PoStnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak torek« Četrtek In soboto.
Cena posamezni Številki Din. —50.
TRGOVSKI LIST
tf «	ČASOPIS	ZA	TRGOVINO,	INDUSTRIJO	’
Uredništvo In upravnlStvo Je v Ljubljani, GradISČe Slev. 17/1. — Dopisi se ne vrafiajo. — Štev. pri fek
;rt.
Naročnina ta oiemlje SMS: letno D 60*—, ta pol leta D 30*—, za četrt leta D 15'—, mesečno D 5*
■O
J*
v*
y
.<i v Ljubljani 11.953, — Stev. telefona 552. ustvo D 90*—. — Plaža In toži se v Ljubljani
LETO V,
LJUBLJANA, dne 4. maja
ŠTEV. 53.
List stane od 1. marca 1922: »eloletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); raesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Prvi maj v naši pomorski trgovini.
V	nekaterih dnevnikih sm'o pred par dnevi čitali, da odpluje dne 1. maja jahta bakarske nautične akademije »Vila Velebita« na poučno potovanje v sredozemsko morje. Prineslo se je to vest ponajveč brez komentarjev,, samo za to, da se zadosti zahtevam kronike. In vendar je ta dogodek tako velike važnosti in tako velikega pomena za razvoj našega gospodarstva, a osobito za razvoj naše trgovine, da mu moramo posvetiti malo pozornosti.
Jahta »Vila Velebita« je šolska ladja bakarske nautične akademije. Ta ladija je mogoče eden največjih zakladov, katerega si je znalo naše momarstvo ohraniti izza časov bivše habsburške monarhije. Na ladji se je končala teoretična izobrazba našega pomorskega naraščaja1, ob enem pa se je na tej ladji začelo praktično vež-banje onih akademikov, iz katerih so izšli stebri trgovinske mornarice bivše Avstrije. Naučna potovanja na šolskih ladijah, so se uvedla v Avstriji potem, ko se je na podlagi izkušenj drugih držav spoznalo, da so taka potovanja vitalnega pomena za kulturen in gospodarski razvoj vsake države.
Mogoče je to eden najbolj razveseljivih dogodkov, katerega moramo notirati v teh časih težke apatije in črnega pesimizma, dogodek, ki nas niavdaja z upanjem, da se bodo razmere spremenile, da se morajo spremeniti in da doseže naša država v doglednem času ono mesto, koje ji je po legi, po bogastvih že narava predistinirala. Dobra stotina mladih, čilih pomorskih akademikov odpluje dne 1. maja iz Bakra, da dokaže Italijanom, Francozom, Špancem, da smo zrel in sposoben narod; naša trobojnica, ki bo vihrala na tej uzor-ni šolski ladji, na kateri bodo še uzomejši morščaki, bo v italijanskih, francoskih, španskih, tuniških pristaniščih očito dokumentirala pravice, ki nam pristojijo kot maritimni državi. Tuji narodi, ki bodo videli to uzomo ekspedicijo, bodo nehote morali priti do prepričanja, da bo naša država igrala v pomorskem prometu še veliko vlogo. Brezdvomno je vsakemu znano, da so tvorili kader bodisi trgovinske, bodisi vojne mornarice bivše monarhije, izključno samo naši ljudje, ki slovijo sirom sveta' za najboljše morščake; tudi nam mora vsak priznati, da ima naše obrežje zelo lepe, bogate luke, naravna pristanišča, torej imamo dva faktorja, ki garantirata našemu pomorskemu prometu, naši trgovini, najboljšo bodočnost.
Mnogo se piše o izhodu na morje, predlagajo se nešteti načrti o zvezi naših pristanišč z zaledjem, toda do danes nismo videli še nobenega praktičnega rezultata vseh teh mnogih debat in ni čuda, da se je vseh, tudi še najhujših optimistov polastila popolna apatija. V toliko bolj nas je
iznenadila in razveselila vest o potovanju bakarske nautične akademije. Ako se dobro spominjamo, je imela nemška trgovinska mornarica pet šolskih ladij, ki so plule po oceanih ter širile po vseh svetovnih pristaniščih prestiž nemške trgovinske mornarice. Potovanje naše šolske ladje bo trajalo dva meseca, toda po vrnitvi, bo ladja takoj zopet odplula z absolventi dubrovniške, a po zopetni vrnitvi odpluje ladja z absolventi kotorske nautične akademije. Tudi dubrovniška in kotorska akademija obiščeta tekom dvomesečnega potovanja najvažnejša pristanišča sredozemskega morja.
Vsi narodi težijo k morju, vse se bori za izhod na morje v in ni čuda, vsaj si človek kvintesenco vseh produkcijskih faktorjev, to je zdrav in silen trgovinski promet niti ne more predstavljati brez njegove elementarne podlage, brez morja. Država, ki nima morja, ne more priti do sile, do bogastev. To vidimo že v zgodovini starega veka, ki nam dokazuje, da so stare države Fenicija, Kartago, za njimi Grška in pozneje Rim, nosile in razširjale kulturo, postale silne in močne samo potom pomorske trgovine. V novejši zgodovini smo videli, da sta prišli neznatna Holandija in Danska samo potom pomorske trgovine do mogočnega in uglednega položaja med evropskimi državami. In mala Švica brez obrežja, nam daje najlepši dokaz, da je pomorska trgovina najvažnejša podlaga za razvoj gospodarstva in za splošen dobrobit države s tem, da najema tuje ladje, katere pošilja pod lastno zastavo Širom oceanov ter da poseča stotine švicarskih mladeničev na državne stroške nautične akademije v inozemstvu. Važnost morskega brega in izhoda države na morje, se je dobro zavedala že stara Srbija in v njenih bojih se da jasno zasledovati njeno neprestano stremljenje proti morski obali, proti izhodu na morje. Naša država ima danes, kakor že rečeno, vse potrebne faktorje za uspešen razvoj pomorske trgovine na raznolago. Koj po ujedinjenju so začeli merodajni krogi, zavedajoč se važnosti naše pomorske trgovine, nabirati mladih moči ter so tako ustvarili jedro naše bodoče trgovinske mornarice. Otvori-li so ter obnovili nautične akademije, kjer so vzgojevali naš pomorski naraščaj. Letos bo zapustila te zavode prva partija akademikov in ž njimi pridobi častniški zbor naše trgovinske mornarice novih, mladih sil, čvrstih stebrov, ki bodo nosili ter razširjali prestiž našega momarstva, varovali naše maritimne interese, ojačili širom sveta ugled naše države, ter otvorili naši trgovini nova pota, na katerih se bo mogla uspešno razvijati. Prvikrat, po tako dolgem počivanju in brezplodnem čakanju v luki, bo^ zapustila naša šolska ladija pristanišče, da ponese našo trobojnico sirorn sveta. Izbrala si je za to , prvi majnik, praznik vstajenja, preji orods1. Naj bi bilo potovanje »Vile Velebite« tudi za našo trgovino praznik preporoda. Ni dvoma, da se s tem zafcne nova era v^ naši trgovini, da so to prvi koraki, ki vodijo našo trgovino do boljše bodočnosti, do onega važnega mesta, katero mora zbog svojih naravnih lastnosti zavzemati med pomorskimi državami.
Sejmi in narodno gospodarstvo.
(Konec.)
III.
V	novejšem času se je gospodarski pomen vseh vrst sejmov znatno zmanjšal, čemur so vzrok različni momenti. Z razvojem stalne trgovine po mestih, trgih in vaseh je dobil že vsak količkaj znaten kraj eno ali več trgovin, vsaj z najnujnejšimi živ-ljenskimi in gospodarskimi potrebščinami, vsled česar si morejo ljudje iste nabaviti vsak čas in v kraju samem. Z ustanovitvijo številnih trgovin z deželnimi pridelki je kmetovalcu možno prodati svoje pridelke že doma ali v kraju samem in mu jih ni treba voziti na prodaj ure in ure daleč in še to z negotovim uspehom. Trgovina se je koncentrirala v mestih in se je ustalila tudi v trgih in vaseh, kjer se vrši v stalnih obrato-vailščih in s stalnimi ali vsaj več ali manj določnimi odjemalci z manj-šmi režijskimi stroški in z manjšim rizikom, kakor potovaje po sejmih. Lokalnim trgovcem nastajajo s postavljanjem lop in s sejmskimi pristojbinami le stroški, dočim lahko z gotovostjo pričakujejo, da bodo po-setniki sejma v potrebi že poiskali njihove trgovine. Trgovske zveze se na teh sejmih ne sklepajo več, ker so se za to našla ugodnejša pota. Zato so tudi redni trgovci v veliki meri izgubili (interes na sejmih in jih ne posečajo več, ali pa le redko kateri. Na njih opažamo po večini le sejmarje (fierante), ki obiskujejo sejme z namenom, da opravljajo 8 item samostojen obrt. Rokodelci se sejmov tudi po večini ne udeležujejo več, ker so njihove izdelke izpodrinili tovarniški proizvodi, ki jih prodajajo sejmarji. Industrija sama se sejmov sploh ni nikdar neposredno udeleževal*. V večji meri je zastopana takozvana domača industrija (n. pr. lončarji, rešetarji). Denarna trgovina je na sejmih popolnoma prestala. Vse to ima za posledico velik padec pomena blagovnih ali kramarskih, deloma tudi tedenskih sejmov.
Padel je pa tudi pomen živinskih sejmov, ker so s časom nastale številne redne trgovine z živino, ki morejo vsak čas zadostiti potrebi po tem blagu.
S tem pa še vedno ni rečeno, da so postali sejmi brezpomembni. Pripisovati jim je še vedno gotovo narodnogospodarsko važnost.
Tedenski sejmi so slej ko prej ostali važen činitelj v prehranjevanju večjih krajev. Kramarski sejmi nudijo še vedno kmetskemu prebivalstvu priliko za nakup potrebščin, čeravno ta prilika ni več izključena. Vsi sejmi, tedenski, kramarski in živinski pa dajo poljedelcem priož-nost, da prodajo svoje blago konzu-mentu neposredno brez vmesnih prekupcev, vsled česar so cene prodanemu blagu ugodnejše tako zanje, kakor za odjemalce. Vsekakor so sejmi v stanu vsled množine razpoložljivega blaga in številne konkurence regulirati cene. Ostane tudi še vpliv na povzdigo živinoreje, kmetijstva, vrtnarstva in domače ali hišne industrije, ker so sejmi prikladni za oddajo pridelkov odnosno izdelkov.
V	splošnem imata od njih največjo korist kmetovalec in gostilničar.
IV.
V	zadnjem času se oglašajo številne občine s prošnjami za dovolitev novih sejmov, bodisi živinskih, bodisi kramarskih in živinskih, katere utemeljujejo s slabimi občinskimi financami, z razvito živinorejo ali pa tudi z razlogi, iz katerih je zadostno razvidno, da so pravi interesenti pravzaprav le gotove osebe in ne občina. Ne glede na motive teh prošenj je potrebna rešitev vprašanj, je li pomnožitev sejmov narodnemu gospodarstvu potrebna in, mu je li koristna ali škodljiva.
Dandanes ima z izjemami, ki bi jih lahko našteli na prste, v Sloveniji, že vsaka občina najmanj dva letna sejma, imajo jih pa nekatere tudi po štiri, šest do dvanajst in to celo take kmetske občine, ki leže vstran od prometnih črt, posebno od železnic. Da se prepričamo o množici sejmov zadostuje pogled v vsakemu priročno* Pratiko. Če se uvažuje, da imamo pri nas žetev le enkrat na leto, da se domača živina ne plodi kakor kunec in, da hodijo prebivalci ene občine tudi na sejme sosednjih občin; se nam vsiljuje misel, da obstoječi sejmi popolnoma krijejo potrebo, če je ponekod že ne presegajo, navzlic temu, da služijo isti tudi izvozu.
Tega naziranja sta bili že kranjska deželna vlada in štajersko namestništvo. V dunajski poslanski zbornici je bilo dne 16. julija 1891 celo sklenjenih več resolucij, ki so zahtevale »naslonitev živinskih sejmov na železniško omrežje in zmanjšanje prevelikega števila narodno gospodarsko brezpomembnih in v veterinarskopolicijskem oziru škodljivih malih živinskih sejmov«. A tudi narodnogospodarske korporacije kakor Trgovska in obrtniška zbornica in Slovenska kmetijska družba, katerima gotovo ne bo nihče očital birokratizma in ozkosrčnosti ter odrekal smotrenega zastopanja stanovskih interesov, so v številnih izjavah ugotovile, da je v Sloveniji že dovolj sejmov. Slovenska kmetijska družba povdarja celo v štev. 825 od 23. marca 1922, da bi bilo živinske sejme v gotovem delu Slovenije omejiti, ne pa zvišati njih število, ker tvorijo že sedaj obstoječi sejmi veliko škodo za našega kmeta, kakor tudi za kmetijstvo sploh. Proti potrebi pomnožitve sejmov (kramarskih in živinskih) se izreka tudi oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave. Glede kramarskih sejmov je izjavila Trgovska in obrtniška zbornica dne 25. maja 1900 pod štev. 531: »Semnji imajo namen, kupovalcu in prodajalcu nuditi najboljšo priliko za nakup in prodajo blaga. Tako priložnost pa nudi glede blaga dandanes skoro vsaka vas, in so semnji za blago, katerih je tako že veliko, postali nepotrebni.«
Ostane torej še vprašanje, so li potrebo presegajoči sejmi koristni ali mogoče kvarni. Kakor marsikje drugje pride pač tudi tukaj .do veljave pregovor, da preveč dobrega škoduje. 1
Kar se tiče specijelno kramarskih sejmov in trgovskih interesov
bo pač najbolj merodajno mnenje Trgovske in obrtniške zbornice, ki je dne 25. maja 1900 pod štev. 531 izrekla, da je lokalnim trgovcem gotovo ljubše, če sami pospravijo dobiček, kakor pa da bi ga delili s trgovci (sejmarji) iz drugih krajev, in da jim je gotovo tudi ljubše prodajati v svojih prodajalnicah, kakor pa plačevati še sejmske pristojbine.
Glede živinskih sejmov so že zgoraj omenjene resolucije v avstr, parlamentu opozarjale, da utegnejo biti nadštevilni živinski sejmi v ve-terinarskopolicijskem oziru škodljivi, kar je istina, ker se navzlic ži-vinozdravniški kontroli s sejmi najlažje prenašajo živalske kužne bolezni, so pa kočljivi tudi v zdravstvenem oziru, ker so najboljša priložnost za razširjenje človeških epidemij, kar je sicer lastnost sejmov vobče.
Splošno je vpliv potrebo presegajočih sejmov jasno označen v najnovejših izjavah, razmere v Sloveniji dovolj dobro poznavajočih faktorjev, ki jih v sledečem navajamo, ker so pač najmerodajnejše.
»Po mnenju podpisane donašajo prepogosti živinski sejmi največ dobička le gostilničarjem, trgovcem in delomrznim mešetarjem, medtem ko se kmet navaja le na pohajkovanje in pijančevanje. Če ima kmet priliko semnja doma ali v bližini, se ga bo večkrat brez potrebe udeležil in tam zapravljal čas in denar. Ce pa ima res potrebo kaj kupiti ali prodati, se ne bo strašil poti niti par ur
daleč. Ravno ima veliko preveč
sejmov, ki širijo med kmeti meše-tarstvo in ovirajo, da se živinoreja ne more tako razviti, kakor bi bilo želeti. Tudi poljedelstvo trpi pri tem, ker se poljska dela zanemarjajo. Iz teh Vzrokov kmetijska družba ne more priporočati ustanovitev še novih sejmov.« (Sl. kmet. dr. 10. nov. 1920, št. 4047.)
»Preveliko sejmov je za kmetijstvo in živinorejo sploh škodljivo, ker zapeljuje kmetovalce, da pohajajo od sejma do sejma, zanemarjajo svoja kmetijska dela in z živino le barantajo, dočim se ne potrudijo, da bi lastno živinorejo izboljšali odnosno povzdignili.« (Pov. za kmet. 10. nov. 1921, št. 4551 vet.)
»Že sedaj obstoječi sejmi tvorijo veliko škodo za našega kmeta, kakor tudi za kmetijstvo sploh. (Sl. kmet. dr. 23. marca 1922, št. 825.)
»Zbornica stoji na načelnem stališču, da pri današnjem razvojnem stanju trgovskega prometa dovolitev novih sejmov ni potrebna in je celo kvarna, ker navaja prebivalstvo k pohajkovanju.« . (Trg. in obrt. zbor. 14. aprila 1922, št. 495.)
Navajamo tudi izjavo nekega občinskega odbora z dne 21. februarja
1922, ki se glasi: »V  imamo
že dosedaj toliko sejmov, da pridejo
4	na en mesec, kar je za kmeta le velika škoda, ker s tem pohajkovanjem zamudi čas iri zapravlja denar. Nadalje se z pomnožitvijo novih sejmov stari sejmi ubijajo, kjer so zo-
Podlistek.
Itoša Industrija In obrti
njih osnovnice, stanje, odnoSajl, pomen poti, preteklost in bodočnost.
1. Produkcija zelenjave pri niis.
Produkcija zelenjave za našo oskrbo se vrši več ali manj po celi državi, od poljedelcev samih, bodisi za pokritje lastne potrebe ali za prodajo, kakor tudi od vrtnarjev. Nekateri kraji, ki so posebno pripravni za produkcijo zelenjave, so se špecija-lizirali za to stvar in oskrbujejo druge kraje svoje bližne in daline okolice, ki nimajo predpogojev za plo-donosno vrtnarstvo.
Vrtnarstvo v svrho izvoza v velikem stilu se je razvilo v Bački za zelenjavo, v Nišu za zelenjavo in v Skoplju ter Beogradu za arpadžik. V Bački se nahajata dva glavna središča vrtnarstva in sicer v Novem Sadu in selo Kupusina poleg drugih.
Novi Sad šteje dkrog 800 vrtnarjev s ca 800 dninarji, ki so vsi Srbi
pet prizadeti prodajalci in drugi trgovci.«
Kakor smo videli, povdarjajo vsa navedena mnenja, da bi novi sejmi le napeljevali ljudi na pohajkovanje in zanemarjanje opravil. Ta domneva je povsem upravičena, posebno, če se pomisli, da imamo v Sloveniji že itak poleg ciganov in navadnih vagabundov že cele skupine ljudi, ki so navezani služiti si kruh potovaje in kojim je pohajkovanje že prešlo v meso in kri in, da so poljedelci več let čepeli v strelskih jarkih in taboriščih, pri čemur so se več ali manj odvadili svojega rednega opravila.
Fr. Zelenik.
Potreba dela.
Vojna je nudila narodom nešteto slabih primerov, pa ni čudo, če danes človek ni več to, kar je bil pred vojno.
Premalo je ljubezni do dela, čuta dolžnosti in poštenosti. Premalo jih je, ki mislijo na resno produktivno delo. Ali brez tega dela pridobljeni milijoni so kakor mehurji iz milne vode. Razpršili se bodo sami od sebe, ako bo ostalo tako, kakor je danes. To vidimo in čutimo z vsakim dnevom jasnejše. Z vsakim dnevom smo revnejši, in tudi vrednost našega takozvanega denarja pada.
Prirodni zakoni veljajo ravno tako za narodno gospodarstvo, kakor veljajo za vse pojave v mogočni naravi.
Lovilci papirnatega bogastva niso in ne bodo prevrgli tega naravnega zakona o ravnotežju, uspelo jim je le, -da so povzročili v narodnem gospodarstvu nered in njegovo posledico: splošno draginjo. Današnje gospodarstvo je le premikanje dobrin. Produkcija se ne veča, pač pa raste konzum.
Nemogoče je, da bi imeli vsi dovolj kruha, če se premalo orje in seje, nemogoče je, da bi bili vsi obuti in oblečeni, če ni obleke in obutve.
Jugoslovani smo napravili nepripravljeni preveliki korak iz sužnjo-sti v svobodo in sedaj razumemo svobodo tako, da vsi politiziramo in kritiziramo. Politični hujskači vzbujajo od vojne porojene slabe nagone, samo da bi si pridobili lahkoverni narod in razširili svojo oblast. Z vsem mogočim hujskajo narod. Eni vpijejo, da je vera v nevarnosti, drugi pravijo, da bi ne bilo treba ne davkov ne vojakov, tretji hujska delavca, češ, da z delom podpira kapitalizem, naj tedaj ne dela, nego zahteva le visoke mezde, da se bo lahko oblekel in dobro pil. Zopet drugi so prilezli na dan, ki pravijo, da je naša državna oblika zanič, naj bi imeli avtonomijo, republiko in ne vem kaj še vse.
S	hujskanjem in kritiziranjem pa ne bomo odpravili nereda v svojem gospodarstvu, ne bede, ampak samo z delom. Sami smo krivi, če se nam godi slabo, saj smo tako potrpežljivo, celo navdušeno, podpirali zločinsko
in ki se bavijo s produkcijo zelenjave na zemljišču, ki obsega" 2000 juter. Vrtnarji tvorijo 40% vsega prebivalstva v Novem Sadu. V Novem Sadu je zemlja dovolj vlažna, da se ne zaliva, marveč se samo okopava, da bi vlaga iz globine prišla na površje. Pred vojno je jutro vrtnarske zemlje stalo 40.000 kron in letna najemnina pa 3000 kron. V novosadski okolici se bavijo s produkcijo zeie-n|j!ave Futog, Begeč, Titel, Vilovo, Čurug, Srbobran in Kac.
Futog prideluje krompir, čebulo, arpadžik in znano futoško zelje itd. Dela okrog 500 posestnikov in pridelajo letno 50 vagonov zelenega fižola, 10 vagonov graha, 10 vagonov buč, 10 vagonov kumar in 1000 vagonov zelja. Izvaža se tudi mnogo jagod. —
Čurug proizvaja okrog 400 vagonov čebule in zelja.
V Begeču producira 'okrog 400 posestnikov zelje, krompir, vohrovt in drugo zelenjavo.
V Titelu dela 100 srbskih hiš in pridela okrog 200 vagonov zelenjave. V Vilovu dela okrog 100 srbskih
delo Habsburgovcev in Hohencolern-cev, smo ubijali in stradali za nje, uničevali to, kar si je ustvaril človeški um in roka tekom stoletij. Sami smo krivi, če nimamo denarja, kakor ga nima mnogo drugih narodov. Kar imenujemo danes denar, je le papir. Nam treba zvenkečega denarja iz zlata in srebra, ne pa zadolžnic države ali banke.
Ali zlati in srebrni denar moremo dobiti le za proizvode produktivnega dela, ne pa za frazarenje in vikanje na kapitalizem. Seveda samo delo brez dobre gospodarske in trgovske politike nas ne bo rešilo. Mi lahko delamo do onemoglosti, lahko proizvajamo mnogo čez svojo potrebo, če pa se ne bomo znali z dobro gospodarsko politiko obraniti pred izkoriščanjem po drugih.
Ali je trgovec kriv draginje?
Razni stanovi se med seboj prepirajo in dolže eden drugega povzročitelja draginje. Delavec pravi, da je agrarec kriv draginje, agrarec zopet trdi, da je industrija kriva draginje. Bivši c. kr. birokratizem, na čelu mu poljedelsko ministrstvo pa se je povspel do trditve, da je trgovec kriv draginje. Na ti trditvi še dandanes glodajo razni ljudje.
Da vidimo, ali in koliko je kriva trgovina draginje, vzemimo na pomoč številke. Za primer nam služi pšenica in pšenična moka, ker je to naš glavni in najpotrebnejši živež, kojega cene so tedaj posebno velikega pomena za vsakdanje življenje.
Zadnja leta pred vojno je stala pšenica povprečno 26 kron, pšenična moka pa 38 do 40 kron. Da pa ne bo kdo rekel, da so to poljubne, nezanesljive številke, navedem cene, ki se dajo dokazati s črnim na belem. 1. julija 1914 je znašal kurz pšenice za oktober 25.38, za moko se je ta dan zahtevalo 35.80 do 36.70 25. julija, tedaj zadnji dan pred napovedjo vojne Srbiji, je znašal kurz oktoberske pšenice 27.40, moka pa je stala 37.40.
10. decembra 1914 smo dobili maksimalne cene. Ta je znašala za pšenico v Budimpešti 40.90, na Dunaju 41, na Kranjskem 41.50. Za moko se je določilo na Dunaju 67.75, na Kranjskem 69.50.
Dobili smo potem tisto znano »Kriegsgetreideverkehrsanstalt«, ki je plačevala kmetu pšenico po 36, moko pa je prodajala po 69.42, a od začetka leta 1917 pa celo nad 100 K.
Navedene številke nam kažejo podraženje našega glavnega živeža prvi čas vojne.
Nastopni podatki nam pa pred-očijo vpliv na cene zasebnega in državnega posredovanja.
V	mirnih časih je dobival kmetovalec za pšenico po 26 kron, moko pa smo plačevali po 40. Razlika med pšenico in najfinejšo moko je tedaj znašala 14 kron, a v tej razliki so tičali zaslužki majhnega trgovca, ki je
hiš. Srbobran pridela okrog 100 vagonov čebule in graha letno. Kač okrog 200 srbskih hiš pridelava čebulo, zeleni fižol in grah. Vsi imenovani kraji, izvzemši Srbobrana, prinašajo zelenjavo v Novi Sad. V Novem Sadu se pridela .500 vagonov špinače, 200 vagonov solate, 300 vagonov novega zelenega graha, 1000 vagonov zelenega fižola., 2000 vagonov paradižnikov, 100 vagonov poletnega zelja, 2000 vagonov jesenskega zelja, 300 vagonov novega krompirja, 200—300 vagonov zelenjave, peteršilja in rudeče pese itd. Dnevno se je odpošiljalo povprečno po 50 vagonov v sezoni. Vagoni, ki so bili naloženi z zelenjavo, so se odpremljali s posebnim vlakom in kar ni pravočasno dospelo, je šlo s tovornim vlakom. Vse blago se je dopremilo v najkrajšem času in sicer v Budimpešto za 8 ur, na Dunaj za 16 ur in v Berlin za 28 ur. Od celokupnega pridelka se je prodalo 35% za Budim-nešto, 40% na Dunaj in 25% v Berlin. Na ta tržišča je dospevalo to blago po 15 dni pozneje kot italijansko blago, radi poznejšega dozorevanja.
kupoval pšenico od kmeta, trgovca-borzijanca, ki je kupoval pšenico od malega trgovca in jo prodajal mlinu, zaslužek mlina in velikega števila mlinskih delavcev, veletrgovca, ki je kupoval moko od mlina in jo prodajal malemu trgovcu, malega trgovca, ki je prodajal moko konzumentu. Zaslužilo je tedaj vrh mlina in prevoznega podjetja najmanj pet oseb, ki so pa vse plačevale davek državi.
Ko so prevzeli državni zavodi kupčijo z žitom in moko, so odpadli zgoraj navedeni posredovalci-davko-plačevalci in vendar se je zvišala razlika med pšenico in moko nad 33 kron, tedaj za okroglo 130 odstotkov.
Številke nam kažejo, da država s svojimi centralami ni pocenila našega glavnega živeža, nego ga znatno podražila.
Številke nam dokazujejo, pa naj je komur ljubo ali ne, da je bilo posredovanje trgovcev mnogo cenejše od posredovanja državnih uradov.
Pa še drugo zlo je nastalo iz delovanja državnih uradov. Manjkalo jim je strokovnega znanja in pa trgovskega zanimanja in organizato-ričnega duha, pa so propadale ogromne množine živil in je nastal velik nered v prometu in preskrbi z živežem.
To je izrabila verižna trgovina, ki je imela lepe čase in še lepše zaslužke, ker verižnik vendar ni cenejše prodajal od državnih prodajaln.
Tudi po vojni smo prakticirali z raznimi državnimi napravami, katerim je pa zasebna trgovina uspešno konkurirala, kakor hitro ji je bilo mogoče priti do blaga.
Vsi tisti, ki mislijo, da bi razni stanovski konzumi potlačili draginjo, nam naj povedo, za koliko cenejše pa prodajajo razne obstoječe konzumne prodajalne? Ali ne dobimo pšenične moke ravno tisti kup pri trgovcu, kot pa v konzumni prodajalni? In vendar mora trgovec plačevati hude davke, saj danes pozna davčni vijak le trgovino in obrt, medtem ko konzumne prodajalne uživajo razne olajšave. Koristi tedaj nima od konzumov nihče, k večjemu nepošteni poslovodje, ki polnijo svoje žepe, škodo pa ima država.
Reden trgovec ni nikdar stremel višanjem cen, nego se je vedno trudil, da je bil kolikor mogoče nizke cene.
Cene pa niso odvisne od trgovca, nego od produkcije in konzuma.
Posredovalec med producentom in konzumentom pa je vedno bil in bo. Pustite ta posel tistemu, ki se ga je učil.
Poštna reklama.
(Priobčuje K. P.)
0	nenavadni reklami smo priobčili pred kratkim nekaj vrstic ter opozarjali na uvedbe nekaterih držav, prepustiti prazne prostore uradnih tiskovin za objavo raznih oglasov trgovskega značaja.
Drugo glavno mesto je vas Kupu-šina, slovaška naselbina, kjer se 700 rodbin bavi z vrtnarstvom. Oni posejejo 200 juter z zeljem in pridelajo 200 vagonov; korenja na 150 kata-stralnih juter pridelajo 150 vagonov; peteršila na 100 juter 100 vagonov, čebule na 500 juter pridelajo 500 vagonov, bele mlade čebule na 200 juter 200 vagonov, zelene paprike na 125 juter 150 vagonov, celere na 100 juter 100 vagonov. Polovice pridelane množine je konzumirala Backa drugo polovico pa Hrvaška, Bosna, Hercegovina, Dunaj in Berlin.
Nadalje ima Kišhedjes 20 juter z zelenjavo posejane zemlje in je izvažal 3 do 4 vagone čebule, 2 vagona koruze za kuhanje in 8 vagone buc. Iz Petrovega sela se izvaža letno 5 vagonov raznovrstnega krompirja in 3 vagone zelja. Despot Sv. Ivan pridela na 6 juter graha. Občine Mol in Martonoš izvažajo 5 vagonov špinače, 35 vagonov buč, 20 vagonov zelja in 100 vagonov zelenjave/nadalje 50 vagonov čebule, 10 vagonov fižola in
10	vagonov pšenice.
(Dalje prih.)
Važnost tega reklamnega sredstva upošteva sedaj tudi Nemčija in njeno delovanje za razvoj domače trgovine in obrti je danes brezdvom-no za vse narode vzgledno ter so ukrepi v tem oziru gotovo vsestransko globoko premišljeni in bi bilo posnemanje gospodarske strani poštne reklame tudi za nas koristno.
Celo zadevo je vzel poseben reklamni oddelek pri državnem poštnem uradu v Berlinu, ki predstavlja vrhovno poštno oblast Nemčije, v svoje roke. Tozadevni oglas, priobčen na pravilniku poštno-čekovnega urada za občinstvo se glasi v prevodu:
»Za poštno reklamo se dajo na razpolago:	Stene	v prostorih za
stranke v poštnih uradih, čakalnicah, uradnih prostorih, hodnikih, stopnicah itd., potem poštni nabiralniki, poštni vozovi, telefonske celice in brzojavni drogi.
Posebno učinkoviti predmeti za objavo poštne reklame so dalje: Ovitki (kuverti), v katerih se pošiljajo izpiski čekovnih računov, potem platnice za čekovne in položniške zvezke ter razni ovitki, v katerih se pošiljajo strankam razna obvestila, računi itd. Druge primerne uradne tiskovine:
Poštne nakaznice, brzojavne police, predajne knjige in listki, izdaj-ne knjige in obvestila, telefonske prijavnice in pobotnice, vozni listki, itd. itd.
Pri raznovrstnosti in obšimosti poštne službe se gre tukaj za reklamno sredstvo, ki si ga učinkovitejše je komaj misliti mogoče. — Poštna reklama omogoči trgovcu uplivati posebno na one kroge občinstva, ki pridejo za njega v prvi vrsti vpoštev.
Nabiralniki na deželi, brzojavni drogi in prostori v uradih ponujajo izborne reklamne objekte osobito za okoličane, medtem ko večji uradi v mestih pridejo zopet za druge sloje vpoštev.
Natiskana in reklama na uradnih obrazcih poštnega prometa, pa je izvrstno sredstvo, ki omogočuje stike med trgovcem in odjemalcem, ter ima posebno uspešen učinek, kakor dokazujejo mnogoštevilne tozadevne ponudbe.
Pri vsakem poštnem ravnateljstvu je določen poseben oddelek, ki daje v zadevah poštne reklame interesentom vsa potrebna pojasnila in sprejema tozadevne ponudbe in naročila.«
V	tem oglasu na občinstvo je v kratkih potezah objavljen cel ustroj podjetja, v katerem po svoji velikopoteznosti razkriva Nemčija dovolj jasno svoj namen, izkoriščati vsa sredstva, za trgovsko reklamo, ki obetajo količkaj uspeha, obenem pa poštni upravi pripomoči do dohodkov, ki jo bodo izdatno podpirali v dosegu gospodarskega ravnotežja in v razvoju poštnega zavoda.
Razmotrivanja vredna bi bila ta naprava poštne reklame tudi za nas, prav nič bi našemu poštnemu gospodarstvu tak postranski zaslužek ne škodoval, ugled pošte bi pa menda tudi ne trpel, če se ta poprime sredstev, katerim se ne more očitati pro-tidržavne ali špekulativne intencije.
Ce nemška poštna uprava prevzame reklamo samo v izvršitev, bi se ta^ stvar pri nas iz raznih vzrokov uspešnejše dala izvesti po zasebnem podjetju. Cela organizacija zahteva trgovsko-strokovno sposoben aparat, s katerim bi pa poštna uprava naše države ne bilo umestno obremeniti.
Docela bi tudi ne kazalo, vsaj začetkoma ne, slediti Nemčiji; za nas bi bilo za poskus že dovolj, če prepusti pošta nekatere vrste obratnih tiskovin v reklamno izrabo, da se njih prazni prostori natisnjeno z domačimi trgovskimi in obrtnimi oglasi.
Vzemimo n. pr. sledeče obrazce:
a) predajno knjigo, in sicer oni del te tiskovine, ki služi za predajna potrdila;
b) telefonske priznanice;
c) dohodne, brzojavne golice;
d) čekovne izpiske;
e) ovitke čekovnega urada itd., potem pa še razne obvestilne listke,
račune in obrazce, ki ostanejo občinstvu v rokah.
Organizacija poštne reklame na obratnih tiskovinah bi naj temeljeva-la na sledečih načelih:
Dotične tiskovine založi reklamno podjetje po točnih uradnih načrtih in navodilih, v predpisani obliki. Poštna uprava označi, kateri prostori na tiskovini se brez škode za promet smejo natiskati s privatno reklamo.
Izvršilno podjetje zbere potrebna anončna naročila med trgovci in obrtniki in izda v primerni količini doti-čno tiskovino, ki se da pošti brezplačno na razpolago. Dobavne stroške krijejo inseireunti sorazmerno in sicer po obsegu oglasa in po številu natisov.
Seveda se za eno tiskovino lahko zbere večje število inserentov, njih oglasi pridejo v raznih nakladah na vrsto.
Ni treba posebej povdarjati, da taki oglasi docela drugače učinkujejo, kakor časopisna reklama, že zavoljo tega, ker ostane dotični, z reklamo opremljeni dokument za stranko trajne vrednosti, in pride osobito občinstvu v roke, kateremu je oglas namenjen.
Prihranki poštne uprave na tiskovinah bi bili za njo tako občutni, da bi v budžeju igrali precej važno vlo-
S°- ~
Pričakovati je celo, da bi tiskovine imele lepšo, udobnejšo obliko, natiskane na primernejšem papirju in bile podobnejše uradnim dokumentom, kakor do sedaj.
Glede oblike in vsebine oglasov treba bi bil vsekakor sporazum s poštno upravo, da bi ostali isti v okviru dostojnosti in splošnih tiskovnih zakonov.
Uredništvo tega lista prevzame blagovoljno izjave v tej zadevi iz trgovskih in obrtniških krogov, in če se oglasi primemo število interesentov za očrtano podjetje, bi naš strokovni sotrudnik napravil vsestransko stvarno utemeljeno, z vsemi potrebnimi podatki in pojasnili podprto vlogo na vrohvtno poštno oblast.
Da bi naša poštna uprava ne priznala tej zadevi za njo jako ugodno gospodarsko stran, o tem menda ni dvoma.
Saj ji ravno dobava tiskovin povzroča tako ogromne stroške, da bi prišle ponujene olajšave za upravo
v	izdatni meri v poštev.
Pri količkaj stvarnem razmotri-vanju, dobri volji in popustljivosti v birokratskih nazorih je tudi pričakovati, da poštna uprava predloženega načrta ne more ovreči, posebno če ne vsebuje izvršitev nobenih obratnih ovir.
Svoj čas bodemo rešitev v tej zadevi objavili, ter ob enem vse izvršilne podrobnosti poštne reklame za vse interesente priobčili. Vsak trgovec in obrtnik pozna pomen reklame, ki je takorekoč gonilna moč vsakega podjetja, mazilo obratnega aparata.
Seveda je reklama danes draga, njen učinek včasih zelo problematičen; če se torej nudi prilika uspešne, in kar ne smemo prezreti — originalne reklame, se je mora vsak napreden podjetnik posluževati, posebno če pride taka reklama cenejša kokor običajna, od raznih okoliščin odvisna in samo trenotna.
Izvoz in uvoz.
Poljska prepoved izvoza živil. Poljski ministrski svet je sklenil, da se prepove vsak izvoz žita, živine, mesa in jajc.
Izvozna trgovina Grčije v letu 1921.
Oddelek ministrstva za narodno gospodarstvo na Grškem je izdal statistiko grške zunanje trgovine. Iz statistike se da posneti, da je uvoz v letu 1921 padel za 457 milijonov drahem napram one-mu v teto 1920, medtem ko je izvoz za 153 milijonov drahem zrasel. Izvozna bilanca pokazuje sledeče številke: Leto 1920, uvoz 2131 milijonov drahem, izvoz 664.1 mil. drahem, tedaj za 1466.9 več v letu 1921 nego v letu 1920. V letu
1921	je znašal uvoz 1674.0 milijonov drahem, izvoz pa 817.1 mil. drahem, tedaj za 856.9 milijonov drahem več v letu 1921, nego v letu 1920. Medtem ko je bilo potemtakem v letu 1920 razmer-
je uvoza napram izvozu skoro 1 : 3, se je leta 1921 poboljšalo na razmerje
1	: 2. Zboljšanje bilance je v prvi vrsti praktična posledica omejitve uvoza (specijelno luksuznih predmetov). Ne-glede na te uvozne omejitve ni moglo opaziti niti najmanjšega pomanjkanja življenskih potrebščin, osobito tudi ne luksuznih predmetov.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.'
Devize za trgovee z ogljem. Gosopd finančni minister je podal s svojim re-šenjem C br. 6259 z dne 24. aprila t. 1. sledečo pojasnitev: Da se zadnji odstavek rešenja C br. 4728 z dne 30. marca
1922	ima uporabiti tudi za trgovce, ki trgujejo na debelo s koksom in premogom. Nadležne trgovske in obrtniške zbornice bodo ocenjevale vsak posamezni slučaj, imajoč v obziru način obrata dotične tvrdke in na podlagi svoje ocene bodo podale svoje mnenje pristojnemu odboru ali Narodni banki in njenim podružnicam za uslovno dovoljenje za kupovanje deviz. Opravdanje teh dovoljenj se vrši soglasno rešenju C br. 4728 z dne 30. marca 1922.
Čehi kupujejo madžarsko vino. V Miškolcu so nakupovali češki vinski trgovci velike količine madžarskega vina za čehoslovaško republiko. Nakupljeno vino se bo v posebnih vagonih izvozilo iz Madžarske v Košiče. — V Čehoslo-vaški padajo cene za vino. Do nedavnega časa je stalo vino po 13 čehoslova-ških kron, a sedaj stane 9 čehoslova-ških kron. Cena pada tudi radi tega, ker je količina novega za uvoz‘iz Madžarske v Čehoslovaško dovoljenega vina povišana od 200.000 na 400.000 hi.
Kazstava v Rio de Janeiro bo letos od 7. septembra do 15. novembra. Kdor se namerava z tukajšnjega zborničnega okraja te razstave udeležiti, naj blogo-vol to naznaniti trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Industrlla.
Beograjska občinska opekarna prične, kakor poročajo, v prvi polovici meseca maja z delom.
Berndorferska metalna tovarna Arthur Kropp preide v angleške roke. Zastopniki Kruppove Berndorfske tovarne se nahajajo že več časa na Angleškem, kjer se dogovarjajo o predaji enega dela delnic Angležom, ki ponujajo 3 funteza akcijo. Podjetje je v zadnjem času dobilo zopet velikih naročb, tako da je moralo zaposliti okoli 1000 novih delavcev.
Denarstvo.
Prodaja deviz izvoznikov. V zvezi z rešenjem br. 2022 z dne 20. februarja , t. 1. je izdal minister financ sledeče re-šenje: Izvoznik, ki je prodal devizo od izvoza posredstvom druge pooblaščene banke in ne potom one, pri kateri je izvršil osiguranje valute, mora o tem še istega dne obvestiti banko, pri kateri je izvršil osiguranje valute.
Denarni zavod v Srbiji. V Velikem Gradišču se je osnoval »Veliko-Gradiš-čanski kreditni zavod« z osnovnim kapitalom od 1 milijon, dinarjev, razdeljenih na akcije po 100 Din.
Posojilo Nemčiji. Reparacijska komisija je prosila ameriškega finančnika Pierponta Morgana, naj se udeleži sej komisije, ki proučava možnost dovolitve posojila Nemčiji.
Angleško posojilo Beogradu. Skupina angleških bank je ponudila beograjski občini posojilo v znesku pol milijona funtov šterlinov za občinske svrhe.
Carina,
Celjska earinarniea se iz mestne hranilnice v kratkem preseli v novo poslopje v Savinjskem nabrežju. Prostori, v katerih sedaj posluje carinarnica, so namenjeni muzejskemu društvu, ki bo namestilo tamkaj z velikimi stroški preurejene svoje zbirke.
Znižanje izvozne earine porcelana na Čehoslovaškem. Čehoslovaška je znižala izvozno carino na porcelan za 1 %.
Nova carinska tarifa v Bolgariji.
Bolgarska narodna skupščina je odobrila načrt nove carinske tarife za Bolgarijo. Nova tarifa ni bila še razglašena in ni še znano, kedaj stopi tarifa v veljavo. Vsekakor se pričakuje, da bo no-
vi	zakon v najkrajšem času publiciran,
ter da se bo tudi kmalu začel uporab ljati.
Davki.
Anketa o davčni reformi. Sredi meseca maja se bo ponovno sestavila v finančnem ministrstvu anketna komisija, katera bo izdelala zakonski predlog o plačevanju neposrednega davka v ce-
li	naši državi. Po tem projektu bodo ukinjene vse razlike med višino davka v posameznih pokrajinah.
Dohodki od taks in taksnih mark. Dohodki od taks in taksnih mark so znašali od 1. januarja do 28. februarja 1922. leta v Srbiji in Črni gori približno 16,245.642.49; na Hrvaškem in v Slavoniji 14.959.240.98; v Bosni in Hercegovini 5,118.745; v Vojvodini 14,302.260; v Sloveniji 8,159.760.75; v Dalmaciji 1,342.146.78 — skupno dinarjev — 60,167.769.23. Tekom istega časa se je v preteklem letu izplačalo za 24,191.996. Torej znašajo letošnji dohodki iz tega vira za 35,975.800.21 dinarja več nego v preteklem letu.
Promet.
Prometne vzpostavitve. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe za postaji Beograd—Sava in Beograd—Kla-nica je zopet dovoljeno.
Prometne omejitve. Radi prenapol-njenja postaje je sprejemanje in odpo-šljanje pošiljk kostanjevega lesa za postajo Frauental-Gams do nadaljnega ukinjeno. — Medpotne in že sprejete pošiljke iztečejo.
Dovršenje male železniee. Ministrstvo saobračaja je dovolilo potreben kredit za dovršenje železniške proge Gospič—Knin—Šibenik—Split.
Iz nalili organizacij.
I. poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. — Žalec v Savinjski dolini, dne 1. 5. 1922. Skrajno neugodno vreme meseca marca in aprila je zdatno oviralo vsa dela v hmeljiščih. Le s skrajno silo se je izvršila r8z in postavljenje drogov še ni končano. V obče se lahko reče, da je rastlinska korenika dobro prezimila; pri odkopavanju so se letos našli že izgotovljeni eksemplari hmeljskega kebra, plinthus poxcatavro — kar je izvanrecl-no hitro; morda je to dejstvo povzročila lanska suša. Kupčija počiva popolnoma; le nekaj zanimanja za stari hmelj je bilo nekaj te dni. — Društveno vodstvo.
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se vrši dne 4. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, nadalje isti dan in ob isti uri v pisarni Komande vojnega okruga v Mariboru in Celju in pri Komandi mesta v Ptuju ustmena ofertalna licitacija glede dobave drv za garnizijo Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobava srajc, spodnjih hlač in čevljev. Uprava vojne odeče I v Beogradu razpisuje na dan 23. maja t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 100.000 komadov spodnjih hlač, iia dan 20. maja pa ofertalno licitacijo glede dobave 100.000 parov čevljev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Od 1. maja t. 1. veljajo v Avstriji za notranji promet sledeče poštne pristojbine: za pismo v poljubni kraj v državi 25 kron, za dopisnico 12 K, za pismo v vse kraje, kateri spadajo k svetovni poštni zvezi 75 K, dopisnica 45 K. Za brzojavke v domačem prometu se plača 30 K za besedo. Istočasno se zvišajo tudi telefonske pristojbine. Kakor znano velja ta poštna tarifa tudi za promet med Avstrijo in Nemčijo (z izjemo brzojavnih pristojbin).
Zvišanje mezd premogovnih delavcev v Nemčiji. Po dogovoru z dne 19. aprila t. 1., se zvišajo mezde premogovnih delavcev za 40 mark. Radi tega in radi porasta cen premoga v splošnem, stane tedaj tona »Ruhr« premoga 130
mark. K temu pride Se približno 50 % premogovni in prometni davek itd. — Potemtakem stane takozvani >Fettf6r-derkohle od sedaj nad 900 mark pro tono napram 73 mark v aprilu, 405 mark v decembru in 12—12 >4 mark predvojne cene.
Dostavni roki na Bernikih železnicah. Državno obratne razmere pri nemških državnih železnicah še danes niso normalne, a počenši s 1. majem t. 1. se zopet uvedejo fiksni dostavni roki. Dostavni roki znašajo pri pospeševanem brzovoznem blagu (beschleunigtes Eilgut): odpravni rok % dneva, dostavni rok za vsakih začetih 300 km 1 dan; za brzovozno blago:	odpravni rok 1
dan; dostavni rok za vsakih začetih 300 tarifnih kilometrov 2 dni; za tovorno blago: odpravni rok 2 dni, dostavni rok pri daljavah do 100 tarifnih kilometrov 2 dni, za vsakih nadaljnih začetih 100 tarifnih kilometrih 1 dan. Roki so v primeri z roki predvojnega časa, za nekaj podaljšani. Dostavni rok se ne začne, kakor je bilo to prej v navadi, za blago, ki je bilo oddano predpoldne, ob 12. uri opoldne, za popoldne oddano blago ob polnoči, ampak roki se računajo v splošnem za vse blago od polnoči, ki sledi po oddaji.
Prekinjenje dela v angleških tovarnah volne. Ker se ni dosegel sporazum med delavstvom in tovarnami volne, bodo ukinile tovarne svoj obrat.
Italijansko blago za Rusijo. Dne 11. t. m. je odplul iz neapolskega pristanišča v Novorosijsk v južni Rusiji parnik >Scrivia<, na katerem se je odpeljala tudi misija italijanskega Rudečega križa za pomoč stradajočim. Misija bo delovala ob dolenji Volgi. Parnik >Scri-via< je odpeljal v Rusijo 1300 ton pšenice, 500 ton raznih jedil in 700 ton konserviranega mesa, mnogo konser-viranega mleka, zdravil in zdravnega materiala. Vse to je bilo kupljeno z denarjem, ki ga je dala vlada. Zraven tega je vzela misij Rdečega križa s seboj za en milijon živil in obleke. Misija bo ustanovila ljudske kuhinje in zdravniške postaje ter bo delila po dva milijona obrokov na dan.
Svetovno zlato. Proti koncu leta 1914 je bilo v prometu vsega 11 milijard dolarjev zlata, od kojih so sestajale 3 milijarde v zlatih predmetih, a 8 milijard v denarju. Ta rezerva je razdeljena po miljardah na sledeči način: Severoame-riške Zedinjene države (1914) 1.905, (1921) 3.000; Francoska (1914) 1.200; (1921) 1.104; Rusija (1914) 1.012, (1921) Nemčija (1914) 912,	(1921) 250;
Anglija (1914) 813, (1921) 617; Avstrija (1914) 296, (1921) 2; Japonska (1914) 148, (1921) 775; Švedska in Norveška (1914) 95, (1921) 195, Španija (1914)
93, (1921) 498; Holandska (1914) 61» (1921) 242.
Tržno poročilo.
Zagreb, žitni trg: Pšenica (77 do 78 kg do 2%) po 1600 do 1680 K, rž (71 do 72 kg do 8%) po 1260 do 1300 K, koruza zdrava do 1300 kron, ječmen (61 do 62 kg) po 1250 do 1300 K, oves slavonski 1180—1250 K, moka št. 0 i < vrečami po 2350 do 2450 K, pšenični otrobi z vrečami po 700 do 800 K. Cene za 100 kg postavno vagon vtovorne postaje.
Kože, neizdelane: usoljene kože velikih goved 22—45, telečje 55—70 po funti sveže teže. Za usoljene ovčje kože 22—27 po funti; kozje kože, suhe 220— 280, konjske do 210 cm dolžine 425— 500, od 220 cm dalje 1050—1150, kože osla 160—240, zajčje, suhe, zimska roba, 55—65 mark za komad. Kože kunca, popolnoma suhe, 30—50 mark funt.
Borza.
Zagreb, devize:	Berlin	24—25,
Milan 343.75-355, London 285-292.50, Newyork ček 65—67, Pariz 590—610, Praga 126—130, Švica 1250—1325, Dunaj 0.82—0.85, Budimpešta 8.75—9.30, Varšava 2—2.05; valute: dolar 64—
65.50, avstr, krone 0.95, češke krone 126—128, 20 K v zlatu 200, funti 290, marke 25, leji 55, lire 338.
Jadranska banka 300.
Jugoslovenska banka 109—110.
Ljub. kreditna banka 233.
Beograd, devize: Berlin 27.50, Budimpešta 8.75—8.80, Rim 341, London
284.50, Newyork 63.50, Pariz 590, Praga 128, Švica 1245, Dunaj 0.82, Solun 245-248.
Dunaj, devize:	Zagreb 29.77—
29.83, Beograd 118.98—119.22, Berlin 28.57 V, —28.67 %, Budimpešta 10.72— 10.78, London 367.75—368.25, Milan
442.70—443.30, Newy. 8306.50—8318.50, Pariz 769.40—770.50, Praga 163.40— 163.60, Sofija 59.70—59.80, Varšava 2.01 Vš —2.05 Yt, Curih 1608.75—1611.25, Valute: dolarji 8256.50—8268.50, levi
58.70—58.80, nemške marke 28.82*4 — 28.92%, funti 367.75—368.25, francoski fran. 765.50-766.50, lire 440.70-441.30, dinarji 118.48—119.22, poljske marke 2 do 2.04, leji 57.84—57.96, švic. franki 1603.75—1606.25, češke krone 163.15— 163.35, madžarske krone 10.7454 — 10.80
Curih:	Berlin	1.80,	Newyork	516,
London 22.88, Pariz 47.55, Milan 27.55, Praga 10.05, Budimpešta 0.68, Zagreb 1.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.06M, avstr, žig. krone 0.06%.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. & E. SKABERHE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM‘!
Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana1*
Gradili« 17.
Pozor trsooci In posestniki sKlodlit!
,.Doberman"
Proda
se
pes
kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljublj ana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov N RK.
ki je izboren čuvaj za dom in osebo. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo Trgov, lista.
HOVR - Sipj
Portland in roman-
cement
nudi po najnižji ceni
Kosto tlovnkovit
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
MlklollCeva cesta Slav 13.
vil*
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje.
wr Zahtevajte cenike I -m
■e za [
izdeluje
Tovarno lesenih žetiiiev
Ivan Seunlfi ml.
Tacen pod Šmarno goro pri UubUani.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
. Šivalni stroji In stroji za pletenje
Izborna konstrukcij* in elegantni izvrSitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
j* tonil poutuje brezplačna.
Ml stroj! .Uler'.
Ceniki zaatunj In franko. Začasno znliane cene.
■f Al ECA lz Prvlh to varen: DUrkopp. 1% w la B 9 #• ... Styrla, Waffenrad.
Esence za žganje In likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos.^ Vanile, Kumnov.
Sodne arome za breznih, pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenci za kandite in sladčice.
Sadni eterl V treh različnih koncentracijah z primesjo umetnih
eterov.
Sadni soki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc Itd.
Srečko Potnih, Ljubljana,
Metelkova ul. 13, vls-a-vls Belg. voj.
Na drobno I
i r
Na debelo!
Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. I*etra cesta štev. 30.
Zalogo klavirjev In pianinov
najboljših tovarn: Bdsendorfer, Erhbar, Czapka,
Hdlzl, Schwelghofer, Sllngl Itd. Tudi na obroke.
Jerica Hubad rol. Dolenc. Ljubljana. Merjena ulica 5.
Brsojavli Hadiet
aanaaKKKKKKKKKftnK
Manufakturna trgovina na veliko
Hed-žet Sz IToritnife — Lju-tolja-na,
!Fx3<xičiš]i^sjcis]!ca Mlica ^
Lastnik: Konzorcij za
izdajanje »Trgovskega Lista.« - Glavni urednik: Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebai. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.