrazila nima, in dvomi, da je taka izpeljava korektna: prim. SSKJ za favorit: ki ima prednost (naše krajšanje). "Toporišič v SS 1967 (str. 125) 15 takih obrazil. "Toporišič, n. m., ima od nezaznamovanega vendar navedeno besedo priča. moški spol) (Toporišič 1981, 91). Še drugi primeri: brbra 'kdor govori mnogo in nepomembne stvari', cméra, cméndra, cmérga, cmérda, dfdra 'kdor hitro in mnogo govori'. — Izpeljanke cmérda, cmérga, cméndra so neknjižne in izhajajo iz variant glagola cmeriti: cmérditi (BSJ I, 99), cmérgati (SSKJ I, 261) in cméndrati (BSJ I, 99). 5.2.2 Priponsko obrazilo -enica je že izpostavljeno v SS 1976 (125) z izpeljanko rešenica < tista, ki reši. Z vidika racionalnosti besedotvornega postopka, ki zahteva izhajanje iz pomensko in izrazno najbližje podstave in s tem izbiro čim manj mor-femsko sestavljenega obrazila, bi bilo morda na prvi pogled primerneje izhajati iz podstave tista, ki je rešena > rešen-ica. Toda pomensko podstava ne ustreza. Rešenica je namreč starinska sopomenka za rešiteljico, torej vršilko dejanja. Nosilka stanja rešen-ka je v sodobnem jeziku obrazilno in naglasno drugačna. 5.3 Priponskih obrazil za izpeljanske srednjega spola,28 ki ne bi bila zaznamovana, je izredno malo; to izhaja iz spoznanja, da je srednji spol le slovnična kategorija in kot taka omejena na majhno število poimenovanj za živalske mladiče. 5.3.1 Priponsko obrazilo -tje tvori edino nezaznamovano tvorjenko bitje < tisto, ki biva in je nadpomenka za vse, kar ima lastnost živega. 5.3.2 Priponsko obrazilo -dlo. Zabeleženih je kar precej izpeljank: buddlo,29 cepetalo 'kdor cepeta', čvekalo, gobezddlo, godrnjalo, hacdlo 'kdor okorno, težko hodi'; iz SS še (125): dremalo, jezikdlo, iskalo — slednja je v prenesenem pomenu, sicer ima tudi pomen za vršilnik 'priprava za iskanje, ugotavljanje česa'. Njihova skupna značilnost so podstavni glagoli na ati -am. Bajec (1950 I, 27) meni, da gre za tvorbo iz deležnikov. Izpeljanke imajo izrazit slabšalni prizvok, saj so poimenovanja za vršilce zaznamovanega dejanja, ki so ženskega ali moškega spola. Torej je v teh primerih izrabljen kot stilno učinkujoče sredstvo tudi srednji spol.30 Tovrstna tvorba je izredno živa. 5.4 Priponska obrazila za izpeljanke ženskega spola (feminative), ki so le spol-ske ustreznice izpeljankam moškega spola. Kot je znano (Toporišič 1966, 98) se ženski par moškemu tvori na dva načina: z zamenjavo priponskega obrazila ali pa z dodajanjem še enega: bélec — belka; čuvdj — čuvdjka. 5.4.1 Feminativna obrazila,11 ki se dodajajo, lahko razvrstimo glede na to, s katerimi tipičnimi soglasniškimi izglasji moškospolskih obrazil se družijo. Tako 2*T0P0RIŠIČ v SS navaja le priponski obrazili -alo in -tje. 2,Metelko (1825, 48) ima poleg budala 'der Tölpel' < budatr, (Bkzlaj (ESSJ I, 52) navaja Pomen 'šušmariti'; SSKJ 1 (121), 'buljiti') še zijalo 'der Gaffer' in motovilo 'die Haspel'. Pri slednji tvorjenki je podstava iz glagola motati, -ov- je spona. (Toporišič: motoviliti; Bl-y.laj, ESSJ 2: »Motoviliti je compositum iz osnov motati in riti.«) "'Da je kot stilno učinkujoče sredstvo lahko izrabljen tudi ženski spol, je opozorjeno že v točki 2.2.1. 11 Pri Toporišiču v SS 1976, 141-142 se v tej vlogi navajajo priponska obrazila -ica, -inja, -ka in ič na. Tam navedeni primeri pa so dejansko na -na (podstava pa na . . . ič). Naknadno Potrjuje Toporišič -ična s spletična. se -a in -na dodajata obrazilom, katerih v izglasju je -č: gostdča, dedična\ -ica vsem tistim s -č, -Ij in -r: beračica, braniteljica, ravnateljica, bóbnarica, pastirîca, direktorica, diktâtorica; -inja se druži s podstavami ali obrazili moškospolskih tvorjenk s k, g, h v izglasju prerokinja, varuhinja (za -g nimam primera za vršilko, toda prim, drózginja, boginja); -ka se dodaja obrazilnim izglasjem na -č, -d, -j, -r, -t, -v: brusâcka, doktorândka, čuvajka, balinarka, reporterka, dreserka, kurbirka, de-monstràtorka, aspirântka, absolventka, detektivka. 5.4.2 Feminativna obrazila, ki zamenjujejo obrazila moškega spola. Obrazilo -ica, zamenjuje -ik: bâsnica 'basnopiska'(prim. za vršilnik dejanja: gremk — grenica, glušnik — glušnica) ter -ka moškospolsko obrazilo -ec (bórka). Do zamenjave dela obrazila moškega spola s -ka in -ica pa prihaja pri tvorbi feminativov tistih izpeljank, katerih končni del večzložnega obrazila je -ec ter pri -nik. Tako obrazilo -ka zamenjuje -ec: -(V)lec (dajalka, gojilka), -(V)vec (kegljâvka, hvaltvka, pévka). Najpogostejša je tvorba feminativov z dodajanjem ženskospolskih obrazil, pri čemer prevladujejo tvorjenke s -ka, ki predstavljajo dobro četrtino vseh ženskih ustreznic k moškemu spolu. Zelo redko nastopajo feminativi k zaznamovanim izpeljankam moškega spola, npr. -avtl-lja: jezikâvtlja. SSKJ jih sploh ne navaja. Tudi ne najdemo ustreznic k -ez. To razlagamo z dejstvom, da tovrstne izpeljanke niso vezane le na osebe moškega spola, saj lahko rečemo Alenka je gulež. — Tone je gulež. Ni pa običajna *guležka. 5.5 Izpeljanke z vzporednimi obrazili. Pri izpisovanju besednega gradiva se je nabralo veliko število tvorjenk, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več vzporednih priponskih obrazil. Njihova medsebojna primerjava je z ozirom na oznake SSKJ pokazala njihovo stilno vrednost, pogostnost in možnost zamenljivosti. V razpravi Stilna vrednost glasovnih, prozodijsjdh, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjižnega jezika (SR 1973) J. Toporišič med drugim predstavi tudi Varinate besedotvornih obrazil (241-249). Posebej so za nas zanimiva tiste za vršilca dejanja. Ob njih avtor ugotavlja, da je največ stilno zaznamovanih obrazil moškega spola (npr. smrd-iih, drem-dvh, govor-itn, godrnj-âvs, jezik-civt, giil-ei, uč-en(k, vsi razen zadnjega, ki ima prizvok pridvignjenosti (sve-topisemskosti) oz. starinskosti, imajo slabšalno vrednost), ženskega manj, pri srednjem spolu je eno samo (godrnj-âlo)?2 Ker so tro- ali večobrazilne istopodstavne izpeljanke pri vseh spolih redkejše oz. je taka vzporednost obrazil zastopana z največ eno podstavo, si bomo zato podrobneje ogledali le obrazila za podstave z dvema vzporednima besedotvornima morfemoina, pri čemer se pojavlja troje možnih kombinacij, a) vzporedna domača priponska obrazila: 1. -(teljl-ttec (8)," 2. -iteljl-nik (1), 3. -(teljl-ČČ ( 1), 4. -dlecl-dč (2), 5. -âjl-ór (1), 6. -mkl-tlec (1), 7. -dčl-ež (1), 8. -ijànl-nik (1), 9. -unl-ûnec (1), ,2Prim. v SS 1976, 126, obravnavo priponskih obrazil za vršilca dejanja ipd. Prim, ludi SKJ 2, 1966, 99 (»Različni« pomeni istih pripon), 100 (Različne oblike istega obrazila). MV oklepaju je zabeleženo število parnih tvorjenk z navedenima obraziloma, npr. -(teljl-(lec (8), kar pomeni, da se obe kot vzporedni obrazili pojavljata ob osmih različnih glagolskih podstavah. 10. ačl-alo (1). b) Vzporedna prevzeta in domača priponska obrazila: 11. -êrl-ec (1), 12. -erl-ar (1). c) Vzporedna prevzeta obrazila: 13. -êrl-ânt (1). Med domačimi obrazili se pojavlja -îtelj kot vzporedni besedotvorni morfem k -ilec pri osmih različnih podstavah. Iz oznak SSKJ razberemo, da je pogosteje rabljena izpeljanka na -ilec v naslednjih primerih: branilec, dražilec; z -îtelj: gostitelj (vzporednica z -ilec je zastarela), gojitelj, medtem ko je raba enakovredna pri hranit elj1, hranitelj2 in hranilechranilec2. Iz primerov izpeljank lahko ugotovimo, da ni mogoče posplošiti pravila, kdaj se rabi prvo in kdaj drugo priponsko obrazilo. Podobno ugotavlja tudi Babic (1986, 280), ki na mnogo številnejšem gradivu spoznava izjemno enakovredno razporeditev obeh obrazil. Vendar na podlagi vrst in vida podstavnih glagolov prihaja do zaključkov, da se izpeljanke na -telj v enaki meri izpeljujejo iz nedovršnih kot do-vršnih glagolov, priponsko obrazilo -lac (ustreza slovenskemu -lec) pa v večjem številu iz nedovršnih.34 Ob eni sami podstavi je -îtelj vzporeden še z -nik in -ač. Slednji par sestavljata nevtralna izpeljanka dobavitelj in dobavljač, ki je rabljen redko. Kaže torej, da je tudi vid glagolske podstave pomembna kategorija pri nastajanju novih tvorjenk, s čimer je povezana tudi različna obrazilna razvrstitev. To potrjujejo še drugi pari, npr.: dariti (dov./nedov.) — darîtelj : darovati (dov./nedov.) — darovdtelj; begati (nedov. pon.) — begun : bežati (nedov. tr.) — bežeč. Zanimivejši so variantni pari tvorjenk z domačimi in prevzetimi oblikami. Enakovredna raba obeh izpeljank pri emajlêr = emajUrec, dribler = drîblar ter nevtralna tvorjenka betonêr nasproti mešanki z domačim obrazilom betónar (redko), kažejo da se prevzete besede sicer prilagajajo slovenščini z domačimi obrazili, toda večinoma imajo prednost podstavno in obrazilno prevzete tvorjenke pred t. i. mešanci oz. gre za stadij dvovladnja, ko jezikovna raba še ni izločila prednostne oblike ali izvedla kake druge diferenciacije (npr. funkcijskozvrstne).35 Iz našega pregleda (vzporednih obrazil ob istih podstavah) smemo sklepati, da so le redke tvorjenke pomensko in stilno enakovredne, kar kaže jezik kot racionalen in gospodaren zbir jezikovnih enot, ki izloča nepotrebne sinonime v obrobje aktivnega besedišča ali pa jim dodeljuje nove pomenske vloge. 5.6 Naglas izpeljank s pomenom vršilca dejanja. Tvorbeni model slovenskega knjižnega naglasa je predstavil Toporišič (1988, 133-179): »Tvorbenost naglasa pojmujem tako, da na podlagi globinskih (podstavnih) prozodičnih lastnosti vsakega posameznega morfema vzpostavimo prozodijsko podstavo tvorjenke /. . ./, s pretvorbami pa nato dospemo do površinske oblike naglasa oz. prozodije sploh« (str. 133). Izmed sedmih prozodičnih parametrov iz navedene razprave, tj. (1) ko-likost zlogovnika, (2) njegova naglašenost, (3) mesto pozodema, (4) tonemskost, (5) naglasna jakost, (6) večnaglasnost, (7) krepkost, bomo upoštevali le: (5) naglasno jakost izpeljavnih obrazil in s tem (3) mesto naglasa ter (6) eno- ali večnaglasnost izpeljank. i4Toporišič meni, da je -ilelj za imenitnejše stvari kot -lec. '^Tipičen Toporišičev primer za obravnavano vprašanje je nosaf — nosilec — nositelj — noseč nosal prtljage — nosilec štafetne palice — nositelj srednjeveške kulture — noseč star. Preglednica izpeljavnih obrazil za vršilca dejanja glede na naglasno jakost.36 Spol Naglasna jakost 2 1 0 D P D P D P -âlec -and -avec(12,0) -itor(4,l) -0 -er -flee -êr -ivec(3,0) -ja -tor -mec -atêr -ič(6,l) -c -ünec -âtor -ik(0,2) -ec -dč -ft -nik(3, 6) -ec- -üh -ânt -ar(8,12) -vec -âvh -ènd -or(l,5) -ček -âj -l'St -ež -âtelj -l'v M -îtelj -enfk -in, -lin -ón -ün -fr, -tl'r -âvs -âvt Ž ača -ica(6,13) t -a -flja -nica(5,0) -na -ülja -enica( 1,0) -ka -éla -inja(l,3) -uša -ika(l,0) • -lja -ânta S -âlo -tje Legenda: D — domača prip. obrazila 2, 1,0 — naglasna jakost P — prevzeta prip. obrazila M, Ž, S — spol (1,2) prvo število izraža število naglašenih izpeljank, drugo število nenaglašenih izpeljank 5.6.1 Naglasna jakost in mesto naglasa. Razvrstitev besedotvornih obrazil po naglasni jakosti (prvič predstavljeno že v SKJ 2 (1966, 111) omogoča predvidljivost izpeljankinega naglasa, in sicer tako, da po pravilih o razmerju med naglasnimi ^Pregled stalno naglašenih besedotvornih enot pri glagolu, pridevniku in samostalniških izpeljankah iz različnih podstav za vse tri spole prvič prinaša razprava J. Toporišiča: Besedotvorna teorija (1976, 169-171). V tem prikazu ni zajet tip naglasna jakost 2p (p = ponaglašen), s katero Toporišič razlaga primere kot kovdč-2p + -(cai > kovačka, prav tako ne tip 2 + 2, kjer obvelja druga dvojka: dekàn-2 + -àl2 > dekanat. jakostmi obeh sestavin tvorjenke (podstave in obrazila) naglas ostane na sestavini z višjo jakostjo oz. na prvi sestavini, če sta obe enake jakosti, medtem ko so obrazila z jakostjo 0 zmeraj nenaglašena: mrgol-0 + -i'nec2 > mrgoUnec, kuh-\ + -ar\ > kuhar, bdr-o + -ec0 > bórec, stol-0 + ic\ > stolec. 5.6.2 Eno- in večnaglasnost izpeljank. Izpeljanka ima toliko naglasov, kolikor jih ima njena podstava. Tako velja, da so tvorjenke s pomenom vršilca dejanja enonaglasne, če so izpeljane iz enodelne (proste) glag. podstave: kdór igrd > igralec; kdór góde > godec. Večnaglasne pa so tiste, katerih podstava ima več naglasov; v našem primeru so to izpeljanke iz dvonaglasnih glagolskih sestavljenk: kdór soustvarja > soustvarjalec, kdór se prednaroči > prednaročilecУ 5.7 Zaključek. V obravnavo je zajetih skupno 507 navadnih izpeljank, in sicer 365 moškega, 39 ženskega, 12 srednjega spola, ter 92 feminativov. Z ozirom na številski obseg tvorbenih obrazil se pokaže naslednje razmerje M > Ž > F > S oz. M > Z > S. V luči statistike je zanimiv odstotni prikaz prevladujočih priponskih obrazil. Tak izračun je sicer relativen, predvsem zaradi dejstva, da je za posamezne manj pogoste tvorjenke zajeto še dodatno gradivo iz Pohlina (1783), Metelka (1825) in Pleteršnika (1894-95), kljub temu pa daje dovolj nazoren pogled na večjo oziroma manjšo rodnost obrazil. Pri moškem spolu prevladujejo tvorjenke z -ač (12,60%), -ilec (8,76%), -alec (5,75%), -dtor (6,02%), -ar (5,47 %), -êr (4,93%), -ânt (4,38%), -itelj (4,10%), -ec (3,83%). Tvorjenke ženskega spola niso številsko izstopajoče, med najbolj rodnimi obrazili so: -a (18,42%), -éla (15,78%), -niča (13,15%), -ulja (13,15%), -dča (10,52%). Pri feminativih sta taki obrazili -ka (70,65%) in -ica (20,65%). Kot že omenjeno, je izpeljank srednjega spola izredno malo, najpogosteje so tvorjene z -dlo (91,66%). Tako je razvidno, da so pri moškem spolu za vršilca dejanja najmanj rodni besedotvorni morfemi. -c, -inec, -dvh, -lin, -tir, -iv (0,27%) in -ik (0,54%). Viri Slovar slovenskega knjižnega jezika. Prva knjiga A-H. Ljubljana, 1970. Odzadnji slovar po alfabetariju za 1. knjigo slovarja slovenskega knjižnega jezika od I do J, za 2. kjigo od K do N in dodatnih gesel iz 1. knjige. Ljubljana, 1970. Besedišče slovenskega jezika. Prva knjiga A-N. Druga knjiga O-Ž. Ljubljana, 1987. J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor, 1984. M. Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar I, II. Ljubljana, 1894-95. Načrt pravil za novi slovenski pravopis. Ljubljana, 1981. Slovenski pravopis, I. Pravila. Ljubljana, 1990. M. Cigale: Deutsch-slovenisch Wörterbuch. Ljubljana, 1860. F. Verbinc: Slovar tujk. Ljubljana, 1979. The Oxford English Dictionary. Volume III, V. Oxford. "Po Toporišiču. Navedenke S. BabiČ, 1986: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku. Zagreb. A. Bajec, 1950: Izpeljava slovenskih samostalnikov. Besedotvorje slovenskega jezika I. Ljubljana. F. Bezlaj, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga A-J. Ljubljana. A. BREZNIK, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Četrta izdaja. Celje. V. Gjurin, 1988: Jezikovni kotiček 30-33. 7D. leto XVIII, št. 5-8. JaneŽIČ-Sket, 1906: Slovenska slovnica. Deveta, predelana izdaja. Celovec. F. metelko, 1825: Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königssreiche lllyrien und in den benachtbarten Provinzen. Ljubljana. M. PlRNAT, 1979: Izgovor črke I (u, и< ali v) kot u, SR XXVII. 215-229. M. Pohlin, 1783: Kraynska grammatika. Ljubljana. J. Šolar, 1951: A. Bajec, Besedotvorje I. SR IV. 142-147. J. ToporiSič, 1966: Slovenski knjižni jezik 2. Maribor. -- 1970: Slovenski knjižni jezik 4. Maribor. - 1971: Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v SSKJ. SR XIX. 75-75, 222-229. -- 1972: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika. SR XX. 285-318. --1973: Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjižnega jezika, SR XXI. 217-263. --1975: Izpeljava slovenskih samostalnikov. Linguistica. 241-256. -- 1976: Besedotvorna teorija, SR XXIV. 163-177. --1979: Družljivost domačega in prevzetega v besedotvorju. Naši razgledi 11.5. 1979. --1980: Teorija besedotvornega algoritma, SR XXVIII. 141-151. — 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku, SR XXIX. 79-94. --1984: Slovenska slovnica. Maribor. - — 1986: Morfo(no)loška opremenitev šumevcev in zlitnika c, SR XXXIV. 209-214. --1988: Tvorbeni model slovenskega knjižnega naglasa, SR XXXVI. 132-180. A. VidoviČ-Muha, 1972: Kategorizacija in stilna opredelitev ozkoknjižne leksike. VIII. SSJLK. Ljubljana. 35-53. --1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana. Summary A survey of the abundant lexical material for the semantic lield of the agent of an action attests to all the derivational suffixes cited in SS 1984: 124 (with the exception of the suffix -evnik, which is more appropriate to derive from the adjectival base, e.g., bojevni človek > bojévnik). At the same time, the survey presents eight more new masculine suffixes: -(a)vec, •Inec, -Un, -atêr, -(r, -tir, -U in -Cv. The most productive masculine suffixes are -dč, -dec, -àlec, -dtor, -ar, -êr, -ânt, -ec, -Itelj, which make up 55.89% of all masculine derivatives. The corresponding feminine suffixes are -a, -ćla, -nica, -tilja. The predominant feminine derivation is made with the so-called additive suffix -ka. Neuter agentives are not numerous: in fact, only two suffixes are found: -tje and -dlo, where the latter has a pejorative connotation. Among all three genders there are thirty-three bases in which two or more parallel suffixes appear. These are a result of: (1) the existence of competing borrowed (-dnt: -êr) or native suffixes (-Itelj: -Ilec, -dč, -nik)\ (2) dual government in derivatives where all or part of the word is borrowed: drlbl-er (borrowed base + borrowed suffix): drlbl-ar (borrowed base + native suffix); (3) the existence of heterogeneous formants of different genders for the same base (čvek-dč, âvék-a, čvek-dlo). As the notations in SSKJ attest, these types of derivatives are rarely stylistically and semantically equal. This shows language to be a rational and economical collection of word units that shunts unnecessary synonyms to the periphery of the active vocabulary or ascribes to them new semantic and functional roles. The prosodie shape of derivatives depends on the prosodie features of their elements: the place of stress is predictable on the basis of the prosodie strength of the root and suffixes. Generally, the rule is that the place of stress is preserved on the element with the highest prosodie strength; otherwise, it appears on the first if the morphemes carry the same strength factor or on the second if the factor is 2 + 2. Also, the number of stresses in derived words is conditioned by the base: agentives all have one stress if they are derived from a simple verbal base, but have more than one stress if they are derived from verbal bases with two stresses.