NASLOV—ADDRESS Glasilo K. «S. iT. Jedrnate 9117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Telephone: HEndenon »Ii
ŽA DOSEGO ZMAGE KUPITE VOJNE BONDE
Fwter^ Š^on^ Claie" MattoTîtaoember lŽth 1W3. at NO. 43 — ŠTEV. 43
Krtnjsko • Slovenska
Katoliška Jednots
je prva tn najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 51. leto
Pomagajmo naši nesrečni stari domovini! Prispevajte za JPO-SS!
Office at Cleveland, Ohio. Under ttwArtW kewul Wh tSVL Accepted for Mailing at Special EaU of P—taga Trvtide* foe to
CLEVELAND, O., 25. OKTOBRA (OCTOBER), 1944
1US. Act of October Srd 1917. Auih..rf»wi an Msv «2nd 1918
VOLUME XXX — LETO XXX
KATASTROFA V CLEVELANDU
Mrtvih je več kot 100, nad 200 ranjenih. 250 hiš je razdejanih ali poškodovanih; škodo cenijo veliko nad deset milijonov dolarjev vsled požara
Do zdaj so dobiti 121 trupel iz razvalin
Minuli petek, 20. oktobra bo 1 hišo in sicer ono, ki je stala med ostal označen v zgodovini naše zidano Knausovo hišo in bivšo slovenske metropole kot "črni Grdinovo mrtvašnico, petek" vsled grozne razstrelbej Po St. Clair Ave. in bližnjih in požarja, ki je zahteval toli- cestah so leteli v zrak železni po-ko žrtev baš v sredini naše na-! krovi nad podzemskimi kanali selbine na St. Clairju, spadajo- kot bi bili iz perja. Pred Novači k fari sv. Vida .	j kovo slaščičarno je vrglo v zrak Vsled zadržka v tiskarni smo . ves cestni tlak od ulične proge do za današnjo izdajo povzeli ve- ' začetka Norwood Rd. Nastala je čino poročila o tej katastrofi j dolga in globoka luknja, v kate-iz včerajšnje "Ameriške Domo-I™ se je pogreznil velik truk po-vine," ki je izšla izjemno na 8 žarne brambe, pa je bilo v luk-
straneh; upamo da bo opis te katastrofe zanimal tudi čitate-Ije našega lista. Uredništvo.
V	petek, ob 2:40 popoldne je' zadela slovensko naselbino v Clevelandu straSna katastrofa. Razletel se je tank s plinom, last East Ohio Gas Co. med 61. in 62. cesto, severno od St. Clair Ave., v katerem je bilo več kot en milijon kubičnih čevljev plina. Za prvim tankom je šel v zrak z strahovito detonacijo še drugi.
V	tistem trenutku je švignil rumen plamen do tisoč Čevljev proti nebu, a dolgi ognjeni zublji so v tistem trenutku švignili preko streh na vse strani po naselbini.
Kar so ti ognjeni zublji zadeli, je začelo mahoma goreti. Ljudje, ki so bili takrat na cesti ali na svojih dvoriščih, so dobili hude opekline.
Moč teh plamenov se vidi v
nji še za dva truka prostora.
Tlak je vrglo v zrak tudi po mnogih stranskih cestah.
j Trupla so začeli voziti v mrtvašnico
V okrajno mrtvašnico so dope_ Ijali že več kert 50 trupel, ki so tako sežgana, da jih ni mogoče ali težko spoznati.
Nad 200 oseb, ki so živele ali delale v tem okolišu, pogrešajo. Ali so se zatekli kam k znancem in sorodnikom, ali so pa ostali pod razvalinami.
Nad 160 oseb so prepeljali v razne bolnišnice po mestu.
Nekako 250 hiš je razdejanih ali poškodovanih.
Dozdaj cenijo škodo nad $10,-000,000.
Vzroka razstrelbe še
ne vedo
Neka ženska, ki je bila zaposlena v laboratoriju East Ohio Gas, katero poslopje je v bližini
va.
Vzroke razstrelbe preiskujejo armada in mornarica, vladna tajna agencija, East Ohio Gas Co., ter mrliški oglednik dr. Ger-ber. Vzroka razstrelbe ne bodo
tem, da se je v trenutku vnela tankft g p,inom> ki ge je razletel> platnena streha pred Slapnikovo! pripoveduje) da
je takrat slučaj.
cvetličarno, ki stoji na Juzni' no pogledala skozi okno in vide-strani St. Clair Ave. in «1. cesta.! ^ kako je Qgenj švignil iz tan_
šipe so popokale celo nd severni ka nakar je nastala razstrelba. strani šole sv. Vida, ki stoji na KJJiko ogeb ge je rešilo iz tovar_ Glass Ave. Takoj so bile v pla-; ne> ne ye> ker je nastala y tre_ menih vse hiše v okrožju poldru.l nutku silnft panika in zmeSnja-ge milje.
Ker je bila takrat sapa od jezera proti jugozapadu, je bolj gorelo na oni strani. Vnelo se je visoko Jakšičevo poslopje, v katerem je znana Grdinova dvorana in Grdinova prodajalna s po-i ^orda "nikoli*ns&CVer je bilo hištvom. Toda zgorela je samo; ^ uničeno> ^ w dalo kako ^ streha in pa 3. nadstropje, do-|jasnii0
čim je zgorela lesena hiša zra-| ¿ed pogrešanimi je mnogo in-, ven, kjer je bila bara. Voda, ki ¡¿mriev in uradnikov kompani-jo je metala požarna bramba na, ^ ^ že ogta,. pod raz_ poslopje, je prišla skozi na pohi- valinami štvo.
Na 61. cesti so zgorele od Me-
denove hiše proti jezeru vse hi-1	...
še. razen dveh. Na ievi strani pa MlilClja in mornarica vse od Carry Ave. Znana Race-tova mlekarna je zgorela do tal.
Od 27 hiš v Lake Court so zgorele razen Vukove in Lesnakove in še ene hiše vse
Clair avenije, na južni in severni strani.
Policija je bila postavljena na 12 urno službo in je takoj zaprla St. Clair avenijo od 55. do 69. ceste za pešce, za avtomobile pa od 40. d0 82. ceste. St. Clair ulična železnica je morala na Supe-rior cesto.
Župan Lausche je prihitel v mesto
župan Lausche, ki je odšel popoldne v Bucyru», O. na kampanjsko turo, je bil obveščen po tajniku Lokarju o nesreči. Mr. Lausche je takoj odpovedal shod ter odhitel v Cleveland, kamor je dospel ob šestih zvečer. Takoj je poklical na sejo svoj kabinet ter ukazal raznih mestnim oddelkom, da nudijo vso potrebno pomoč. Potem se je župan napotil na kraj nesreče, kjer je svetoval in pomagal. Do zjutraj je 'ostal župan na nogah, se nato vlegel k počitku za eno uro, potem pa takoj odhitel v svoj urad, odkoder je dajal ukaze in nasvete, da je vsa mestna postrežba točo delovala. Rekel je tudi, da je treba poslati družine nazaj v hiše, ki so ostale nepoškodovane, kakor hitro mogoče. Sreča, da so bili otroci v šoli
Velika sreča je še bila, da so bili takrat otroci še v šoli. V farni šoli sv. Vida, kjer so večina otroci iz ponesrečenega kraja, so začeli vpiti, ko so zaslišali razstrelbo in so začele pokati šipe. šolske sestre so jih pomirile ter jih v lepem redu odpeljale na varno proti Superior cesti. Tam so jih potem starši dobili.
Kjer so bile matere doma pri otrocih, so jih mogle še rešiti, ko so naglo pobegnile ž njimi iz go-
rečih hiš. Kjert so bili pa otroci sami doma, so da zgoreli. Enako so ostali v plamenih tistih, ki so delali ponoči in. so tekom dneva I spali doma. Nikogar ni bilo, da bi jih opozorili na nesrečo.
Samo praznot zidov je štrli v zrak
Urad. "Amer. Domovine" se je posrečilo priti ob devetih zvečer na kraj nesreče. Ljudje so stali v gručah na cesti pred varnostno zono in opazovali nebo, ki je še vedno žarelo od ognja. Bili so tihi in nemi in govorili so komaj sliščno med seboj. Vse je pretresla grozna nesreča v naselbini.
Po tlaku in po cestah je bilo na debelo razbitega stekla. Cevi požarne brambe, vrvi, žice, vse je ležalo preko St. Clair ceste, da si mogel komaj naprej. Iz pogorišč na 62. in 61. cesti je še vedno gorelo. Večinoma je tlelo tra-movje in pa premog, ki so si ga ljudje nabavili za zimo. Od hiš pa ni bilo absolutno nič drugega kot sem pa tje kak dimnik, ki je samcat štrlel v zrak in pa zidani temelj bivših hišic.
Ob strani cest so čepeli na praznih kolesih avtomobili, vsi ožgani in popolnoma uničeni. Ljudje niso imeli časa, da bi jih odpeljali. Po železni ograji je i urednik spoznal prostor, kjer so j stale tri Kolarjeve hiše in pa ostanek avta, last našega uslužbenca Mihaela Kolarja, katerega družina ter sestri Mary in Rose si je rešila samo golo življenje, kot stotero drugih.
Premogovno skladišče, ki je stalo na koncu 61. ceste, je bil kup žerjavice. Kot hiša visok kup premoga je gorel kot v fur-nezu.
Takrat je požar povečini že' opravil svoje strašno delo in požarna bramba ni že imela več kaj gasiti.	|
Naš urednik je šel v soboto do-1 poldne zopet na lice nesreče in šele takrat je mogel dobiti pravo sliko razdejanja. Sliko je ab-1 solutno nemogoče popisati. Vse od 55. ceste pa preko 61. in 62. ceste je izgledalo kot eno veliko pokopališče, kjer so dimniki in ožgano zidovje pričali vso žalostno zgodbo strašne katastrofe z izjemo hiš tik ob St. Clair Ave. Ljudje so se začeli vračati na domove
Policija je dovolila, da so se smeli vrniti v soboto večer v svoje hiše ljudje, ki stanujejo južn0 od St. Clair Ave., ki so morali izprazniti hiše radi nevarnosti razstrelbe Toda vsak je moral dobiti od policije prej dovoljenje. V nedeljo dopoldne so se smeli vrniti tudi ljudje v nedotaknjene hiše severno od St. Clair Ave. Tudi ti so morali dobiti policijsko dovoljenje poprej. Nihče drugi pa ni smel v prizadeti okraj, to je od 55. ceste na zapadu, Bonna Ave. na jugu, Addison Rd. na vahodu in železniška proga na severu.
Brez strehe je kakih 680 oseb, odraslih in otrok, za katere skrbi zdaj Rdeči križ.
Elektrarne,mestna in kompa-nijska, so začele s popravili že v soboto zjutraj. St. Clair Ave. progo so položili povrhu ceste in v soboto je železnica že obrato-i vala po St. Clair aveniji. Za trupli iščejo v
razvalinah
Policija je organizirala pose-| ben oddelek, ki išče za trupli. V i nedeljo so od 55 oseb v okrajni
Reševalci iščejo med ruševinami na pogoriščih za mrtvimi.
rta licu mesta
Na lice nesreče so hiteli truki z obrežno stražo, milicijo in vojaštvom, ki so začeli takoj pa-itruljirati po ulicah in izganjati
Na 62. cesti so zgorele vse hi- ljudi iz hiš po bližnjih ulicah, še do Grdinovega pogrebnega' ker je bila nevarnost za nadalj-zavoda. Na nasprotni strani ce-| ne razstrelbe. Vse hiše so moraste je vrglo na cesto Knausovo, le biti izpraznjene v bližini St
Slika kaže razdejanje zuf 62. ceati, severno od St. Clair Ave. Na »liki vidite vojaka m nasajenim bajonetom, ki P*zi, da ne pridejo ljudje ▼ bližino.
mrtvašnici spoznali 21, 17 moških, tri ženske in enega otroka. Nespoznanih trupel je v mrtvašnici 15 moških, sedem žensk in en otrok. Takih, katerih niti spol ne morejo določiti, je pa enajst.
V tovarni East Ohio Gas Co. in v razvalih so še trupla, za katera vedo. Te bodo zdaj pobrali in jih skušali spoznati. Za drugimi bodo pa kopali pod razvalinami.
Sledeča poslopja in rezi-dece so bile v ognju
East Ohio Gas Co. — dva velika tanka s plinom, urad in tovarna, department za metre, skladišče in tanki z amonijo.
Na Lake Court (kurja v'as) je od 27 hiš zgorelo 24..
Na 55. cesti — Whiteway Metal Stamping Co., skladišče Nock Fire Brick Co. in motorno skladišče na 1253 E. 55. St.
Na 61. cesti — 45 hiš razdejanih.
Na 62. cesti 12 hiš razdejanih in poslopje Gas. Co.
Na 63. cesti — dvodružinska hiša razdejana. r
Na St. Clair Ave. — več stanovanj in trgovin poškodovanih in v kakih 60 ali več šipe cazbite in prizadjana druga škoda.
Župan Lausche je postavil komisijo
župan Lausche je postavil posebno komisijo izvedencev, ki bodo preiskovali vzroke razstrelbe. Med temi je profesor kemije Matthew M. Braidech, sin poznanega hrvatskega pionirja Mr. Braidicha iz Norwood, in trije profesorji iz Case šole* dalje je par inženirskih strokovnjakov v tej komisiji, pravni direktor Tom Burke, councilman 23. var-de Edward Kovačič ter predsednik mestne zbornice, Michael Lucak.
Ta komisija bo imela nalogo, da bo zastopala pravice prizadetih.
Sledeči naši ljudje so bili žrtve:
Kolikor nam je znano, so bili sledeči naši ljudje smrtno ponesrečeni, ranjeni ali so bili šteti med pogrešanimi:
MRTVI :-
William Safran, 34, 1001 E. 62. St. Truplo so spoznali sorodniki.
Louis Safran, 62, 1001 E. 62. St., spoznan od sorodnikov.
Louis Kastelic, 2 leti, 1001 E. 62. St., spoznan od sorodnikov.
Mrs. Jennie Merhar, 46, soproga Frank Merharja, 1015 E. 62. St.
George Kalčič, 62, 1001 E. 62.
Druga trupla še niso identificirali in je med njimi morda še kak Slovenec.
RANJENI:-
Stella Mahnich, 14, 1019 E. 63. St.	v
Patricia Kasinac, 7 mesecev, 1043 E. 61. St.
Betty Kasinac, 22, mati Pa-tricije.
Joseph Matjašič, 1001 E. 63. St.
Anthony Zakrajšek, 1003 Addison Rd.
Victor Valenčič, 1004 E. 64. St.
Joseph Kobe, 6205 Superior. Julija Mencin, 1015 E. 61. St. Anthony Vicich, 6425 Spilker. Anten Kennick, 982 E. 63. St. John Russ, 6307 Dibble. M. Rakovec, 3915 Spokane. Mary Modic, trgovka, 1033 E. 62. St.
Mary Brodnik, 67, 5465 Lake Ct.
Joseph Kotnik, 55,1056 E. 56. St. .
Eugen Wenzel, 35, 1017 E. 62.
St. .
Frank Zakrajšek, 30, 1037 E. 177. St.
Anthony Pozelnik, 31, 6603 §chaeffer.
Frank Pohar, 62, 2071 E. 58. St.
Betty Ponikvar, 22, 966 E. 141. St. Mike Mahulich, 1021 E. 62.
St.
Albert Kotnik, 43, 1053 E. 61. St. i
Tony in Pepca Lah, 960 E. 61. St.
POGREŠANI:-
Klauser Fay, 1272 Addison Rd.
Klauser Jessica, 3, 1272 Addison Rd.
Klauser Frances, 28, 1272 AL dison Rd., rojena Repič.
Klauser Toncia, 2, 1272 Addison Rd.
Joseph Makovec, 60, 1051 E. 65. St.
Patricia Germ, 2, 10527 Clarendon Rd. Njena mati Leona, ki je bila z otrokom pri stari materi Mrs. Mary Krivacik, 1004 E. 61. St. je tudi pogrešana.
Athony Gruden, 80, Lakeside Ave.
Josephine Kasic, 22, 1002 E. 61. St*
Joseph Komer, 87, iz 61. ceste. Steve Kovačič, 77, 1109 E. 62, St.
Agnes Perne, 50, 1009 E. 62, St.
Ana Rajkocih, 69, 1009 E. 62, St.
John Zgonc, 60, iz 61. ceste. Mrs. Vera Sintič, 1001 E. 62, St.
John Wenzel, 85, 1017 E 62. St.
John Wolf, 45, iz 62. ceste. Mary žigman, 3, 1008 E. 61« St.	1
Barbara Butorac, 68, Justina Butorac, 26, Miechele Butorac, 7 mesecev, vsi iz 1007 E. 62. St. Prva je članica dr. 162, KSKJ.
Vera Kastelic, 29, 1001 E. 62. St.
Joseph Makovec, 60, 1051 E. 65. St.
Mrs. Nosse, 58, iz E. 61. St. Josephie Skul, 40, 1062 E. 62. St.
______ (DaUo na a. ftoal). i J
_ šel sobrat Primo* Petrfchjdveh mescih dobile za *800 danes ^ J Pravem redu in da zdrav k počitku, toda se ni več!nove ^arovalmne_ToJt do-	novega'
Strah in «roza je na obrazih onih, ki so se pravkar rešili «z živega pekla. Na levi je Mrt Jennie Komar iz 5612 Carry Ave., ki je prihitela • svojo 2 letno hčerko ▼ Willson šolo, na desni je pa Mrs. Charles Flickinger iz 5614 Carry Ave.
zdravnika, toda vse zaman,
zdravnik ga je proglasil za mrtvega, preminul je 8. okt. zjutraj za srčno kapjo.
Pokojni je bil star 65 let, bil je rojen na Igu v ljubljanski okolici. Semkaj v Ameriko je prišel še jako mlad, 17 let star.| Bil je jako mirnega značaja in priljubljen v vsej okolici. Zapušča žalujočo soprogo in 6 sinov ter 4 hčere, ki so vsi že do-rastli.
Pogreb rajnkega je bil naravnost veličasten, kar je pa še bolj povzdignilo ker njegova sestra Mrs. John Smrke ima tri sinove duhovnike in je imel eden izmed njih pogrebno sv
fbi Jedonta štela 40,000 članov med ljudmi ob koncu leta. Čast in prizna- Ves svet se zdi ^kor eno samo nje naši tajnici za njeno delo v veliko, široko in globoko, fTa tu-to svrho! Čeprav nismo sedaj di nad vse viharno morje, v kampanji, vedno delamo za Vendar je treba, pravijo, da korist naše KSKJ.	" spustimo na to morje ini da
Na zadnji seji smo imeli pri- naredimo na njem nekak rea. liko slišati enega umetnika na1 Prav pravijo. Res je treba da klavirju-Walter Golobica, Jr.,'se to naredi. Pri tem podjetju ki je zaigral en par komadov pa mnogi pozabljajo, da je na
KATASTROFA V CLEVE-LANDV
* (Nadaljevanje s prve strani)
Miss Kocjančič, 1033 E.
62.
St.
Ameriško časopisje poroča med pogrešanimi vso družino Lausche iz 1039 E. 61. St. Toda pri .nas se je včeraj zglasila Mrs. Lausche sama in nam je povedala , da so vsi srečno odnesli golo življenje in da so zdaj pri sorodniku Michael Turku, 9524 Gibson Ave.
Te osebe so uradno proglašene me dpogrešanimi. Lahko je, da so pri kakih sorodnikih in da niso še imeli prilike se zglasiti pri domačih. Morda je pa ž njimi kaj hujšega, kdo ve.
--o-
Sest oseb je postalo žrtev požara v eni hiii na 62. cesti
V srce segajoč je bil prizor v okrajni mrtvašnici, ko je pri sla t je Mrs Louise Fulcher, da bi po kakem znamenju spoznala štiri člane svoje družine, ki so bili žrtev katastrofe v petek. Pred seboj je videla kup sežganih ostankov. Podobnih slučajev je bilo mnogo v okrajni mrtvašnici, kjer sorodniki niso mogli iz kosti in ožganega mesa Spoznati svoje drage, ki so našli tako strašno smrt v požaru.
Mrs. Louise Fulcher je izgubila sledeče svoje sorodnike:
Očeta, Louis Safrana, star 62 let, ki je bil že več časa invalid ; svojo dve leti in pol staro hčerko Louise, brata Williama (poznan kot Sharkey) in Mrs. Christine Sintič, omoženo sestro. Družina je stanoval» na 1001 E
62. St.	J
Istočasno sta izgubila v isti hiši življenje Mrs. Vera Kaste-lic, ki je skrbela za bolnega Safrana in njen sin Louis ,star 2 leti.
Mrs. Fulcher, katere soprog služi z ameriško armado v Franciji, je bila ob času katastrofe na delu v Graphite Bronze Co.
Dozdaj se pogreša še truplo očeta Safrana in male deklice Fulcher. Ostala štiri trupla so bila pripeljana v Grdinov pogrebni zavod.
Alojzij Safran je bil doma iz Trebnjega, svoje čase je imel gostilno na 39. cesti. Odkar mu je umrla soproga je bolehal. Ko so mu v bolnišnici odrezali obe nogi v stegnu, je prestal mnogo hudega.
Hiša, v kateri je gornjih šest zgorelo, je bila svoje čase last .Strnišove družine, potem Tomaža Kluna. To je bila zadnja hiša na desni strani 62. ceste in tik plinarne.
V bolezni so mu stregle hčere in vnuki so mu krajšali čas.
Christina Sintič in soprog »ta stanovala na 1143 Addison Rd. Hči Vera in soprog Kastelic sta pa stanovala zadnjih 28 meseeev v hiši Safranovih z sinčkom Lojzkom. Sin William, poznan pod imenom Sharkey, ki je bil Š2 samski in star 33 let, je delal pri policiji in je prihajal domov r.a obisk. Ravno tekom takega obiska ga je doletela smrt.
Oče Sr.frnn je bil član dr. 129
SNPJ, Christina Sintič in Vera Kastelic sta bili članici dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in sv. Vida 25 KSKJ, sin Louis je bil član istega društva.
V pondeljek s0 našli nadalj-na štiri trupla naših rojakov in rojakinj, ki so bili žrtve požara, in sicer:
Josephine Kašič, stara 22 let, rojena v Clevelandu. Tukaj zapušča očeta Antona, brata Cpl. Franka, sestre .Frances, An-tionette Petranic, Ann Fischer in Sophie. Stanovala je na 1002 E. 61. St. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Ura pogreba še ni določena.
Mary Rose Zigman, stara 29 let, roj .Kašič. Stanovala je na 1008 E. 61. St. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča soproga Franka, hčer Mary Ann, očeta Antona, brata Cpl. Franka, sestre Frances, An-toinette Fischer in Sophie. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Ura pogreba še ni določena.
Patricia Ann Zigman, stara leta. Stanovala je na 1008
na klavir, za naše članice katere so bile zelo zadovoljne s tem. Mr. Golobic igra z nekim znanim orkestrom. Hvala Mr. Golobic za prijaznost!
Naše članice pomagajo z nabiranjem obleke in denarnim darovi za naše nesrečne ljudi v stari domovini in naša tajnica
E. 61. St. Tuk^j zapušča očeta Franka in sestro Mary Ann»
Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida v četrtek zjutraj. Ura pogreba še ni določena.
George Kalčič, star 62 let. Stanoval je na 1007 E. 62. St. Tukaj zapušča pastorke Mary Hopkins, Martha Zack in Nick Secolič. Pogreb bo v četrtek ob devetih zjutraj iz ^Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
želetov pogrebni zavod ima v oskrbi dva pogreba žrtev zad-I nje katastrofe v naselbini. Eden je Anthony L. Chernik, star 38 let, stanujoč na 1441 E. 47. St.
Druga žrtev je Jennie Mer-har roj. Vidervol, stara 46 let, stanujoča na 1015 E. 62. St. Zapušča žalujočega soproga Fran-
St. Urad bo odprt ta teden od
8:30 zjutraj do 8:00 zvečer.
DENAR — Uničen ali poškodovan denar bo zamenjala federalna rezervna banka, tako tudi vojne bonde, če se prinese ostanke v banko na Superior Ave. in 6. cedta.
ZAVAROVALNINA — Oni, ki so izgubili certifikate v požaru ali asesmentne knjižice, naj jih to ne skrbi. Naj stopijo takoj v stik z uradom družbe ali z agentom in dobili bodo druge.
-o-
Ljudje bodo dobili vso škodo pošteno plačano župan Lausche je bil v nedeljo popoldne v posvetovanju s predsednikom East Ohio Gas Co. Robinsonom. Po tej konferenci je župan Lausche izjavi:
"Uradniki East Ohio Gas Co. sodelujejo z mestom v vsem. Zagotovilo imam, da bo družba East Ohio Gas Co. povrnila pošteno in pravično škodo vsem tistim, ki so v tej tragediji trpeli kako škodo." ,
-_o-
Mrli šk^^led nflPci!\U Gerber je rekel, da se bo vršil skupen pogreb vseh onih žrtev ognja, katere se ne bo moglo spoznati. Dr. Gerber je tudi izjavil, da se mnogo žrtev ne bo moglo nikdar dobiti iz razvalin, ker so popolnoma upepeljena.
--o-
mašo za svojega pokojnega stri- bo vam prav rada dala podrob-
ca. Čast tej družini! Imena žalujočih sorodnikov: Ana, soproga; Primož, Hillside, N. J., Edward, Cleveland, O., Louis, Virginia, Minn., Joe in Lud-wk,\ Eveleth, Minn, in Cpl. Albert v Franciji, sinovi.
Mrs. Frances Debeljak, Cleveland, O., Mrs. Anna Smoly in Mrs. Mary Lautižar, Eveleth, Minn, in Mrs. Angeline Lautižar, McKinley, Minn, hčere; Jakob in John, brata.
Mrs. John Smrke, St. Stephen, "Minn., in Mrs. Frank Mar-kun, Johnstown, Pa., sestre Frank Zakrajšek, S a rte 11, Minn., bratranec, in 19 vnukov.
Jaz, v imenii našega društva izrekam globoko sožalje prizadeti družini; Tebi dragi sobrat, ki si bil dober član, zvest soprog svoji ženr in skrben oče družini; Spavaj v miru božjem dokler se zopet ne snidemo gori nad zvezdami f-
John fiabjcn, tajnik.
nosti o tem če hočete pomagati.
Pozdrav,
Frances Lokar, preds.
Truplo z denarjem
V okrajno mrtvašnico so pripeljali neko truplo, pri katerem so našli v razvalinah v slovenski naselbini malo škatljo, v njen pa bankovcev za $765,00. Truplo je tako sežgano, da ne morejo določiti niti če je moškega ali ženskega spola.
DRUŠTVEMNA^iANILA
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 53, W AU KEGAN, ILL.
člani so v a b 1 j e n i. da se
ka, hčeri Olgo in Janet ter več'udeležijQ pr0grama, katerega sorodnikov. Rojena je bila v ! priredi naše društvo v nedeljo
Dolenji vasi pri Gorici. Tukaj 29. oktobra ob 7:30 zvečer v dvo
je bivala 26 let in je bila člani ca društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ,
Razni nasveti za žrtve katastrofe
RELIF — Kdor se še ni prijavil za relif in je bil prizadet po požaru zadnji petek, naj se prijavi pri Rdečem križu, ki ima od danes opoldne naprej glavni stan za ta okraj v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave.
POŠTA — Komir r.e more pošta dostaviti razne stvari na dom, ker ni več hiše ali imajo ljudje drug naslov, dobe svojo pošto pri General Delivery, poštna postaja B na Euclid Ave. in 57. cesta.
ODŠKODNINA — Osebe, ki so izgubile imovino v požaru lahko vlože zahtevo po odškodnini v poslopju East Ohio Gas Co., soba 311, na 6. cesti in Rockwell Ave.
RACIJA — Osebe, ki so izgubile karte ali znamke za racioni-ranje v požaru, dobe druge, če se zglasijo pri OPA na 1215 E. 79.
rani fare Matere Božje.
Na programu bodo glasne filmske slike ki bodp kazale razne vojne fronte na katerih se danes vojskujejo naši mladi fantje. Slike bodo zanimive in se vabi vse naše rojake, da se vde-težijo ker čisti dobiček je namenjen v sklad za naše člane vojake. Z vašo vdeležbo boste pomagali v dobremu delu. Tiketi bode na prodaj pri vratih, člani bodo dobili vstopnice potom pošte, drugi jih pa lahko kupijo pri vhodu. Za žejne bo pa tudi nekaj preskrbljeno v. spodnjem prostoru. Vabljeni ste vsi!
Naši člani bodo prispevali za svojo vstopnico na mesečni seji novembra meseca, to^ je po 50 centov.
S sobratskim pozdravom,
Joseph Zore, tajnik.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ST. 59, EVELETH, MINN.
Član društva umrl
Smrt pobira in nič ne izbira.
Naše društvo je izgubilo zopet enega svojega člana-pionir-ja, in sicer je dne 7. okt. zve-
DRUSTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 78, CHICAGO, ILL.
Kakor ste gotovo že črtale v Glasilu in titfi 'slišale na seji (tiste ki hodite na sejo) bo naše društvo praznovalo svojo 40 letnico v nedeljo 29. oktobra in sicer z zabavo samo za članice. Sklenjeno je bilo na seji, da vsaka članica plača $1.00 v ta namen. Proste te naklade so samo ustanovnice. Ta $1.00 se lahko plača na zabavi. Ker je bila udeležba na zadnji seji bolj majhna mi lahko tudi plačate asesment takrat.
Program se prične zjutraj sveto mašo ob pol osmih, katera bo darovana za vse žive in mrtve članice društva, članice se bomo zbrale v cerkveni dvorani ob sedmi uri (7:00) da skupno ko rakamo v cerkev, članice so pro-šene, da tudi pristopijo k sv obhajilu pri tej maši. Popoldne ob pol treh (2:30) se prične program, kateri bo prav zanimiv. Pridite gotovo vse! Po programu bo serviran okusen prigrizek in tudi za žejna grla bo pre skrbljeno. Pridite in pokažite ostalim ustanovnicam priznanje za delo in trud katerega so imele ko so društvo ustanovile. Bilo je jih 14 sedaj so po samo še štiri in te so: Mary Mladich, Mary Jorga, Johanna Perko in Frances Abina.
Ne pozabite priti vse, Vam ne bo žal. Zjutraj k maši in popoldne na zabavo. Na svidenje v nedeljo 29. oktobra.
Pozdrav,
Pauline Kobal, tajnica.
DRUŠTVO MARIJE SEDEM
ŽALOSTI ŠT. 81, PITTSBURGH, PA.
Imeli smo zelo lepo sejo oktobra meseca in nadzornice so dale zelo dobro poročilo o društvenem stanju. Tudi je bilo sklenjeno da v nedeljo, 19. novembra, ob 8 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzetje, 57 in Butler cesti bomo imele skupno sveto obhajilo za vse naše pokojne sestre članice. Povabljene ste vse članice,, da se udeležite v polnem številu.
Naša tajnica je nam tudi poročala, da smo v zadnjih
GLAS ČLANA DRUŠTVA
BROJ 163 Pittsburgh, Pa. — Draga bra-čo i sestre! Kao član KSKJ pu-ni 39 godin dolazim pred vas sa ovom molbom kao slijedi: Pro-šla naša sjednica je bila tako-va, da so mi skoro suze izšle na oči kada sam vidio na sjednici od 460 članova samo 16 prisut-nih. Zar to ni žalostno i sramotno od nas? Bračo i sestre, zar se vi više ne s ječa te svoje prisege, kada ste pristupili u društvo, da čete vršiti pravila naše dične Jednote i društva?
Pak što sada mislite, da to Bog ne zna ili ne vidi?! Ne tako bračo i sestre! Ostajmo pri muškoj reči!
Društvo je zaključilo, da proslavi 50 godišnjico naše matere Jednote na 29. okt. Pa šta mislite, da če to sam odbor moči što učiniti. Ovog je nemo-guč; stoga .dodjimo i pokaži mo pred drugima; da smo dobri in marljivi Članovi Jednote i svoga društva sv. Mihalja 163 Draga bračo in sestre! Ako vi ne volite odbora, što ste ga vi samo izbirali, pak evo dolazi kraj godine i birajte odbor tak ko j i če biti sposuban, i ne gleda j te na rojake i kumove, pač pa na marljivost odbora, ko j če raditi na polju društva Jednote. Vi imate sada doWr odbor, ali ga ne štujete, niti čete ž njimi da radite. Znate li, što je bilo prošle depresije? Pazite da če i to biti'i još, do-čim ova nesretna pokol prestane, pak čemo se pitati, što smo učinili sada, kada se dobro radi. Uslijed toga dajmo si ruke jedan drugomu i radimo za naše društvo i majku Jednotu! A to če biti samo onda, kada bu-te polazili sjednice i činili svo-ju dužnost napram svome društvu. Vidite lahko, koliko se muči i briga naš tajnik brat Brozenič, piše i moli, a sve zabadava, kao da ga ni čuti.
Sada vas draga bračo i sestre još jedan put molim, i apeliram na vas, da mi se odzovete na moju molbu v Vašu lastnu korist.
Sa bratskim pozdravom,
Mirko Zitkovič.
%
-o-
svetu ustanova, ki ima to razburkano morje še dosti preštudirano in ve povedati, kako se lahko prav varno potuje po tem morju. Ta ustanova je katoliška cerkev s papežem na čelu.
Cerkev s papežem na čelu je varna ladja, Vi ve, kako je treba voziti po razburkanem morju sveta. Ko sem potoval v stari kraj, sem si kupil tiket na ladji, ki je bila namenjena v določeno evropsko pristanišče. Ko je prišel čas, da odpotujem, sem si poiskal prostor na ladji in nisem imel nobene skrbi, če prav vozimo ali ne, če se bomo znali ogibati nevarnih krajev, cjer bi se nam ladja lahko razbila, in take reči. Vedel sem, da je na čelu ladje izkušen kapitan, ki ima morje do vseh podrobnosti preštudirano. Neumen bi se zdel samemu sebi in vam vsem če, bi namesto tike-ta na znani potniški ladji kupil sam svojo ladjo, vzel v roke bukve o morski plovbi in bi se spustil na pot.
Tako nespametni so pa danes tisti ljudje, posebno tisti katoličani, ki se dajo zapeljati tuji propagandi, da iščejo novega reda za današnji svet vsepovsod, tudi okoli komunizma, ki se spušča na nevarno morje sveta na svojo roko, ne vpošte-vajo pa izkušenosti katoliške cerkve s papežem na čelu, ki je še vedno najbolj varna ladja. Kakor sem zadnjič na kratko omenil, imamo dosti papeških izjav in navodil, ki se tičejo boljšega reda na svetu v vseh mogočih ozirih. Nobenega dvoma ni, da ako bi se svet ravnal po
ki se ne menijo za pouk papežev, ampak mislijo, da je treba delati kompromise z raznimi posvetnimi nauki, in celo verjamejo ,da bo kak komunizem rešil svet, čeravno dobro vedo, da Cerkev drugače uči?
Ne, dragi bralci, to je zmota! Treba je, da se ne prepuščamo onim ljudem, ki se na svojo roko spuščajo v razburkanost današnjega sveta, ampak ostanemo na varni ladji svetega Petra. Prav tako je pa treba, da se bolj in bolj poučimo o tem, kakšen "novi red" priporoča papež, in spoznamo, da je ta red boljši kot vsak drug, ker najbolj odgovarja človeški naravi.
-o-
To in ono
Rev. Julius Slapšak:
Na Petrovi ladji smo vami
Zdi se mi, da je danes svet tam, kjer je bil, ko so se ljudje začeli prvikrat spuščati v majhnih ladjicah na široko morje. Vsak bi rad nekam prišel, v neki nov in nepoznan svet, pravega pota in tudi pravega cilja pa nihče ni vedel. Vsak je poskušal na svojo roko. Mnogo od njih se je ponesrečilo sredi pota ali še prej.
Ne mislim reči, da je svet danes spet tam, kjer je bil v tistih časih, glede pravega morja, ki obdaja suho zemljo. V mislih imam nekaj drugega. Vsepovsod se oglašajo ljudje, ki pravijo, da človeška družba
teh navodilih, bi ne bilo toliko prepirov, toliko sovraštva na svetu in imeli bi res trajni mir, ki ga hočejo ustvariti, pa vse preveč na svojo roko. Zato se je bati, da ne bo nič.
Rekel sem, da bi zlasti od katoličanov bilo pričakovati, da se bodo ozirali na papeža in njegov glas. Saj to vendar verujemo katoličani, da je Bog dal Cerkvi in papežu pravo vednost o tem, kam mora voditi naše sedanje življenje, namreč v pristan srečne večnosti. To je torej cilj, končni našega življenja. Če je pa Cerkev prava učiteljica glede cilja, mora tudi imeti nad seboj božje vodstvo, da zna pokazati pravo pot do cilja. In človek ni ustvarjen samo za večno srečo, ampak tudi zato, da že v tem življenju doseže neko stopnjo zemeljske sreče, vsaj take, ki si jo lahko po pameti sam preskrbi. Če mu pa prave pameti zmanjka, si je sam kriv in ž njim celokupno človeštvo, ako gre vse narobe in zadovoljnosti ter sreče ni.
Tako tudi do neke stopnje zemeljske sreče in zadovoljnosti vodi Cerkev človeštvo, ako se hoče izročiti njenemu vodstvu. Papež je pa glasnik Cerkve. Tudi v zadevah svetnega pomena moramo misliti, da papeža vodi sveti Duh, ne samo v strogo verskih rečeh. Če ga ne vodi naravnost, kot ga vodi v verskih rečer mu pa daje božja Previdnost več prilike kot kakemu drugemu, da se pouči o vseh potrebah človeške družbe in spozna načela, po katerih naj bi ljudje živeli in uravnavali svoje skupne zadeve.
Prav gotovo je, da ni na svetu nobene druge ustanove, ki bi imela toliko stoletnih in tisočletnih skušenj, kot jih ima Cerkev s papežem na čelu. Ali ni potem res čudno, da se celo med katoličani najdejo ljudje,
360 m na sekundo. Misel, da leti žuželka hitreje kakor je hitrost glasu, se je zdela raznim znanstvenikom tako svojevrstna, da so začeli raziskovati in prodirati v tajno sveta žuželk. 2e dalj časa so se ukvarjali z mislijo ti spoznvalci narave, kdo je najhitrejši na svetu. Neko prirodoslovno društvo v Ameriki je razpisalo celo nagrado za raziskovalca, ki dože-ne bitje, ki je najhitrejše na svetu. Ugankarji so reševali uganke, znanstveniki so se z vso vnemo vrgil, da rešijo uganko. Nekateri so menili, da je človek najhitrejše bitje na svetu, saj danes lahko z letalom doseže neverjetno hitrost. Toda to hitrost ni dosegel človek sam kot tak. Dosegel jo je s pomočjo svojega uma in svojih rok. Nekemu znanstveniku pa se je posrečilo izslediti žuželko, ki leti s hitrostjo 360 m na sekundo. Ta žuželka — rogač — živi tudi v Evropi. Ni to naš rogač, ki ga pozna vsak otrok. Leti pa tako, da ga ni videti. Slišati je samo brenčanje. Temu znanstveniku se je tudi posrečilo ugotoviti hitrost te žuželke. Ta novost, oziroma hitrost, je tudi same Američane osupnila, zato jim nikakor ne more iti v glavo ta ugotovitev. Če bi bilo pa to res, potem bi bila zmožna preleteti ta žu-
želka v eni uri 1296 km, kar bi bil res svojevrsten rekord v stvarstvu. v
Nogometna tekma leta 1793. — Kako so nekoč igrali nogomet, nas poučuje poročilo iz 1. 1793. Anglija je domovina nogometa in razumljivo je, da je bila ta tekma v tej deželi. Nogometna kluba iz Sheffielda in Nortda sta na božič v omenjeni letu igrala tekmo. Vsako moštvo je imelo po šest igralcev. Gledalce je takrat spremljala godba na igrišče.
. -o-
Slovenska banka je že presegla 5 milijonov
Na seji direktorija in posvetovalnega odbora slovenske North American banke je bilo prečita-no stanje banke z dnem 4. oktobra. S tem dnem je znašalo stanje banke $5,028,973.25. To je prvič"v zgodovini slovenske banke, da je presegla pet milijonov dolarjev. Bančni depoziti znašajo* $4,650,437.88, dočim znaša nerazdeljen dobiček ob tem časif $79,283.37. Vsekakor slovenska banka res lepo napreduje. -o--
Nadškof Spellman je bil pri F. D. R. *
Washington. — Newyorški nadškof Francis Spellman je bil v sredo pri predsedniku Roose-veltu, kjer mu je poročal o potovanju po Evropi, kjer je prepotoval 19,000 milj na raznih bojnih frontah. Nadškof je bil predsednikov gost pri zakuski.
-o-
Svarilo
Oče: "Otroci, zdaj morate biti nekaj časa prav pridni in ubogljivi, saj veste, da sem si zlomil roko in vas ne morem našeškati!"
-o-
Spominjajte se nas e, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad IPO, uloven-*ka sekcija!

dopisi
LEPA SLAVNOST V JOLIETU
Joliet, lil. — Veličastno je praznovalo društvo Najsv. Imena fare sv. Jožefa v nedeljo dne 8. oktobra t. 1. svoj srebrni jubilej. Slavnost se je pričela zjutraj ob polosmi uri z jako slikovito procesijo s šolsko godbo na čelu, za godbo so korakali Boy Scouts, mladinski krožki in kadetinje SŽZ. in KSKJ., dekliška Marij na družba, dekleta družbe sv. Neže, članice Roženvenske bratovščine, zatem pa vsa ostala društva, za temi pa nad 300 mož in fantov Članov jubilejnega društva in čč. duhovniki s spremstvom številnih mašnih strežnikov.
Med lepo ubranim potrkava-njem v zvonikih in igranjem godbe je prišla povorka do cerkve, kjer so vsa društva napravila špalir in se je nudil jako lep prizor, ko so člani društva Najsv. Imena v tako velikem številu med to pestro, mnogoštevilno množico korakali v cerkev, ki je bila sijajno okrašena, s kora jih je pa pozdravila lepa melodija orgel in krasne himne Najsv. Imena. Kmalu je bila naša velika cerkev napolnjena do zadnjega prostora. Slovesno sv. mašo z leviti je daroval naš duhovni vodja č. g. župnik Rev. M. Butala, asis-tirala sta mu pom. župnik Rev. G. s^Cuzma in Rev. pater Alois Medic iz Lemonta, ki je imel tudi; jako lepo slavnostno pridigo o pomenu organizacije Najsv. Imena za katoliške može in fante. Cerkveni pevski zbor je krasno prepeval pri sv. maši pod vodstvom organista. A. Rozmana. Krona te lepe cerkvene slovesnosti je pa bila, ko je č. g. duhovni vodja Rev. M. Butala slovesno sprejel v društvo 52 novih članov, ki so javno pred oltarjem obljubili zvestobo svojem Zveličarju in delovanje v čast Najsv. Imena. Med sv. mašo so vsi člani prejeli sv. obhajilo kakor tudi članice bratovščine sv. Rožnega Venca, kadetinje in mladinski krožki, kar je napravilo ganljiv vtis na vse. Z lepo pesmijo v čast Najsv. Imena je bila ta izredno lepa cerkvena služba božja končana.. V spomin tega jubileja 25 letnice društva, so vsi navzoči v cerkvi dobili krasne spominske podobice Presv. Srca, katere je podaril predsednik Andrew Hochevar, ki bodo še čez dolgo let lahko pričali o slavnosti srebrnega jubileja in o delovanju društva Najsv. Imena v fari sv. Jožefa.
Popoldne ob 1. uri je bila cerkvena dvorana nabito polna, ko se je pričel slavnostni banket, katerega so jako okusno priredile članice Roženvenske bratovščine pod vodstvom Mrs. Math Krall, naša brhka dekleta so pa marljivo skrbele, da je bil vsakteri zadovoljen s hitro postrežbo. Med častnimi gosti so bili navzoči župniki iz sosednih župnij in zastopniki Joliet-skih društev Najsv. Imena. Po banketu je sledil zanimiv program, med katerem so odlični govorniki čestitali jubilarne-mu društvu na lepem uspehu v dobi 25 let. Na odru so med govori nastopili pevski zbori in zapeli več lepih pesmi, dalje šolska mladina in dekleta Marijine družbe z lepimi deklama-cijami in čestitkami. Jako lepo je čestital društvu deček L. Že-leznikar, nadebudni sin br. Louis Železnikarja, pomož. tajnika KSKJ, za kar je žel burno pohvalo, kot zadnja sta pa se nastopila naš Tone Rozman s harmoniko in Eddy Horvat z saxofonom in sta zaigrala nekaj prav okroglih slovenskih melodij, ki so jih vsi z velikim aplavzom odobravali.
Nato so sledile po kratkem odmoru premične slike, katere je kazal Father Kuzma. Videli smo zlatojubilejno slavnost KSKJ v Jolietu dne 30. julija
t. 1. v krasnih barvah; ni treba omeniti ,da smo z ponosom gledali te slike, ki so dokaz veličastne slavnosti, ki jo je imela naša podporna mati KSKJ v svojem rojstnem mestu ob svojem zlatem jubileju. Dalje smo videli naš Lemont in kako Father John naš slavnoznani čebelar vodi svojo sladko indus-strijo s svojo miljonsko pridno ilružino čebel; res, jako zanimive slike! Videli smo tudi kako veselo so se imeli in zabavali naši rojaki v Belokrajini v stari domovini pred vojno. Ko smo gledali te krepke fante in čvrsta dekleta, so nas prešinja-le tužne misli, kje je danes ta cvet našega naroda, koliko so morali že pretrpeti in Bog zna, koliko iz med teh je še danes živih, koliko gorja je povzročil zverinski Hitler nad, temi mirnimi, nedolžnim ljudmi. Vse slike smo z največjem zanimanjem gledali in smo prav hvaležni Mr. A. Grdina, ki jih je nam poslal za to prireditev in mu čestitamo, da ima tako lepe in zanimive slike, rojakom pa priporočamo kjerkoli imajo priliko, naj jih ne zamude iti giedat.
S tem je bil popoldanski program končan na kar se je razvila lepa domača zabava; splošna sodba vseh udeležencev je bila, da tako lepe in zanimive slavnosti možje še niso priredili v naši fari. Tega priznanja so bili člani društva Najsv. Imena jako veseli, posebno še odborniki, zlasti pa predsednik ki se je največ trudil in delal za uspešno prireditev. Odbor društva se tem potom še enkrat vsem javno zahvaljuje vsem, ki so že na en ali drug način pomagali, da se je ta slavnost tako sijajno izvršila in prinesla društvu sijajen moralen uspeh, ki bo brez dvoma mnogo koristil napredku društva v bodočnosti Ker je bilo 25 novih članov radi dela zadržanih, da niso mogli priti slovesnemu sprejemu, bo društvo ob prvi priložnosti zopet priredilo skupen slovesni sprejem, ter tem potom vljudno vabimo še ostale može in fante, da naj se priglasijo za pristop v tem času. Naj bo ta lepa 25 letna jubilejna slavnost v spodbudo vsem, kako častno je biti član društva Najsv. Imena v mogočni Kristusovi armadi!
S pozdravom,
Michael Hochevar
STRABANSKE NOVICE
Strabane, Pa. — Poletni čas se že poslavlja od nas, kajti že mu sledijo bolj hladni jesenski dnevi. Tako je tudi z dobo piknikov pri kraju, katere smo imeli skoro vsako nedeljo v Drenikovem parku zdaj eno društvo, zdaj drugo, in vedno z uspehom. Namesto počitka v nedeljo, je bilo treba na pikniku delati in to včasih celo čez polnoč.
Pri tem mi uhaja misel nazaj na 12. in 13 .avg., ko sta društvo št. 153 in 194 KSKJ. obhajali Jednotino 50-letnico in 30-letnico društva sv. Jeroni-ma št. 153. Takrat je bilo tudi nekaj naših gl. uradnikov navzočih in vsak je tudi govoril na odru dvorane dr. sv. Jeroni-ma. Prav dobro sta se postavila br. John Germ gl. Jedno-tin predsednik in br. Fr. Lokar, ker sta nam zapela več lepih slovenskih pesmi. Br. Germ zasluži po vsej pravici tudi ime "coloradski slavček." Škoda, da nas večkrat ne obišče! Ob taki pesmi človek kaj rad pozabi svoje težnje in žalost kot se danes godi po svetu.
Moram tudi omeniti, da društvo sv. Jeronima, daje v svoji dvorani vsak mesec ljudem zastonj pijačo in prigrizek. Naravno, da se naše kuharice hitro sučejo okrog peči, da je vsem postreženo čeravno niso več mlade. Te so: Rosie Kral in Mary Kulovec. Dne 14. okt. so napravile zelo okusen gu-ljaš.
Zdaj, ko nastopajo bolj
kratki dnevi in bolj dolge noči, bo gotovo več čas* za dopise. Želeti bi bilo, da bi se dopisovanja lotil še kdo drugi, saj je vas mnogo zmožnih in novic je tudi vedno dosti.
Tu živeča družina Mesojedec je nedavno dobila telegram, da je bil njihov sin Rudolf dne 26. avg. ranjen; drugi žalostni telegram je pa poročal, da je drugi sin te družine Josip pogrešan že od 3. sept., kasneje je bilo pa naznanjeno, da ni pogrešan, pač pa tudi ranjen. Take novice so usodne posebno za matere, to znajo one, ki so bile že v tem prizadete.
Pred par leti smo čitali v listih: Ta je šel prostovoljno v armado, ali ta je bil vpoklican, zdaj pa čitamo: Ta je bil ubit, ranjen ujet, ali pa je pogrešan. Koliko gorja morajo pa ti naši fantje na bojnih frontah in tam v džunglah prestajati, tega pa mi ne vemo, lahko si pa predstavljamo. Tudi pisati o tem ne smejo.
Kdaj bo res tega klanja konec? Uboga naša stara domovina, koliko gorja je morala že prestati in koliko nedolžne krvi je ondi že prelite! Tudi na italijanski fronti in drugod je padlo že tudi številno naših ameriških fantov; iz naše naselbine so štirje Slovenci: Louis Verchek, Frank Sterle, Wm. Drenik in Frank Sercer in trije drugih narodnosti. Vsem prizadetim družinam izražam sožalje.
Drugi teden, bo praznik Vseh svetnikov in Vernih dus, dan kinčanja grobov po našem cerkvenem koledarju. Marsikatera mati bi šla rada na grob svojega sina, ali žena na grob svojega moža, pa počiva dotič-nik na tisoče milj daleč v tuji zemlji, kjer je padel za domovino. Rada bi mu okrasila grob in rože zalila s svojimi solzami, pa ji ne bo mogoče! Še danes imam žive spomine kako smo na Vernih duš dan v starem kraju molili i(po...gröheh. Da, kdo bo pa danes tam molil, ker je morda že vse mrtvo? Kakor sem čitala, je tudi v okolici Novega mesta vse porušeno in uničeno; morda ni nikogar več ondi živega, tako pa tudi po drugih krajih Slovenije. Preostali so pa največji reveži. Za iste je treba pomoči iz Amerike, saj mi jim lahko pomagamo samo če bi se njih trpljenja zavedali. Citala sem, kako pridno nabirajo naši rojaki, obnošeno obleko v Pittsburghu, Detroitu, New Yorku in drugod, kar bo poslano potrebnim v stari kraj. Tudi pri nas v Strabane ne smemo v tem oziru zaostati, saj tozadevni odbor je že izvoljen, Darujte torej ali kaj obleke ali pa denarja, saj nam v Ameriki ijjJje nobene sile, da lahko kaj tem revežem pomagamo. Odprite torej srce, odprite roke in pomagajte tem nesrečnikom brisati solze!
S pozdravom,
Mary Koklič.
S POTA
Duluth, Minn. — V mojem zadnjem dopisu (št. 43)Je bila tiskovna pomota glede letnice KSKJ konvencije v Pueblo, Colo. Ista se je vršila leta 1898 ne pa leta 1908, kamor sta malo zakasnela pok. škof Trobec in misijonar Rev. Jos. Buh. Stvar popravljam s tem resnici na ljubo, da ne bo kakega morebitnega kritiziranja.
Ko od časa do časa potujem v bližini Dulutha, se naši minne-sotski pionirji jako v večnost umikajo. Nedavno se je vršil pogreb Mr. Skala-ta na Ely, Minn. Ko sem prvič leta 1893 prišel tjakaj, se še dobro spominjam fine postrežbe pri Mr. in Mrs. Skala ko sta imela ondi dobro idočo gostilno. Pokojnik zapušča poleg vdove veliko sorodnikov ; na zadnji poti do groba ga je nosilo šest njegovih sinov.
Sedaj je pa umrla v tukajšnji bolnišnici Mrs. Mary Hutar, rojena čelesnik, doma iz Vrhnike, stara 61 let, soproga pok. John
Hutarja. Zadnjih 41 let je žive. la na Ely, Minn. Zapušča štiri hčere in tri sinove: Marija, ki ji je skrbno stregla v bolnišnici, Mrs. Charles Merhar Jr., Frances vse iz Elya in Mrs. Frank Virant Jr. iz St. Paula, Minn. Sinovi: Peter in John na Ely, Minn, in Bernard, vojak v Cherry Point, N. C. Trije bratje: Jack, Anton in Jakob čelesnik v Waukeganu, 111. in Gregor, na Willardu, Wis. Sestre: Mrs. Frances Seilškar, Ely, Minn, in Mrs. John Novak, Waukegan, 111.
V tukajšnji St. Mary's bolnišnici se nahaja že par mesecev rojak Math Balas iz Elya; fant, ki si je nabral bolezen pri delu v železnem rudniku ima . mnogo prijateljev in znancev, ki ga radi obiskujejo in so mu dali za transfuzijo že mnogokrat svojo kri.
S pozdravom,
Matija Pogorele -o—^-
GLAS IZ EVELETHA, MINN.
Eveleth, Minn. — Za pisanje nimam ravno časa na razpolago, vendar bom napisal par vrstic da bo javnost širom dežele znala, da v Minnesoti še nismo šli v zapeček, čeravno smo imeli v nedeljo 1. okt. že vzorec le-toš.njega snega in vemo, da bo letos spet bel kot navadno. Vse leto smo imeli mokro tako tudi jesen ni boljša.
Sedaj pa naj zapišem par vrstic o nenadni smrti našega rojaka-sobrata, ki je nenadno umrl dne 8. okt. t. 1. Ta rojak in naš sobrat član dr. št. 59, KSKJ. je Primož Petrič. Delal je kot tudi jaz delam v odprtem rudniku pri O. I. M. Co. Delavne prostore sva imela v neposredni bližini in v soboto 7. okt. je bil dvakrat na mojem prostoru, kot navadno vesel in šaljev, pa mi reče, "Ej, John, v takem vremenu (bilo je deževno) je pa težko delati zunaj." "Well Primož/' sem mu rekel, "Ne moreš pomagati." "O, to temu se pa lahko pomaga," je rekel Primož. "Kar na šiht ni treba iti." "O j a, seveda."—Tako pa še in tako 3va se poslovila in tako jertudi bilo za njega. V nedeljo zjutraj mi pa povedo po prvi sv. maši, da je Primož umrl, kar sem ostro zanikal češ, da se iz mene norčujejo. Mož, tako trden še, in včeraj je še delal, pa da je sedaj mrtev, o to pa spet ne, a vendar je bila resnica!
Samo toliko torej o tem, ker vem da bo še kdo drugi poročal podrobneje. Počivaj v miru dragi Primož.
Ravnokar sem prejel pismo od mojega svaka, ki se nahaja nekje v Severni Italiji. Dopisujeva si stalno. Poroča mi vedno v koliko napredujejo, ozir. njegova edinica.
Ne zato, ker je on ravno moj svak, saj takih svakov je na tisoče, moramo pač priznati, da res so pravi Amerikanci in velik strah "nacizmu" kot tudi fašistom. On se nahaja preko morja polnih 30 mesecev in je torej začel kot je bilo še enkrat v tem lokalnem listu poročano v Tuniziji strašit Lahe in Nemec kot kanonir. Njegova edinica je prva pokazala kakšne "doughnace" v Ameriki pečejo za nacije in fašiste.. Tako je še danes on vedno za petami tem okrutnim morilcem. Poslal mi je tudi izrezek iz nekega lista kako in kaj je počenjala divizija oz. armada, h kateri spada on in to je 5. armada, 34 divizije, 175. poljsko topniški bataljon. (Dotično poročilo se nahaja na današnji Our Page. Uredništvo.)
Moj svak pa bi prav rad tudi videl—čeprav ima že dosti dopisovalcev—da bi mu še več pisali, kajti on rad pismeno občuje in v mojem imenu prosim kdorkoli hoče naj mu privošči par vrstic, ker to iz lastne iz-jušnje vem, da je to eno največje veselje za vojaka posebno še, ki je tako daleč od svojih. Ne samo iz Eveletha, tudi od dru-
gih, iz najsibo katerikoli dežele on bo Vam hvaležen kot svojemu bratu. Je član dr. štev. 59 KSKJ. Pa tudi ne pozabite pisati svojim pišite jim hvaležni Vam b6do.
John R. Strah, član dr. štev. 59. Naslov mojega svaka je: Pfc. Joe J. Chos (Což) Btry "A" 17E5th F.A. Bn. A. P. O. 34, care P. M.
New York, N. Y.
Zbirajte obleko in drugo blago za Jugoslavijo!
Nastopil je odločni čas, ko morajo vsi Amerikanci južno-slovanskega izvora vložiti največje napore v svrho zbiranja blaga in razne druge robe za Narodno osvobodilno vojsko in trpeče narode Jugoslavije. Iz zanesljivega vira smo obveščeni, da bo v začetku meseca novembra prispel v Ameriko jugoslovanski parnik, ki bo odpeljal našo prvo pomoč v Jugoslavijo. Naša sveta dolžnost je in obveznost, da v par tednih zberemo vsaj toliko blaga in druge robe, kolikor je treba da se natovori ladja od 4,000 ton.
Na delo tedaj, bratje in sestre! Zbirajte staro blago, kupujte novo, postelj ino, perilo, odeje, milo in drugo ter vse to pošiljajte na adreso našega skladišča, ki se glasi: WAREHOUSE War Relief Fund of Americans
of South-Slavonic Descent 282 Ninth Avenue New York 1, N. Y.
Ce obleka, iz kateregakoli vzroka, ne more biti popolnoma osnažena po navodilih, katera objavimo na drugem mestu, potem mora biti vsaj pokrpana in takšna poslana v naš Warehouse.
Organizirajte, v vseh naših naselbinah, širom Amerike, lokalne odbore za zbiranje obleke in drugega materij ala. Za to delo vam ni treba nobenega uradnega dovoljenja.
Na delo-^bratje in sestre, da bi naša pomoč prispela pravočasno in da rešimo one, katere se še more rešiti. Hitra pomoč je dvojna pomoč! Obvestite pas takoj, koliko ste do sedaj zbrali raznega blaga in koliko se po priliki nadejate imeti do kraja meseca oktobra.
Bratovsko sodelovanje vseh ameriških Južnih Slovanov v relifni akciji je največja manifestacija našega edinstva in najboljša garancija za uspešno delo.
Zlatko Balokovič,
predsednik.
VAŽEN OKLIC BARBER-TONČANOM
Barber ton, Ohio. — Slovencem v Barbertonu in okolici se naznanja, da se je podvzelo nujno akcijo za zbiranje potrebnega materijala, da se tako nemudoma pošlje prva pomoč revežem v staro domovino. Obleka moška, lahka, zimska, obleka ženska, lahka zimska, obleka otročja tudi lahka, zimska, kakor tudi za dojenčke, vse bo dobro. Prosi se, da oddaste kar le mogoče čisto in še v dobrem stanju.
V tednu od 23. oktobra naprej Vas po hišah obiščejo posebni odbori; zastopniki in zastopnice katerim izročite kar ste se namenili. Pričakuje se, da boste simpatizirali z njimi pri tem napornem delu ,ter jim šli na roke v vsakem oziru. Ne prosijo zase, pač pa za reveže brezdomce Slovence v starem kraju.
In ti so naši bratje in sestre, morda še celo stariši. žalostna, neverjetna misel, toda resnična! — Naši herojski trpini v stari domovini nestrpno pričakujejo nadvse potrebne pomoči od nas.
Zato pa, pomagajte zbirati obleko in drugi potrebni material v kolikor se da, tudi še pri drugem narodu. Pomagajte zbirati v denarnih prispevkih, ako Vam je nemogoče, ali da nimate obleke, darujte v denarju, za katerega se bo kupilo vse potrebno, za vse Vam bodo hvaležni,
samo da le dobijo pomoč.
Od 23. oktobra naprej imejte pripravljeno ker ste se namenili dati!
Za Slovenski Ameriški Narodni Svet, — SS,
podr. št. 51, Barberton, Ohio: Frances Smrdel, tajnica.
-o-
NAZNANILO PODRUŽNICA ŠTEV. 9 JPO PODRUŽNICA ŠTEV. 36 SANS
. Waukegan-North Chicago, III. —Sedaj je čas za resno delo! Vabi se vsakega rojaka in rojakinjo v teh naselbinah da ako ga kaj zanima pomoč svojcem v stari domovini, da se pridruži tej seji. Zelo važne stvari imamo za rešiti v oziru pomoči Slovencem v Jugoslaviji. Vsakdo, kateri je pripravljen kaj pomagati in ob enem tudi prispevati kar mogoče, je dobro došel na to sejo.
Seja se vrši v Slovenskem Narodnem Domu ob 2 uri popoldne na 29. oktobra in bo skupna seja dveh odborov. Vabljeni so vsi, kateri imajo kaj zanimanja za to dobrodelno stvar zdaj je prišel čas da pomagamo kar je nam mogoče in vašo pomoč potrebujemo, pridite gotovo na sejo in točno.
Z rodoljubnimi pozdravi,
Za podružnico, štev. 9 JPO.
Za podružnico, štev. 36, SANS,
Anton Kobcd,
predsednik, Jennie Kcber,
pod-predsednica, Dr. Andrew F ur lan,
predsednik, Frank Jerina,
pod-predsednik, Joseph Zore,
tajnik.
VABILO NA SEJO IN PROŠNJA
Denverf Colo. — Vsi zastopniki slovenskih društev v Denver ju 3e vabijo, da se udeleže važne seje, ki se bo vršila v nedeljo 29. okt. ob 2:30 pop. v Slov. Domu na 4468 Washington St. Ta seja bo v korist našim siromakom v stari domovini ker pričeli bomo zanje z nabiranem obleke. Vsem onim, ki smo prišli iz starega kraja je znano, kako je obleka in perilo tamkaj dobro došlo; negle-de kakega kroja ali' nošnje, samo da je za obleči. Dalje je tudi nam vsem znano, v kakšnem velikem pomanjkanju so naši rojaki v starem kraju in kakšni usodi so prepuščeni; zato je sedaj prišel čas, da jim lahko vsaj nekaj pomagamo. Gotovo se dobi pri vsaki družini kaj obnošene in še trpežne obleke, ki vam ni v nikakoršno korist, onim, v stari domovini bo pa dobrodošla.
Zaeno vabim tudi članice našega društva Marije Pomagaj št. 190 KSKJ, da se te seje udeležijo kateri je le mogoče; prinesite isto obleko kar s seboj, kar najdete v shrambi in je še za rabo, menim namreč tako, katere ne boste več nosile. Prišel je namreč od War Relief Control Boarda poziv za nabiranje take obleke in perila, kar bo v pomoč revežem v starem kraju, prevoz iste bo brezplačen.
Upam na obilen uspeh in pomoč za dober človekoljuben namen. Torej nastopimo vsi za to dobro delo!
Z rodoljubnim pozdravom, Amelia Cec.
ZANIMIVO PISMO PARTIZANA IZ SLOVENIJE Cleveland. — Mrs. Mary Mafko je prejela od svojega brata Vinkota Bavca, doma iz vasi Markovec pri Ložu na Notranjskem, zanimivo pismo, ki podaja precej dobro sliko o aktualnem položaju v Sloveniji. V zadnji vojni je izgubil roko, ko je služij v jugoslovanski armadi in si potem delal življenje kot fotograf v Brežicah. Star je 46. V pismu pove, zakaj in kako se je pridružil partizanom in kakšno je življenje. V Ameriko je to pismo dospelo z
j vojaško pošto skozi Italijo in ,se glasi (posneto iz Enakopravnosti) :
Draga sestra in bratje!
Že dolgo si nismo dopisovali. Enkrat sem poslal par vrstic po nekem ameriškem pilotu — ste prejeli? Ponavljam naše grozno življenje teh let. Za veliko noč 1941 so udrli nemški banditi v Brežice. Mene so takoj zaprli, pretepali. Bil sem pet dni zaprt brez jesti in vode. Z revolverjem me je udaril pruski bandit po zobeh ter mi izbil zobe in čeljust. Potem so mene in družino odpeljali na Hrvaško.
Izropali so nas popolnoma, tudi denar, zlatnino in vse. Pustili so mi 250 Din, a vrednost, ki so jo vzeli, znaša 880,000 Din. Lačni in brez denarja smo šli skozi Zagreb, Karlovec v Ljubljano. .Jaz sem bil v Ljubljani, žena je bila pri sestri v Ribnici. Slavka se je nekaj časa učila trgovine, Sonja pa je bila pri nekih dobrih ljudeh v Ljubljani.
Živeli smo od malenkostnih podpor in dan na dan mi je bilo v Ljubljani 30 dek kruha za zajtrk, kosilo in večerjo.
Potem so nas začeli preganjati tudi Italijani. Šel sem v Loško dolino maja 1942. Tu so bile borbe. Bil sem partizan. Dne 26. maja 1942 smo bili obkoljeni in mojih 12 tovarišev je bilo ubitih okrog mene. Za mene so mislili, da sem mrtev, a ostai sem živ in edini, ki sem se rešil. Pdtem sem živel v gozdu z ostalimi tovariši partizani v Smrekovcah. Naša hrana je bila po večini divjačina in pa kar smo dobili od dobrih ljudi, ki so nam prinesli v gore. V gozdu je bilo dobro, edino na tleh smo se nalezli revmatizma.
«Ko sem zopet prišel v Loško dolino 6. sept. 1942, v nadi, da ni Italijanov, 30 me ta dan ujeli. Imel sem biti ustreljen in sicer dvakrat, ampak naključje me je rešilo. Poslali so me v Treviso v internacijo, kjer sem bil bolan od slabe hrane do septembra 1934.
Hrana je bila dnevno 0.54 kg riža ali makaronov, ali 2,7 kg za 100 ljudi opoldne in toliko zvečer in 8 do 12 dek kruha. Ljudje so od lakote umirali. Po naključju sem se tudi tam rešil, kajti ko sem bil čisto izčrpan, sem prejel pakete s pre-pečencem od ljudi, ki jih nisem nikoli videl niti poznal, in pa dva paketa od Janeza, in Angela mi je tudi poslala.
Iz internacije sem prišel v Ljubljano 8. septembra 1943. Naslednji dan so udrli v Ljubljano Nemci. Pobegnil sehi, da niti obleke in. čevljev, kar sem še imel, nisem rešil. Šel sem jaz in Slavka v partizane. Tu delam od sept. 1943 do sedaj. Po vsej Sloveniji prehodim dosti peš, in kratka pot se ml vidi, če je dnevno le 20 km. Pride pa tudi, ko sem šel v treh dneh iz Suhorja v Metliko, Semič, Toplice, Črnomelj, Brod na Kolpi in Lož. To pot sem prehodil v treh dneh in pol, kar je 180 km, in to po krajih, ko ni dobiti kaj pod zob. Tako sem naredil na tešče in brez jedi 50 km.
Pomanjkanje je veliko. Lačni smo in čisto raztrgani, a delamo z veseljem vsi, da se čim prej osvobodimo nemških roparjev.
Žalostno je, ker so med Slovenci izdajalci.
Loška dolina je uničena, vse požgano, najbolj pa Lož, Bab-na polica, Vrhnika, Bločice. Po-žgane so sicer vse vasi, in to od Italijanov, sedaj pa od Nemcev in bele garde.
V Loški dolini je dosedaj padlo okrog 600 ljudi in partizanov. Tako je uničena cela Slovenija. Ako bom dobil Jeto-grafijski papir, bom poslal več sto slik, ki sem jih že fotografiral. Tudi obširnejše poročilo o našem življenju.
Sedaj sem zaposlen na spodnjem naslovu in se nahajam v Loški dolini. Tu imamo leta-cDaUe na « ctnua>
LIL
Hi
■ Al
9X00
»1 nO
AND PUBUUUD BT
GATHOLIO UNION oi tfc« U.B.A
OPTICS: «11 »T. GLADt ATKND1
MU
GLXVKLAND L OHIO
-$0A4
JU00
JSjOO
Psthirf*?
88
NAGRADE
NASE TIHE KAMPANJE TRAJAJOČE OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA, 1944
ZA DOSEGO 40,000 SKUPNEGA ČLANSTVA
CILJ KAMPANJE 500 NOVIH ČLANOV V OBEH ODDELKIH
NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK
Za	t 260.00	«aT*roralnine.-----------------9 L00
Za	50040	«araroralnine------------------------- 2A0
Za	LOOOJO	oMraroralnine------------------ A*
Z«	UOOJO	«armroralnlne-------------- A00
Za	2J00J0	»TaroTainlne.-------------------- M0
Za	MOOlOO	sarareralnlne.--------------------- 1^00
Za	LOOO.OO	sararovalnine--------------------16-00
Za	5.000J0	sarareTalnine.---------------------- 20A0
NAGRADE 3A MLADINSKI ODDELEK
Za vsakega norega ¿lana ali ¿Unlco, ki m savarnje ▼ načrta "AA" aH "BB," m bo plačalo JU nagrade. Za Tankega norega člana ali članico, ki te savaraje ▼ nam "CC" (20-letna ■avaroralnina), ae bo plačalo
Za I 250.00 «araroralnine....................4 2.00
Za Za

PISMO PARTIZANA
OMtfJeaanJa g S «tranl)
lišče in dobro zvezo za pošto. Ako želite, mi tudi pišite in naslovite pošto na spodnji naslov.
Za mojo družino sedaj ne vem že 4 mesece, kje je kateri in kako.
Mene so domobranci obsodili na smrt. Žena, Sonja in Milan so menda v Sojavcu, ako jih niso odgnali izdajalci. Slavka pa je partizanka in tudi ne vem kje, kajti njeno delo je tako, da radi izdaje je daleč nekje v gozdu v neki tiskarni.
Torej upajmo na skorajšnjo in tako zaželjeno svobodo. Menda bo kmalu, da se vrnemo brezdomci na svoje domove,» čeprav bodo porušeni in požgani, samo da se ne bo treba več klatiti po gozdu kot preganjana zverina. Dosti je tega 3 leta in 4 mesece. V duhu poljube vsem.
Vaš Vinko.
Naslov:
Bavec Vinko
»
Predsedstvo Slov. narod, os-vobod, sveta, odsek za informacije in propagando, fotosekcija, Slovenija, Jugoslavia preko Barija v Italiji.
NAŠ KOTIČEK
Pittsburgh, Pa. — Kakor je bilo vam že poročano, se naše članice K. S. K. J. tukaj v Pitts-burghu zelo zanimajo za dobrobit našega ljudstva v stari domovini. Nabralo se je že veliko obleke in tudi precejšno svoto daril v denarju. Nismo še gotovi in prav gotovo imate vi še kaj obleke ali pa veste o katerem prijatelju ali sosedu, ki ima kaj sličnega za oddati; torej želimo vas opomniti da nas opozorite na to. Lahko vašemu tajniku pri društvu naznanite ali pa sami prinesite blago v Slovensko dvorano na 57 cesti. Prav radi bodo naši vozniki prišli po obleko, itd.
Ženske se zbirajo vsak četrtek in petek večer v Slovenskem domu in pregledajo obleko, če po. trebuje obleka nekaj zakrpanja, ali kaj takega, žene so pripravljene to delo opraviti, če pa vi sami to preskrbite poprej kakor oddaste obleko, je pa še boljše — ker lahko veste, da je precej .dela s tem da pregledajo in zra-
vnajo obleko, in potem da moški skup zvežejo Za odpošljatev na urad v New Yorku.
Naše žene so prav hvaležne vsem vam, ki ste že pomagali in tudi priporočajo da pomagate še v naprej. Zadnjo nedeljo zvečer smo imeli premikajoče slike v Slovenski dvorani in dobiček je namenjen za prevoz in druge uradne malenkostne stroške tako da denar, katerega vi darujete za pomoč našim ljudem v stari domovini bo prav gotovo oddan za to in ne za kake druge stroške.
Torej hvala že v naprej za vašo nadaljno pomoč.
S pozdravam,
Frances Lokar.
Pismo iz Bele Krajine
Neka rojakinja v Butte, Mont., je te dni v "Prosveti" objavila iz Bele Krajine nedavno prejeto pismo svojega brata, pismo, oddano v Semiču 14. junija, se glasi:
Draga Kristina, svak in ot roci! — Sporočam vam, da sem že eno pismo poslal, pa ne vem, če ste ga prejeli. Sedaj sem tu kaj pri Ivanki v Semiču. Leta 1942 smo morali vsi zapustiti naše domove. Doma nam je bilo vse požgano, ostala je le Zlogarjeva hiša. Mi smo šli v partizane. Po italijanski ka pitulaciji smo se vrnili domov.
Pri nas vladajo hudi časi Vsa živina namy5e bila vzeta tako tudi obleka. Ko smo prišli domov, smo našli same gole stene. Naš Jožek je bil ranjen v roko in je sedaj doma, ker je nespoben za težko delo. Tukaj smo doživljali strašne dogodke, da jih ni mogoče opisati. Mnogo jih je padlo v boju na strani partizanov kakor na strani izdajalcev in belogardistov. Belogardisti in "domobranci,' 'se bore za Judeže ve groše. Ne bom na drobno opisoval vsega, kar se tukaj godi, ker vem, da izveste vse novice po radiju.
Kar se mene tiče, lahko povem, da ne vem kaj so mlada leta, ki so človeku najlepša. Ko sem bil star 20 let, sem šel v jugoslovansko vojsko. Tam se mi je zelo slabo godilo. To je bilo leta 1939, pri vojakih pa sem ostal do leta 1941. Potem sem bil doma eno leto in v večnem strahu pred Italijani, ki so uganjali velika grozodej-
stva nad našim narodom. Leta 1942 sem lel v partizane in od takrat sem bil dnevno v borbi proti domačemu in tujemu sovražniku. Lahko si predstavljate moje življenje!
V Rosalnicah se je marsikaj spremenilo. Nemenčevi so zgubili v tej vojni Franca, Martina, Markota in najbrže ttfdi Jožeta. Starčev Matija je padel, dočim sd Matkovičevega Jožeta belogardisti ubili, tako tudi Pe-hurca, Meginata in več drugih.
Stanko Jurojevčič se je poročil s Stano Grevnarjevo, pa je tudi on bil ubit v bojih za svobodo. slovanskega in jugoslovanskega naroda sploh. Dalje sta bila v bojih ubita tudi Bošnak in Ober, Kostelčev Francek pa je bil dvakrat ranjen in sedaj je doma. Jorkov stric je bil v internaciji, tako tudi vsa njegova družina. On se še ni vrnil domov.
Druge novice bom prihodnjič skušal omeniti. Starši bi kaj pisali, pa ne morejo. Upam, da se bodo kmalu odprle boljše zveze med nami, tako da si bomo lahko redno dopisovali. Iskren pozdrav vsem od Ivanke in od mene. Na svidenje! — Martin Brodarič.
Domnevanja o konferenci v Moskvi
London. (ONA) — Zavezniški opazovalci v Londonu izražajo mnenje, da je najbrže pripisati dvem vzrokom, da sta se Churchill in Eden tako kmalu po konferenci v Kvebeku podala v Moskvo na nova posvetovanja. Prvi vzrok je to ,da utegne vojna trajati še skozi vso zimo, drugi pa, da je nastalo nekaj političnih problemov, katere je treba takoj rešiti.
Ako se podaljša vojna preko zime, bo najbrže postalo potrebno, izdelati nekatere nove načrte. Široki načrt, ki je bil izdelan v Teheranu, bo najbrže ostal nespremenjen;! toda podrobnosti utegnejo biti drugačne v marsičem.
Vojaški problemi pa so tudi v ozki zvezi s političnimi problemi na Balkanu. Britanske in ruske armade se bodo morda kmalu sestale nekje sredi Balkana, a mnoga vprašanja glede notranje in zunanje politike tamošnjih držav so trenot-no še nerazrešene. Tu je treba pred vsem pomisliti na začasne režime v Jugoslaviji in Grčiji. Anglo-sovjetski sporazum je v teh vprašanjih neobhodno potreben, ravnotako kot v pogledu Bolgarije.
Nov faktor v bolgarski situaciji je nastal včeraj, ko je bilo j avl j eno, da je bil sklenjen sporazum med maršalom Titom in novo bolgarsko vlado, katere predstavnika na teh pogajanjih sta bila Dobri Tarpe-šev, minister brez pprtfelja in Peter Todorov. Takojšnja posledica tega sporazuma je, da pridejo bolgarske čete na jugoslovanskem ozemlju pod poveljstvo maršala Tita, ter se bodo borile proti Nemcem.
Ta sporazum, ki je bil zaključen še predno je prišlo do rednega premirja, je povzročil na tem kraju tako posebno situacijo, da je postalo neobhodno potrebno, da jo veliki zavezniki prouče v skupnih dogovorih.
Poljski problem pa je morda še mnogo bolj nujen. Churchill se je pred kratkim razgo-varjal s predsednikom Miko-lajczykom, ter je dobil v roke ob tej priliki obširno zbirko dokumentov glede pogajanj z Rusijo in izmene dopisov, tičočih se nesrečnega upora v Varšavi. Znano je tudi, da je britansko javno mnenje j ako neugodno reagiralo na sprejem, katerega je dobilo imenovanje generala Bora pri poljskem Komiteju in vladi v Lublinu.
Cesto se je že pojavilo vprašanje, dali moskovska vlada podpira in krije držanje lub-linske vlade ali ne. ftaj si bo to kakorkoli, vsakdo ima tu ob-
čutek, da je treba razrešiti ta poljski problem, ker bi mogel sicer postati večen vir novih sporov in nesporazumi j en j med zavezniki. Razvcntega je tudi jasno, da bo rešitev tem težja, čim dalje se bo odlašalo.
Razgovori v Moskvi pa bodo najbrže obravnavali tudi mnogo drugih problemov, o katerih se razpravlja v evropski posvetovalni komisiji v Londonu. Definitivne rešitve mnogih zadev bodo najbrže počakale, dokler se trije veliki prvaki ne sestanejo znova, toda začasne rešitve bodo vsaj omogočile komisiji delo, da ne zastane.
Eden teh problemov je najbrže vprašanje, kako postopati z Nemčijo, kajti tudi to vprašanje je v mnogih podrobnostih še nerešeno.
Glede poljske vlade tukajšnji krogi ne mislijo, da bo prišlo do važnih sprememb pred koncem tehi moskovskih razgovorov. Mogoče pa je, trde govorice, da odstopi vojni minister, general Marjan Kukiel, ter da bo stopil na njegovo mesto general Tabor, eden pomočnikov generala Bora (Komorow-skega), ki je nedavno prispel sem v Britanijo.
HITLERJEV RAJH SE ZMANJŠUJE
Nemčija, ali kakor jo Hitler imenuje Deutsches Reich, je bila ob začetku vojne mnogo večja kot je bila leta 1920 in tudi njeno prebivalstvo je bilo 20 odstotkov večje. Tekom časa je namreč priključil k Nemčiji Avstrijo, Sudete in še nekaj drugih krajev.
Ko je Hitler prevzel kancler-stvo in vlado nad Nemčijo, je merila 182,000 kvadratnih milj in je imela 70,000,000 prebivalcev. Velika Nemčija, kakor jo je Hitler pričel imenovati po aneksiji sosednih dežel, pa je imela 225,tiOO kvadratnih milj in 80,000,CKk) prebivalcev. Leta 1942 pa je< Nemčija vsled anek-sij v letih 1989-42 imela 99,-000,000 prebivalcev.
Ako odvzamemo Poljsko, Al-zaci j o-Lotarinško, je sedaj Nemčija tako velika kot leta 1939. Koliko šteje prebivalstva, ni znano, kajti imela je zelo velike izgube tako na bojnih poljih kot doma, toda ima okoli 12,000,000 tujih delavcev, ki delajo po tovarnah in na poljih.
Sedanja Nemčija ni tako velika kot je Texas, toda je petkrat večja kot je Pennsylvani-ja. Na severu ima Severno in BaltsKo morje in zasedeno Dansko; na vzhodu Poljsko, Slovakijo in Madžarsko; na jugu Italijo in Švico z Alpami ter Francijo, Luksenburško, Belgijo in Holandsko na zapadu. Od severa do juga se razteza na razdaljo okoli 550 milj in v enaki razdalji od vzhoda do za-pada. V notranjosti ima 2000 milj dolgo mejo, ob morju pa kakih 500 milj.
Pokrajina Nemčije je zelo različna. Na severu se razteza jo obsežna. planjave, ki sežejo do Severnega in Baltskega morja in po katerih teče mnogo rek večinoma proti severu.
Nemške planjave so podaljšek francoskih severnih planjav, ki se raztezajo skozi Belgijo in Holandsko.
Iz severnih planjav se dviga-gajo griči in hribi, ki polagoma prehajajo v visoka pogor ja. Na jugu je Črni les (Schwarzwald) in najvišje evropsko gorovje Alpe s slovitim Brennerskim prelazom, čez katerega pelje cesta in železnica v Italijo. Še tudi pa je Nemčija zlasti na jugu precej gorata ,vendar ima zelo razvito industrijo jn poljedelstvo. Za prevez raznega blaga je leta 1939 imela 2000 milj železnic in 8000 milj plovnih črt po rekah in kanalih. Ima tudi več tisoč milj dobrih cest, posebno pa 2000 milj najboljših cest, ki so bile zgrajene pod Hitlerjem.
-o
Kupujte vojne znamke!
na Slovaškem
8. oktobra. (ONA) —Vrhovni poveljnik nemških čet na Slovaškem, ki ima nalogo pobiti upor čehoelovaških patriotov, je ukazal Slovaški Nacionalni Banki, da mu stavi takoj na razpolago znesek 400 milijonoy slovaških kron, in da vrhu tega v bodoče plačuje nemškim oblastem tedensko po 50 milijonov kron v svrho kritja stroškov nemške okupacije.
Režim "slovaškega" minister-skega predsednika Tisota, prvaka marionetne slovaške vlade, ki je bil moralno propadel pri narodu že zdavnaj, je zdaj na tem, da propade še denarno, in sicer v teku par tednov.
Zdaj bo ravno 6 tednov, kar se je začel oboroženi upor proti Nemcem. Poročila, ki prihajajo iz čehoslovaške meje, potrjujejo, da so uspehi, doseženi v teh prvih borbah, daleč nadkri-lili vsa pričakovanja. V osrčju ozemlja, ki je za Nemce strate-gično največje važnosti, bije močna domača vojska zagrizene boje z nemškimi zasedbeni-mi četami, in je veskakor uspela, da temeljito zmeša Nemcem vse prometne zveze. Jasno sliko je seveda težko dati, ker se položaj v te vrste borbah silno hitro menja.
V začetnih fazah bojev je pomanjkanje letalstva zelo oviralo razvoj operacij, toda zdaj je v tem pogledu že mnogo bolje, ker zavezniški letalci prihajajo v deželo, in se celo že poslužujejo letališč, katera so bili čehoslovaški uporniki iztrgali Nemcem iz rok. Ti zavezniški letalci so prizadejali nemškim kolonam na tenj težkem terenu zelo visoke izgubo.
Danea je tudi prišla vest, da prvi ruski letalci, ki so prišli k njim, niso imeli niti namena, da pristanejo. Prinesli so bili le nekaj potrebnih zalog, katere so nameravali spustiti na tla s padalom. Ko pa so videli, da so vsa določena letališča obdahtf ocl šttevilnih množic ljudstva, ki je kričalo in mahalo z zastavicami, so se spustili na letališče, kljub temu, da niso imeli povelja za to, in so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem.
Cehoslovaška vlada v Londonu je poslala v to osvobojeno ozemlje misijo upravnih organov za civilne zadeve. Ta misija je našla civilno administracijo ozemlja že v najlepšem redu, tako da je bila poslana tja popolnoma po nepotrebnem, posebno še radi tega, ker je bila določena za to, da prevzame administracijo ozemelj osvobojenih od Rdeče armade.
Na osvobojenem ozemlju izhajajo štirje časopisi. Moralni učinek osvoboditve na slovaškega človeka da je ogromen, ker je svoboda prišla od lastnega napora in junaštva. Eno poročilo pravi, da se je slovaško ljudstvo znebilo svoje stare po-hlevnosti, ki je bila napravila tako silno smešno in obenem tragično politiko Tisota.
Lučka na očetovem grobu
(Z»-sopraznik Vernih duš 2. nov.)
1.
Izba je bila toplo zakurjena, zunaj pa je pihala mrzla jesenska burja in vrtela redke snežinke. S pokopališča smo prišli domov zelo premraženi. Ko smo se pri peči malo ogreli, je vzel oče iz kota rožni venec in začel moliti žalostni del. Takoj za njim je molila mati vesele* ga, brat pa častitljivega.-Molili smo pobožno in zbrano kakor morda vse leto ne. V vseh je bilo neko čudno razpoloženje. Misli so nam bile temne kot črne rute žensk pri popoldanski pobožnosti v cerkvi. Pobožno smo molili za verne duše, posebno za rajnke sorodnike.
Ko smo končali molitve, je postavila mati na sredo mize skledo vročega kostanja. Ob drugih večerih ga je enakomerno razdelila med vse družinske člane, da se ne bi stepli zanj.
Ta večer, ko človeka vse spominja na smrt, m pač ne smemo prepirati t Polfo emo lupili kostanj brez besede, šele čez nekaj časa je oče resno spregovoril?
"Bog ve, ali bomo prihodnje leto še vsi zbrani takole okoli mize? Bog ve, ali ne bo treba kateremu izmed nas prihodnje leto prižgati lučko na grob?"
Se bolj smo se zamislili in ie bolj temne so bile naše misli. Strah je stiskal naša srca in nismo se ga mogli otresti. Veter je pod oknom turobno zatulil. Zazeblo nas je v dno duše. Mati je videla preplašene obraze in tolažeče rekla:
"Nikar jih ne straši, nikar jim ne delaj težkega srca! Upajmo, da nam bo Bog zdravje dal."
Oče pa je vztrajal pri svojem:
"Otroci nekaj slutijo, zato so tako spremenjeni!"
Mati je hitro zasukala pogovor na drugo stvar, srca pa nam ni mogla olajšati. Komaj smo čakali, da smo zlezli vsak s svojo posteljo in pozabili črne misli.
2.
Ni minulo pol leta od tega dne, ko je oče ležal že deset dni v postelji. Zdravnik je hodil vsak dan v hišo in žalostno zmajeval z glavo. Oče se je branil zdravnika, češ, da mu ne morejo vsi zdravniki tega sveta pomagati. Mati pa bi imela najrajši, da bi bil zdravnik noč in dan pri nas. Otroci smo hodili po izbi in bili v napotje, kamor smo stopili. Pri hiši ni nobeden kaj prida delal, vsi smo čakali, kdaj bo prišlo odrešenje. Nihče ni mislli — razen zdravnika — da bo smrt odre-šiteljica.
Ura se je bližala dvanajsti opoldne, ko nam je zdravnik rekel, da naj se zberemo okrog očetove postelje. Očetov .obraz se je v nekaj minutah, kar ga nismo videli, čudno spremenil. Dihal je težko, obraz mu je bil nenavadno bel, oči spremenjene. Pokleknili smo in molili za materjo, vedeli pa nismo kaj se prav za prav godi.
Nenadoma je mati vstala, šla z opotekaj očimi se koraki po hiši in se nazadnje sesedla na klop. Jokati ni mogla, prevelika je bila njena bolečina. Na očetovi postelji pa je bilo vse tiho. Takrat pa je zajokalo osem src; iz oči so kar vrele solze. Vsi smo klicali očetovo ime. Solza in besede pa ga niso mogle več prebuditi. Zavest, da je oče res mrtev, je postajala zmeraj večja; stiskala nam je prsi, da smo komaj, komaj dihali. 2e večkrat prej nas je objela tiha žalost, pa smo se zmeraj zatekli k očetu ali k materi. H komu naj gremo zdaj — v največji stiski in bolečini?! Mati je bila še bolj ranjena od hudega udarca, bila je otrok med otroci, sama potrebna nekoga, da bi ji vlil močne tolažbe. "Oče, oče!"
Bežali smo na polje, pritekli spet domov, hodili okrog hiše, tolažbe pa ni bilo nikjer.
V hiši so že pripravljali mrtvaški oder.
3.
Minulo je leto, minuli sta dve, minulo je več let. Vsako leto smo se zbrali otroci ob prazniku. Vseh svetnikov na očetovem grobu. Prižgali smo vsak svojo lučko, sredi med lučkami pa je gorela največja lučka, ki jo je prižgala mati.
Ob grobu se je srce zjokalo, čeprav zmeraj niso tekle solze. Čutili smo, kako smo zapuščeni, kako brez varstva. Čedalje bolj smo vedeli, kaj pomeni dober oče ubogemu otroku. Do-raščali smo, a očetove bližine smo pogrešali zmeraj bolj. Sre-čavali so nas križi, nikogar ni bilo, ki nam bi pomagal nositi njihovo težo. Mati je bila še večji otrok od nas.
Zgodilo se je, da nisem mogla pa praznik Vseh svetnikov po-romati na očetov grob. Vse dni pred praznikom mi je bilo tež-
ko, najbolj pa seveda na praznik sam. Hodila sem med tujimi grobovi in gledala trepetajoče lučke ter mislila na grob — tam daleč ...
Tisto noč nisem mogla zaspati. Tudi moliti nisem mogla. Po jutra sem obujala spomine na očeta, tisoč svetlih spominov — kakor svetlih lučk — mi je posijalo v dušo. Šele proti jutru, ko je že utihnil zvon, ki je klical k molitvi za verne duše, sem zadremala. V uri spanja se mi je sanjalo, da sem doma. V isti izbi kakor pred leti smo moliti vse tri dele rožnega venca. Nenadoma so se odprla vrata, v izbo je stopil— oče. Bil je vse drugače napravljen kakor kdaj prej, v obraz pa je bil itsi. Planila sem izza mize in mu hotela skočiti v objem. Za korak se je odmaknil proti vratom, nato pa pokazal z roko, naj nadaljujemo z molitvijo. Jaz pa nisem ubogala, k njemu me je vleklo srce, z njim sem hotela govoriti. Vsa srečna sem mu pogledala v oči in vprašala:
"Oče povejte, kako se vam godi na onem svetu ?"
Očetov obraz se je potemnil. Čedalje manjši je postajal in čedalje bolj se je pomikal proti vratom.
"Zakaj si me to vprašala, hči!" je zaklical ves žalosten. "Poglej, zaradi tega vprašanja pa moram sedaj oditi!"
Skočila sem proti vratom in ga hotela pridržati, pa ga že ni bilo več nikjer. Hotela sem ga poklicati, pa mi je glas obstal v grlu. Tedaj sem se prebudila.
Zdaj obujam spomine na očeta vsak večer. Vsak večer prižgem v duhu lučko na očetovem grobu. Rada bi ga priklicala vsaj v snu nazaj, pa ga ni, pa ga ni več.
Lučka spominov na očeta, ki v grobu spi, ne ugasne nikoli.
RAZNE VESTI
O NEMŠKEM TAJNEM
OROŽJU Bern, Švica, 27. septembra. (ONA) — Nemci so začeli zdaj —malo pozno — reorganizirati svojo industrijo orožaren. Njih smoter je, da pospešijo čim bolj mogoče izdelovanje različnih vrst orožja maščevanja — takozvanih "Vergeltungswaffe" — obenem pa, da preskrbe nemško vojsko s čim večjimi količinami orožja proti tankom, da bi tako vpostavili ravnovesje z zavezniškimi silami, ki imajo ogromno materij alno premoč.	j 4 || Produkcijo navadnega orožja nameravajo Nemci vzdrževati na "normalni višini,' dočim bodo pospeševali izdelovanje vsega novega orožja z vsemi silami. Nemčija je toraj prišla da mora poskušati izenačiti svojo slabost v pogledu tankov na ta način, da opremi svoje vojaštvo s čim večjimi množinami strelnega orožja, ki prebije oklepe zavezniških tankov — da bi mogel vsak posamezni nemški vojak stopiti v boj tudi proti tanku, kadar naleti nanj.
Zelo skromne so vesti o ta-kozvanem nemškem tajnem orožju. V rabi je bilo že orožje V-l," toda znano je, da imajo Nemci tudi tajno orožje št. 2, 3, in celo 4. "V-2" je najbrže nemški torpedo, katerega vodi po en mož, a "V-3" je baje motorni čoln velike brzine, ki je napolnjen z velikim tovorom razstreliva. Tudi na krovu tega čolna se nahaja vojak, ki ga krmari v smeri proti ladji, katero namerava potopiti. Kadar pride v zadostno bližino, tako da bi bilo zanj nevarno, ostati na krovu še dalje Časa, ga posebna naprava vrže v vodo.
Glede orožja "V-4" pa sploh še ni nobenih podatkov.
-:—o--
Tehten vzrok
"Gospod grof, ali je res, da ste se poročili s hčerko vašega upravitelja?"
"Da, da, to je bil edini način, da pridem zopet do svojega premoženja."
K.
S.
K.
JEMOTA
fasfrnl predsednik:
Glavni-------
P»tapodprsrteni1iika:
Šesti podpredsednik :
' Matiju, dna L lorflt, INC inkscporlm» y MMi
Telefon^iSS«2^i|.*j3R ftffljSS?JT^"1**.
Od ustanovitve do SI. avgusta. 1944 ££ S^T^lSSnSdpS^.S'isa
_ Bolventnos* 128.43%
FRANK OPEKA. North Chicago, DL OLAVNI ODBORNIKI JOHN	an But «cr St, PnaUOb Oolo
JOHN ZBRAN. 1728 W. 16th St. Ohioago, DL MATH PAVLAKOVICH. 4716IHetflald St. Pittsburgh. Pa. JOSEPH LEKSAN, 1»«—22nd St. N. W, Barbertcn. O. MTKE CERKOVNIK. P. O. Boot 207. Ely. Mhffi. JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave.. Sheboygan. Wis.
_______"OBOHOE PAVLAKOVICH. 4678 Pearl St, Denver It Goto.
Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. m N. Chicago st, Joilet, m. Pomotnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 861 N. Chicago St. Joilet. HL Glavni blagajnik: 1CATT P. SLANA. 861 N. Chicago St, JoUet m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Joilet DL Vrhovni adravnlk: DR JOS K URSICH. 1801 W. Oermak Rd~ Chicago S. tU
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 612 Adama Ave, Eveleth. Mton. Prva nadaornlea: MART E. FOLUTNIK. 1711 K 80th St, Lenin. p. DrugI nadMrnlk: PRANK LOKAR, 1862 Hawthorne St. Pittsburgh. Pa. petji nsdsornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. Četna nadaornlea: MART HOOHEVAR. 21241 MUer Ave, Cleveland. O.
PI NA NČ*I ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT st. Pueblo. Oolo. Tajnik: JOSIP ZALAR. 851 N. Chicago St, Johet Hi. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH. 800 Ruby St, JoUet m. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Mlnn. ■ Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCK 618 Adama Ave. Eveleth. Mlnn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN. 1102 Jaacey St, Plttaburgh. Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S W, Cblnholm, Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 216 W. Walker St. Milwaukee. Wla. Četrti porotnik'. JOHN TERSEXICH. 1847 W. Oermak Rd, Chicago, m. iti porotnik: JOHN BEVEC. Alexander Ave, Strabane, Pa.
porotnik: LUKA MATANICH. 2624 K 100th St, South Chicago. HL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1046 Wadsworth Ave, North Chicago. PI.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK. 457 Indiana St, Joliet 01.
Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joilet DL; dopise, društvene vesti, rasna	oglase ln naročnino pa na GLASILO K S. K
JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave« Cleveland 8. Ohio.
C ti i stl
Novi grobovi v Clevelandu
Josip Dedek
Po 5 tednov bolezni je preminul Josip Dedek, stanujoč na 4911 E. 84. St. Bil je star 70 let in doma iz fare Slavina, odkoder je prišel sem pred 42 leti v Clevelandu zapušča žaluo-čo soprogo Ivano roj. Stradiot, sinove: Joseph, Pfc. Frank na Pacifiku, Cpl. Edward v Franciji, hčere: Josephine Penko, Rose Sepetauc, Frances foutf, Jennie feammerer ter vnuke, v Chicagu sestro Julijo Toma-žič, v starem kraju pa brata in sestro.
Mary Praznik
17. okt. je v St. Luke's bolnišnici umrla Mary Praznik, roj. Rupar, stara 57 let. Stanovala je na 1422 E. 63. St. Doma je tila iz vasi Maček, fara Rob, odkoder je prišla sem pred 35 leti. Soprog Math ji je umrl pred 20 leti. Tukaj zapušča sina Josepha ter tri pastorke: Louis, Edward in Frank, ter sestro Frances Klančar na 1000 E. 64. St.
Uršula Zalokar
Ob 3 uri zjutraj v soboto je umrla po operaciji na glavi in po eno tedenski bolezni mnogim znana v naselbini Uršula Zalokar, rojena Yanchar, stanujoča na 1137 Addison Rd. Rajna je bila stara 61 let, soproga Henry Zalokarja. Doma je bila iz Šmihela pri Žužemberku, po domače poznana Strmi-čeva. Bila je mati sledečih otrok: Anna Gabrenja, Uršula Widmar, Henry, Joseph, Emily Simončič, in Ensign Raymond, ki se nahaja v Fallon, Nevada, ki je dospel na pogreb v nedeljo večer. Bila je sestra od Rose Urbančič, Jakoba in James Yanchar. Poleg teh zapušča 7 vnukov in mnogo sorodnikov. Soprog Henry Zalokar je doma iz Sadinje vasi, fara Žužemberk.
Pripadala je društvu Marije Magdalene št. 162 KSK J, društvu Danica št. 11 SDZ in SŽZ št. 25. Naj v miru počiva!
-o
Vesti iz slovel naselbin
8 mesecev. Zapušča očeta, tri brate (eden je na bojišču v Italiji)/ in tri sestre. Star je bil 26
let.
Biivabik, Minn. — V Franciji je bil ubit Sgt. Joseph TJrick, star 38 let. Njegova mati je bila obveščena 28. avg., da je bil sin ranjen 10. avg. Dne 19. sept. pa je bila obveščena, da je umrl vsled ran 11. avg. K vojakom je bil poklican julija 1941, lanskega septembra pa poslan v An-glijo. .Poleg matere zapušča sestro in sedem bratom, od katerih sta dva pri vojakih in dva učitelja.
Detroit. — V enem tednu so tukaj umrli sledeči: Louis Soln-ce, star 64 let in doma od Novega mesta. Zapušča štirj odrasle otroke — žena mu je umrla pred tremi leti. Dalje je umrl Joe Bečaj, star okrog 65 let in doma nekje z Gorenjskega. Bil je samski in brez društva. Umrla je tudi Ana Judnič, doma od Črnomlja v Beli Krajini. Zapušča moža. Dne 4. okt. pa se je v letalski nesreči v Wyomingu ubil poročnik Joseph Nagel iz De-troita, star 22 let. Z njim je izgubilo življenje še pet drugih vojakov, dva pa se borita s smrtjo v bolnišnici. Zapušča starše, sestro in več bratov. Njegovo truplo je bilo pripeljano domov k staršem, toda ga niso smeli videti. Pokopan je bil z vojaško častjo 10. okt. — Pauli Bole, ki boleha na misteriozni bolezni, se zdravje izboljšuje. Podala se je k svoji teti na farmo blizu Cleve-landa.
Greenwood, Wis. — Louis Arch je bil 28. avg. obveščen, da je bil njegov sin S/Sgt. Steve Arch ranjen v Franciji. Dne 2. sept. pa je prejel obvestilo, da je sin umrl za ranami. Pri vojakih je bil štiri leta in je služil v Angliji, Afriki, Italiji in v južni Franciji. Preko morja je bil
Pismo iz Flandrije
Duhovna moč Flandrije se razodeva v njeni glasbi. Ta pa se je že zgoda hranila z narodno pesmijo in zrastla je v visoko umetnost. Za večino ljudi je lažje, da v slikarstvu gledajo vso umetniško dovršenost Flandrije. Pri tem pa ravno pozabljamo, da so pri vsaki visoki kulturi združene vse umetnosti v življenjsko enoto. Glasba več slavnih komponistov še danes živi po starih katedralah Flandrije kot doneča duša, prav tako kot pestro cvetje njenih slikarjev. Po teh katedralah pa moli visokostrmeča duša njenih svetnikov. Njeni glasbeniki pa, ki stoje na meji germanske in romanske kulture, se svoje naloge zavedajo, da bude flamski narod in njegov poklic, da tudi s svojo glasbo sodeluje na duhovnih odločitvah časa. Zavedajo pa se tudi, da so otroci velikega mojstra, največjega potomca ilamske krvi, Ludovi-
ka van Beethoven-a, ki. jim i« rsiil zapuščino flamsldh sta-roklasikov.
V književnost Flamci danes obožujejo Cirila Verscharena, pesnika Severnega morja, is* krenega mistika, verskega dramatika in duhovitega tolmača ilamske zgodovine in umetnosti, občudovalca in posredovalca nemške glasbe ter oznanje-valca velikih nalog — vzgojitelja svojega naroda. Rekli so mi o njem: "V flamski mladi ni je bil ustvaril duha, ki se je kmalu razširil po vsej deželi. Nobenega pevca vpliv ni v Flan-driji tako vseobsegajoč, tako globok, tako knežji."
Njegove Morske Simfonije so eno najglobljih del tega veli kega Flamca. Je to visoka pesem morja in njega presilnega in večnega napeva. In vsi njegovi, na velikanski podlagi za mišljeni slavospevi, — v poeziji ali prozi — predstavljajo izredno bogastvo svetovne knji ževnosti. Med pripovedniki bi omenila samo Stijn Steuvelsa, zapadno flamskega kmečkega sina in nečaka Gvidona Gezel-la, prvega.in največjega flamskega pesnika, čigar vpliv je moral biti čudovit, zakaj iz njegove maske diha mir, ponižnost in globina duše. Žal, njegovih najlepših sanj niso razumeli. Drugi pripovednik in slikar Flamske je Slovencem že dobro znani Felix Timmermans, pravi Flamec, 13. izmed 14 otrok, čigar oče je še nosil staro-slavne brabantske čipke od vasi do vasi. Timmermansova dela preveva globoka bolest, da so to čiste idile v najlepšem, skoraj tragičnem pomenu besede.
Flamsko pokrajino pa nam je podal mojster Brueghel, ki se je rodil v času, ko je umrl Albert Duerer. Za njegovega
ga. Rubensa se preko dveh generacij smatra sa naslednika
Petra Brueghla, in Is umetnost le-tega gajema vse, kar je
njegovi umetnosti heroičnega.
Vse Šumeče življenjsko vese* I je Flandrije, kako sredi nordijske kulture in človeštva ona nekaj posebnega in edinstvenega pomeni, se veličastno očitu-je na oltarju v Gentu. V tem cerkvenem delu je zbrano vse, kar Flandrijo odlikuje. Je to prvi in odlični narodni spomenik.
Gentski oltar v cerkvi sv. Bava so začeli zidati 1. 1420 in ga 1432 dokončali. Hubert van Eyck, ki je 1. 1426 umrl, in za njim njegov brat Jan van Eyck, umrl 1. 1441, sta ga napravila. Že sodobniki so Huberta imenovali verskega slikarja. Albert Durer je ta oltar z veščim očesom slikarja občudoval, špan ski kralj Filip II. si je pustil napraviti posnetek. Tu je imela Evropa na prehodu iz srednjega veka zavest, da je s tem delom izvršila čin, ki naj bi utrl pot.
Oltar je sklopljiv. Ob delavnikih ima torej čisto drugo lice kot ob praznikih. Na zunanji strani (kadar je zaprt) vidimo Oznanjenje in oba Janeza. Pri odprtem oltarju pa se zgoraj prikaže nebo z Bogom Očetom, Marijo, Janezom, angeli, ki po-jo, oba prastarša, molitev pred Jagnjetom, proti kateremu gredo puščavniki, romarji, vojšča-ki Kristusovi in pravični sodniki. Pod silno težo resničnosti človek ves osupel stoji pred to umetnino. Barve, kot žlahtni kamni, so trde, silne, skrivnostne.
In kaj nam ta oltar pove o flamskem narodu? Ne bom govorila o dostojanstvu nebeških oseb, o pobožnem molku svet-
hajsl nosi dragoceno oblačilo temno velike zgodovine Flam-patrlcijev. Taki so možje in I cev. Še je trgala na vajetih, ko take so tudi žene. Eva je iz je že Spanec grozil vratu tega
časa je trpela vsa umetnost na lih puščavnikov, tudi ne o ne-
severu pod vplivom ital. renesanse. Njegove pokrajinske slike nas povedejo v njegovo ožjo domovino, okolico Ant-werpna,;in.. Bruslja. Severno planjavo je prinesel v sliko: brezkončno dolino, preko katere pogled, neoviran od posameznih hiš in dreves, lahko gre prav do tjakaj, kjer nebo in
dolžni osamelosti devic, o božji moči, ki govori iz orjaške postave Kristusove, o čistem in možatem zadržanju obeh mla-denskih vitezov Jurija in Seba-stijana. Povedati hočem samo, kako živi Flandrija v tej umetnini.
V tej umetnini živi ves flamski človek. Kmečkega izvora je
zemlja preideta drug v druge- in povezan ostane z grudo, pa
Flandrije, iz kmečke Flandrije H&njka ji uglajenosti meščanke in gibčnosti južnjakinje Njena lepota je trpka. Velika je .v svoji goli lepoti postavljena na oltar in moralo je priti šele leto 1781, preden se je kdo bil je to Jožef II___spotaknil ob njej.
Na tem oltarju pa živi tudi flamska narava. Kako tudi bi se vernjaki ločili od nje? O ve-ličastvo flamskih 'travnikov! Po njih molijo Jagnje. O lepota širnega obzorja! Preko pokrajine leži dih jutranje svežo-sti, ki me, potnico po Flandriji, prijetno dirne. Prostranost narave pa se druži s prisrčnostjo notranjosti. Oznanjenje angela Mariji se vrši v nizki flamski meščanski sobici, iz katere nizkih oken imamo lep razgled na flamsko mesto. Neka mirna tišina leži nad tem prostorom, cesta pa govori o pridnosti in sreči meščanov. Pa čemu govorim o tišini, nenehnem delu? Drugi nizozemski mojstri so Flamca predstavljali vendar v razposajenem veselju? Italijani so radi slikali pojoče in rajajoče angele. Nihče pa ni tisto muziko, ki prihaja iz duše, tako globoko izrazil kot pa van Eyckovi angeli. Petje njegovih angelov je služba božja. ?red temi slikami stoječi nehote mislimo na nizozemsko glasbo iste dobe, ki je bila v Evropi prav tako vodilna kot dela bratov van Eyck. In muzika je zadnji izraz duševnosti flamskega človeka.
Krivična usoda je Flamce prisilila, da so se pred 300 leti umaknili iz zgodovine. Krivična sem rekla, ker jih ni uničil propad, marveč zmešana štrena knežnih jsorok. Tedaj je krvavelo dovršeno lepo, junaško telo ,kot morda isto lepega "Silnega," katerega sem gledala v monakovskem muzeju v Rubenaovi dvorani visečega na križu. In umirajoč je ta narod še zavpil z vso silo. In njegov krik je bil Rubens. Glasni krik, zakaj grozna polnost življenja je v njem izzvenela. Ta živ-
lje ali tujih voda, vseh trgovskih mornarjev, ki ne opravljajo več one službe, ki jim je bila dodeljena — in sicer ne glede na vzrok. Uradniki WSA so tu-
Flamci izgubili, zakaj, če ena sama beseda Rubensa more zajeti in določiti, je ta beseda: polnost. Ce izberemo pri Ru-bensu iz tisoč katerokoli sliko, vsaka razširja njegovo življenje. Tako sem si mislila po pogledu na Rubensove junaške postave. Toda, oblikovalec takih postav, kje vendar naj bi zajemal vero v veličino človeštva, če ne iz lastne narave, iz lastne krvi, iz lastnega naroda? Rubens je svojemu narodu posvetil le eno samo sliko: Flamsko proščenje. Vso svojo polnost pa nam Rubens podaja v svojem "Padec prekletega" z viharjem. Viharji so bili vedno njegova ljubezen in njegove sanje. Polnost pa, ki ne iz-hlapeva nobenih sanj več, je napolnila le majhno posodo. Pri velikem pa je bila polnost tudi veličina. Kje pa pri Ru-bensu najdemo sanje? Na to pač ni lahko odgovoriti, zakaj domovine sanj, noči in mraka pri njem ne najdemo. Pri njem je vse luč, on sam pa je Flandrije najlepši — sen. Nadvojvode so vladarji Flandrije, je-zuitje njeni učitelji in vzgojitelji, Peter Pavel Rubens pa je —monarh in "bog." — Julija Pajman. (Slovenec" 1. 28.1938) -o-
Domača fronta
15J000 trgovskih mornarjev
poslanih domov Washington. — War Shipping Administration je izjavila v poročilu, izdanem 27. sep. tembra, da je privedla domov iz prekomorskih krajev v pristanišče Zed. držav, od počet-ka vojne sem že preko 15,000 ameriških mornarjev trgovske mornarice. Uradno je bilo rečeno, da je bilo od teh 15 tisoč približno 4,700 mornarjev in častnikov repatriranih v teku prvih 6 mesecev 1. 1944. WSA pravi, da pomeni re-ljenjska polnost je bil pogon patriacija povratek iz tuje zem-
naroda, dokler ni prišel
nji krik.
Samo v Rubensu, v tem veli- di dejali, da je večina mornar-kem Flamcu, človek lahko za-'jev in častnikov, ki so bili do-sluti vso polnost onega, kar so j zdaj repatrirani v teku vojne,
odplula zopet nazaj na morje. —(OWI)
Otroci Pennsglvanije prvi pri nabiranju kositra Washington. — Otroci iz šol Pennsy Ivani je so prvi pri nabiranju kositra in so nabrali 37,000,000 konzervnih škatelj, v teku 6 mesecev, j a naznanil War Production Board. WPB pravi, da je vsak šolarček v Pennsy Ivani j i — edini državi, kjer je nabiranje kositra organizirano širom vse države — nabral povprečno po devetdeset škatelj v teku 6 mesecev, ki so se končali 31. maja. Nabiranje se bo nadaljevalo, čim bodo šole zopet odprte,,v jeseni. Dr. Emery W. Balduf, načelnik oddelka za šole in kolegije v WPB Salvage Division je pohvalil pennsylvanske šolske otroke radi njihovih "sijajnih" uspehov. Francis B. Haas, Harrisburg, državni nadzornik za vzgojo je naslovil pismo ravnateljem in šolskim nadzornikom in je dejal : "Mi v šolah si prizadevamo storiti vse kar moremo, da preskrbimo čim hitrejšo zmago- našim vojakom. Nujno poživljam ob tej priliki vse šole, naj prično takoj ob pričetku novega šolskega leta znova nabirati škatlje iz kositra, in to nabiranje nadaljujejo tako dolgo ,kot bo kositer ostal kritična surovina za voje-ne potrebe." (OWI) Čevlji, ki niso iz usnja niso racionirani Washington. — Office of Priče Administration je naznanil, da je spremenil^določbe ra-cioniranja za čevlje, tako da bodo obutve, ki niso izdelane iz usnja, s podplati iz kavčuka, v prodaji izven racionira-nja. Čevlji iz usnja pa bodo racionirani tudi nadalje, ne glede na to, dali imajo podplate iz kavčuka ali ne. (OWI)
AG1TIRAJMO ZA SKI ODDELEKl
MLADIN-
»è f mKaKßsm^\ t , 'xLrWml
»	fWB Mr-1 » * '» 5-^S.J
* ~j»ti j f mi
^HMmš S tiß mm t

Tukaj imajo čitatelji, ki niso videli strašne katastrofe v alovensld naselbini v Clevelandu, Via j nekaj pojma, kako izgleda zdaj. To je samo del 61. ceste, zadej vidite atati še dva tanka od East Ohio Gas Co., na desni pa vidite enega izmed razbitih tankov. Zadej za tovarno, ki jo vidite v gornjem levem kotu, je Lake Court, kjer je pogorelo 24 izmed 27 hiš.	- A

385S5S»3!R353®5!51
LOVRAt
spisal JAN PLESTENJAK

Lovrača je bilo sram mehkobe in oče se mu je zdel tako siromašen, da je pozabil na jezo, le* svežo grudo je še vohal in otko je znova pritisnil na modrasovo glavo. Potem pa je skočil za mejo, odrezal kostanjevo mladiko, jo preklal in v precepu dvignil modrasa ter palico zapičil precej stran v svežo brazdo. Vola sta začudeno gledala, kot bi bila slutila nevarnost.
Tedaj se je LovraČ sklonil h groblji in poslušali.
"Oče, ali ste že čuli bobnenje pod tem skalovjem?"
"Nak!" je zategnil oče.
"Pod njivo so najbrž votline. Večkrat sem že poslušal buča-nje vode. Tudi danes se sliši."
"Jaz sem že gluh, ne bi slišal," je odgovarjal oče.
Spet sta orala, Lovrač je vsajal in povlekel.
"Lovreee!" se je razlegalo preko Gradišča.
"Hoj !" je kriku odgovarjalo.
"Južinat!"
Klicala je mati.
Izpregla sta, naložila plug na voz, le brano sta pustila na njivi in pognala domov. Sin je priganjal voliča in na ovinkih odnašal voz, da ni zdrknil pod pot.
IV.
Tisto noč je Lovrač mislil na staro mater Ano in na njen opomin, na modrasa in na Ada-movec—grunt je ždel kot spla-šena kokoš pod hribom — je imel najdenko, rejenko, ki so ji rekli Tržačanka. Ker sam ni imel otrok in ker bi grunta nikakor ne izročil sorodnikom, ki zanj nikoli niso dosti prida skrbeli, je Tržačanko Jero vzel za svojo. Bilo je živahno dekle in ko je bilo še majhno in razposajeno kot mlado kuže, je Ada-movec rad zategnjeno in hripa-vo vzklikal: "Ta jerasta bo še vse posekala, Marijana, boš videla !"
Adamovec je bil možakar zase. Bil je sicer skop in vase zaprt: kadil ni, v družbo ni zahajal, segal pa je le prerad v stensko omarico, kjer je hranil žganje, svojega "doktorčka."
Kadar se je napil, je klical: "Jera, ta jerasta, poglej, če Jereb v grapi ne seka na mojem. Poglej! Ce seka, pridi pove-
dat! Z rovnico ga bom." Svojo debelo glavo je vtikal skozi okno in ker roke ni mogel scela iztegniti, je toliko hitreje vrtin-čil z glavo. "Počakaj me, Jereb, še se bova tožila, toda to pot boš imel premalo smrek. Še grunt ti bodo prodali, ha, ha!"
Jera je ob takih prilikah vselej stekla pod hišo, obstala pri studencu in se čez čas vrnila. "Oče, nikogar ni v grapi!" "Aha, Jereb, saj sem vedel! Ustrašil si se me, hinavec, pa si pobegnil! Še bova zaorala, še! Jera, večerjo!"
Jera je morala begati od ognjišča do mize in šele ko je Adamovec v pijanosti zaspal, ji je odleglo. Marijana, njegova žena, mnogo starejša od Adamovca, je bila bolehna in vsa polomljena. Vsak dan je že pred mrakom legla, prebirala jagode lesenega molka in mrmraje molila:
Ki je za nas na svetem križu umrl . . ."
"Jera, molit!---ki je
za nas . . . Jera, Jera, skrbi za dušo! Pusti dedca, se bo že prespal. O, tagrdavš!"
Starka je sunkoma kričala, Adamovec je pa grčal za mizo.
"Čakajte, kravam še položim!" je odgovarjala Jera.
"Jera, molit!"
"Saj veste, da imam polno dela, bom že potenj, kar moli te!"
Starka je molila, si brisala oči, ki so bile že tako vedno-SoTz-ne, se zatopila spet v molitev in zadremala. Molek ji je zdrk nil iz rok, zarožljal na trhlih tleh, roke so ji pa omahnile čez stranico.
"Še za verne duše v vicah ... V čast sv. Florijanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja: Oče naš ..." je zopet začela moliti.
Adamovec pa je nehal smrčati. Nenadoma se je vzdignil, udaril po mizi in začel modrovati:
"Hudiman, petdeset let že tolčem po tehle rebrih, precej denarja sem že natol-kel, zemljo sem primoral, da mi rodi, kot tebi še nikoli ni, Jereb. To pa rečem, kdor že bo za menoj, zemljo naj varuje, moj grunt, če ne, ne bo imel sreče. O, vsak bi se lakomnil mojega
sveta, vsak! Petdeset let še nisem sekal v grapi, če« šest sto klafter je samo drv v grapi, če ne več, pa smrek, smrek! Adamovec je znal, da bol vedel, Jereb."
Udaril je znova ob mizo, momljal in se spet razsrdil:
"Pa če ga malo cuknem, ga cuknem za zdravje. Ali ne cuknem svojega? — Nak, drena ne bom nikoli sekal. Kako dobro mi stori na jesen! In še zalivati mu ni treba, samo malce oče-dim ga, pa je kot češnja. Da-carji še vedo ne, kako dobra pijačica je iz drenulj. Bog daj, da bi jih bilo dosti; še ga bom, da veš, Jereb!"
Zakrohotal se je in spet tele-bni v omotici na mizo. "Marijana, ali že spiš?" "Moli, moli, kaj bi čenčal!" "Marijana, le nikar, jaz molim, ko ne veš kdaj. Na vse mislim, pa tudi na molitev ne pozabim."
"Ce bi kaj mislil, bi se ne bil napil. Greh imaš, da veš."
"Nak, več, kar je prav, pa jaz že ne pijem, da veš, Marijana !"
"Pojdimo spat, pa 4eklino tudi spodi!"
"Da, da, da!"
Hotel je vstati, pa so mu bile noge gluhe. Omahnil je na klop in med momljanjem zavozlanih besed zaspal.
Vrata na lesenem tečaju so zakrulila, z zapahom jih je Jera zaprla in stopila v čumna-Lo k postelji, kjer je na pol le-iala, na pol čepela pobožna Viarijana.
"Na, ti naprej moli!"
"Veselega?"
k, žalostnega. Saj vidiš, kakšen\je dedec. Bog se usmili njegove duše!"
Jera je molila glasno in hi-:ro, da jo je starka stežka do-najala.
"Starega spravi, potem pa še ti spat!"
Bodo spet kričali in lomastili!"
Potrpi, vse mine, tudi to bo minulo. Da bi le jaz ne učaka-la njegovega konca! Saj nič ne rečem, dober je bil zmerom, gospodaril je dobro, dosti pri-gospodaril. Le da bi tega žganja ne kuhal doma."
Jera je Adamovca stresla za rame, za glavo, mu dvignila roko in mu prigovarjala.
"Oče, pozno je že, pojdite spat!"
"Kaj, kaj to tebi mar! Jaz sem gospodar, da veš! Naj delam, kar hočem. Kdo bo mene
gonil spat, a?"
Zamahnil je z roko. Jera mu jo je prestregla,
"Oče, kdo pa pravi, da niste gospodar."
"Prav, prav. Jera! Kaj, kdo bo pa oral to kamenje in brusil lemeže? Tebe bi drevo vrglo pod melino, da veš. Za tako delo sem jaz, jaz! Viš, te njivice sem jaz izkopal in iztrebil, jaz razbil na njih kamenje. Za menoj bo lahko delal vsak smrkavec. Joj, koliko žuljev je na teh njivicah, ki so že tvoje, tvoje, Jera jerasta."
"Veliko ste trpeli, oče, res. >io, sedaj pojdite spat."
"2e sam vem, kdaj mi je le-5i."
Znova je zaspal.. Jera je bi-•a že nestrpna. Oklenila se ga je pod rameni in ga s težavo vlekla izza mize.
"Pusti me, ti pravim, ali slišiš?"
Jera je skoro*"* vlekla Adamovca po hiši. Noge so mu drsale po tleh, roke so mu pa visele kot otrple ob telesu.
"Hvala Bogu!" se ji je izvilo, ko je Adamovec telebnil na posteljo.
"Jej, jej, da se le more tako izpozabiti!" je tarnala Marijana. "Potrpi, Jera, potrpi, saj ne bo zastonj!" je tolažila.
Marijana je še pozno v noč šepetala molitve. Adamovec je smrčal in se še v sanjah prerekal z Jerebom, ki sta si bila v vednem prepiru, poveličeval svoje njivice in svoj svet, na katerega je bil ves prikovan.
Jera je smuknila v posteljo, zaspati pa ni mogla. Cez dan ni utegnila razmišljati, bila je preveč zaposlena, ta večer jo je pa obšla otožnost. Pusto in prazno se ji je vse zazdelo. Mati — rednica ji je bila pre-mehka in predobra, zamaknjena že v oni svet. Adamovec pa grčast, navezah zgolj na svoj
svet, na skalovje, bregov je in bukve v grapi, na svoje košeni-ne in ovce . . . Mar so mu bili občutki, ki so se budili v Jeri-ni duši. Zdelo se ji je, da je Adamovcu razen zemlje vse tuje. Njej pa je bila zemlja premalo. Klicalo jo je nekaj v duši, ki je hotelo dneva in hotelo imena in ki je bilo mehko in sladko. Ko je pasla ovce ali pa plela proso, jo je vabilo. Šla bi kamorkoli že, pretesen se ji je zdel1 Adamovčev dom in Ada-movčev svet.
Ta večer jo je pa še prav posebno zabolel spomin na detin-ska leta, ko jo je hribovska ot-ročad podila s psovko Tržačanka, ki je ni razumela. Spoznala je šele ta večer, kako tuja je pri Adamovcu in kako osamljena je kot najdenka med vsemi temi ljudmi. Zaih-tela je in se pokrila z rjuho.
V ihtenju je zabledel pred njo Lovračev obraz in mehko ji je bilo pri duši. Tedaj je začu-la korake okrog hiše, pod oknom je zahreščalo na skladovnici. Stisnila se je pod odejo, da ni zakričala. Tako jo je bilo strah.	,
Potrkalo je na okno, enkrat, dvakrat, nalahno, močneje.
"Jera, Jera,' samo nekaj bi
te vprašal," je moledoval Lovrač, ves neroden, nič fantovski.
Jera se je zganila, ko ga je spoznala po glasu.
"Mati se bo prebudila, nikar ne bodi siten!"
"Le pet besedi; takoj grem!"
Sama ni vedela, kdaj je odprla okno in kdaj se je naslonila na železne križe. .
"Jera, doma sem se spri. Grunta mi ne dajo. Kar obesiti sem se hotel. Ali me imaš kaj rada?" je jecljal.
"Imam," je ušlo Jeri, da jo je bilo sram.
"Vzela bi se, tako sem pretuh-tal." "Ne vem."
Adamovec me ima rad.
Jera ni mogla do besede, bilo ji je, kakor da so sanje. | (Dalje prihodnjič) _
ZVEZE S STARIM KRAJEM Ker sadnjl ^J^^^JRj^LlČ
SStoifcten^ »tari kraj, ali pa *m saj pisati, interesentom naanaajam:
Pošiljanje denarja v Ja*o«»ariJo Je še vedno nemočoie.
V Italijo Je mocoée poalati denar samo v one dele, kf so
LOGE
t tej posojilnici
tiTinrntm 6a S6.09M9 *e Federal Safin j» * Lean Insurance Corporation, Washington. D. C. Sprejemamo osebne in društvene ▼logo.
LIBERALNE OBltESTI
St Clair Savin«» & Loan Co.
62» Si. Clair Avenue - HEm CLEVELAND 8. OHIO
IŠČE SORODNIKE
' Boston, Mass.—Spodaj podpisani sem dofo^ Iz Ilirske Bistrice. V Združenih državah se nahajam zadnjih 17 mesecev. Tu imam več sorodnikov, toda ne vem, v katerem me§tu bivajo. Obračam se torej do cenjenih čitateljev, ako je komu znano, kje se nahajajo moji sorodniki.
Moj naslov je: Gabriel Bati-sta, 137 Bn 64th Ital. QM Serv. Co., Harbor Defense of Boston, Fort Andreus, Mass.
Gabriel Batista
Angle*k i
olitveniki
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
__bil! osvobojeni.
rTe^J^drfe" IUWe Je poii-Uanje nemogoče. Zato tudi v slovensko Primor Je fe ni mogoče ntteaar po-
pošiljanje denarja Je pa mor®6ev Švico ter drnge nevtralne in osvobojene defele.
Pisanje kratkih poročil, »trogo osebnega snačaja Je mogoče potom AmRde-čeca Krita, in, kakor Je bilo «vojefcazno naznanjeno v nekaterih naših časopisih. potom ameriških škoflj.
Onim ki ao zainteresirani, na njihovi željo pošljem natančnejša	°
teh zadevah. LEO ZAKRAJSEK, J02 E. 72nd St^ NEW YORK ti. N. Y.
IZJU JE
Barago v a PR A TIKA
za navadno leto 1945
Pratika je zelo zanimiva in praktična knjiga za vsakega ameriškega Slovenca. Vsebuje številne podatke in informacije za številne slučaje.
Pratika stane samo 40 centov s poštnino
Jcar je poslati v znamkah, gotovini, ali Money ordru na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849-West Cermak Road, Chicago 8, 111.

DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleiko-slovenski besednjak)
Naročite pri:
DR. F. J. KERN
6233 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
CENA $5.00
í»TtHH»»»»»»mmiIimHHHIMHHIHi
/rfirfx4*> fot mere tiíosu « TeCepAoHC
BUY WAR BONDS POR VICTORYI
JNŠTRUMENT V HIŠI je manj kot 5 odstotkov opreme, ki se jo potrebuje za. telefonsko postrežbo. Mora biti tudi dvojna žica, ki vodi od hiše do telefonskega droga, par žic v kablu in drug par v podzemskem kablu, centrala in mnogo razne opreme v glavnem uradu.
Kadar vam ne moremo dati posluge, je morda vzrok pomanjkanje ene izmed teh stvari. Od več kot 70,000 oseb v Ohio, ki čakajo na postrežbo, bi bilo ustreženo samo eni četrtini, če bi bili inštrumenti na razpolago. Ako čakate
THE OHIO BELL
na telefonsko postrežbo za vaš dom, vemo, kako se počutite. Radi bi jo imeli zdaj in mi bi vam jo radi inštalirali zdaj.
Naročite si dnevniki!
Toda dokler imajo vojne potrebščine prednost*na telefonskih pripomočkih in dokler zopet ne začno izdelovati opremo v zadostni količini, vam ne moremo povedati, kdaj vam bomo mogli postreči. Vaše naročilo je za nas važno in obljubimo vam, da ne bo pozabljeno. Večkrat ga pregledamo in bo prišlo na vrsto po pravem redu. To bo enkrat po končni zmagi.
TELEPHONE CO;
il V Cleveltmdu Uhaja i* nad 40 let »lovaukt IM l imenom
"ameriška domovina"
V teb časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni n*
"ameriško domovino"
nam sporočite in poslali Tam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
Mi
domovina
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vrne stane samo $6.50; za pol leta $8.60, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
ameriška domovina
6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
*
CLA3IL0 K.S. K.
25, 1944
For Viemwy.. Bmy . ■
UNITED STATU k* ,
BONDS * STAMPS
à»
The Spirit of a 'Rejuvenated KSK-J"
PITT LODGE WRITES $8,500.00 IN NEW INSURANCE TO AID "40 IN 44" DRIVE
Pittsburgh, Pa. — At the Oct. 15 meeting of the Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, the trustees gave a very good report as to the standing of the lodge. It was also decided that we would receive Holy Communion in a body at a High Mass on Sunday, Nov. 19, at 8 a. m. in St. Mary's Assumption Church, 57th St. All members are requested and invited to be present as this Mass will be offered for t'he deceased members of our society.
Our secretary also reported that during the past two months we have written $8,-500.00 in new insurance. This is in keeping with the request of our Supreme President, Mr. Germ, who has asked that each and every one of us help
in making our membership read 40,000 by the end of this 'year. Our secretary is to be ! commended for her effort in ; this respect.
I At the meeting we were I honored by having Mr. Walter [Golobic, Jr., play a few selections on the piano for the entertainment of our members. Mr. Golobic is associated with | one of our leading orchestras and at present, I think, at t'he I William Penn Hotel. We ap-i preciated his kindness and enjoyed his music very much.
Our members are very active in the War Relief work in our community and our secretary will be pleased to give you further details about this work, if you wish to help.
Frances Lokar, president.
Pin LADIES SET WITH FOUR TEAMS READY TO GIVE BOWLING LOOP WHIRL
Pittsburgh, Pa. — During the past few weeks the Pitt KSKJ Women's Bowling circuit has been shaping into a very grand group. The bowlers are very enthusiastic and the spirit and comradeship prevailing is very encouraging.
The pins are not falling as they should, but the season is young, and we hope that we will have quite a few high scores to report to you in the future months.
At present, "Blondie" An-tonette Stayduhar has the individual high score of 163 and her runner-up is Mary Jaketic with 155. She is a newcomer to the bowling profession. These scores show promises of some very good bowling.
The league has decided to call the teams as: the WACs, WAVES, MARINES, SPARS. This alone will be a very good incentive for bowling, as the WACs will no doubt want co beat the Waves; the Marines the Spars, etc. As you know, we are bowling on Monday evenings at 8 p. m. at the Law-renceville Recreation Alleys, and t'here is still time for you to join.
Our first match game is scheduled with the Armstrong Cork Team, Nov. 5, on Sunday at 2 p. m. at the Fort Wayne Alleys. We hope to have a good report for you on this game.
Frances Lokar.
FRANK RAMUTA DOUBLE CENTURIES THRICE TO TALLY 661 IN J0LIET MEN'S CIRCUIT
Joliet, 111.—The last week's;515, and Tony Buchar's 514
bowling of the first round of the Joliet KSKJ Men's Bowling League was the occasion for the first three 200 games series bowled by an individual bowler as Frank Ramuta, anchoring for the Peerless Printers, chalked up games of 223, 225 and 213 for a bulging 661 series.
Tezak Florists . 800 828 827 Peerless Prints ..848 881 876
The Peerless Printers came up with three good scores to black out the Tezak Florists thrice. Frank Ramuta's 661, Matt Slana's 521 and Eddie Carpenter's 517 series topped the Peerless scores, w'hile Gene Tezak's 508 and Frank Gregory's 507 series were tops for the Tezaks.
Avsec Prints ......848 815 856
Eagle Store ........834 823 823
The Avsec Printers and Eagle Store team played the well known "Alphonse-Gaston" act in their first two games, as the Avsecs copped the first game by 14 pins and the Eagle team copped the second game by 8 pins. The odd game was captured by the Avsecs. John Culik's 529 and John Azman's 521 series led the Avsec scores w'hile Charley Gregory's 550 and Andy Kludovich's 504 series led the Eagle cause. Slovenic Coals ... 756 842 846 White Fronts ......852 760 826
The Slovenic Coals downed the White Front Liquors twice. Roy Keith's 538, George Karl's
series were tops for the Slovenes while Bob Tezak's 514 was high for the White Fronts.
Head Pin Views . • .
Frank Ramuta really 'hammered the pins for his high series . . . leads the league averages . . . Roy Keith for the second time in five weeks copped the weekly high individual game prize . . . with his 236 game . . . ¿ure was a dearth of 200 games . . . th^ only other one chalked up by Charley Gregory with his 203 . . . only five 200 or better games for one week . . . that's not so hot . . . some of the averages are really taking a tumble these days . . . due to poor scores . . . another ex-Serviceman started bowling . . . Bob Tezak . . . who did a good job filling in for Doc Zalar on the White Front Liquors team . . . our congratulations to Mr. and Mrs. George Vertin . . . who celebrated fifth wedding anniversary ... we wish you many more of
GAS TANK EXPLOSION DESTROYS NEIGHBORHOOD
This is part of the scene of devastation caused by explosion of a liquid gas storage tank of the East Ohio Gas Co. Looking north from E. 61st St., two tanks which magically escaped destruction are seen above the nibble of wrecked homes.
Tragedy and 'horror reigned 61st Street and 24 out of 27.almost
in Cleveland's St. Clair Slovenian community on Friday afternoon at 2:40, when a liq-uied gas storage tank of the East Ohio Gas Co. at the foot of East 62nd St., exploded and sent flaming death thru a square mile area, bounded by E. 55 St., St. Clair Ave., E. 67th St., and Shore Drive.
It is expected that the death
dwellings on Lake Ct., and at least a dozen buildings oil E. 62nd St.
The area was patrolled by police, 400 enlisted men and officers of t'he Ohio State Naval Militia and Ohio State Guard and 575 members of the United States Navy and Coast Guardsmen. Mayor Lausche cancelled all his campaign
toll will be close to the 200 speeches to enable him to give figure, consisting of East Ohio'all assistance possible to the
24 hours. The fire started with a tremendous blast that shook buildings and shattered almost all the windows in the area. Flames shot hundreds of feet into the sky, and t'he heat of the glare ignited buildings a block around. Manhole covers popped into the air endangering the lives of the fleeing. The pavement destruction was concentrated around the intersections of St. Clair Ave., and E. 61 and 62
Gas Co. employees and residents of "homes which were in the direct path of the blast and who had no chance to escape. Listed as missing are 107 persons, and hundreds were injured. The East Ohio Gas Co. buildings at the foot of E. 61st St., were destroyed as well as 45 dwellings on E.
stricken victims in his old St., a fire pumping truck drop-neighborhood. The Red Cross' ping into a huge cavity at the is caring for 680 homeless peo- [ latter intersection, caused by pie, who are being sheltered a manhole blast, at the headquarters at Willson | More pictures of this Cleve-Junior High School, and at the land's greatest tragedy ^ppear
parochial schools, St. Philip's, St. Andrews, and St. Francis. The Cleveland iire Depart-
on the Slovenian pages
The names of the dead, injured and missing will also be
them
filled with happi-
ness and contentment . . . the rivalry between Gene Tezak and Frank Gregory is really keen . . . fun to watch them "press" for good scores to beat one another . . . the bowler hunters are really mowing 'em down in the great open spaces . . . really know how to Shoot down the birds and rabbits ... if they could only bowl as (Continued on Paso »)
pfc. m. delach will remember fight on saipan
Following is a letter from Pfc. Marco J. Delach, with the 27th Division, in the U. S. Army over t'hree years to his father Marco Delach, Sr., in Maspeth, N. Y. He is the brother of Capt. J. J. Delach. Both are nephews of Mrs. Veronika Ruppe, president of St. Ann's Society, No. 105, New York City.
Dear Folks:
Well, I received your letter and sure yas glad to hear from you. This is the first time I am writing a few lines, as I was too busy fighting the Japs on Saipan. That is one battle I will never forget as long as I live. It sure was a sad thing. It wa3 so bad that I cried after it was over. There was one day all I did was hope for the best three times; it looked like the Japs had me. The last one came so close I will never forget it. I got out of that one, and I don't want to get myself in a fix like that again.
This battle sure got me to go to Church every day, so from now on I Will never miss Mass, as it was our Lord that got me through, t'hat bloody battle.
We'll, I am feeling fine, and I am at my new home in the South Pacific. It's better than Saipan, at least we can get some good sleep over here. There is no more to say. Best regards,
Mario.
ment battled the, flames for found on the Slovenian pages.
' ■ ■	' . -• _ ' ~	:	it Mint Tr
matija dulc
PIONEER EXPIRES
Ely, Minn. — Mrs. John Hu-tar, 640 E. Camp'St., died recently in a Duluth hospital following a short illness. She was born in Vrhnika,.Jugoslavia Feb. 16, 1883, and was a resident of Ely for over 42 years. Survivors include four daughters, Miss Mary Hutar, Mrs. Charles Merhar, Jr., and Miss Frances, all of Ely, and Mrs. Frank, Veranth, Jr., St. Paul; three sons, Peter and John of Ely, and Bernard, of Cherry Poiiit, N. C.; five brothers» John Chelesnik, Ely; Jack, Artton and Jacob Chelesnik, all of Waukegan, and Gre-gor Chelesnik, »Willard, Wis.; two sisters, Mrs. Frances Seli-skar, Ely, and Mrs. John Novak, Waukegan, 111.
-o-
Let freedom ring on Uncle Sam's cash register I Buy U. S. War Bonds
«nil RtUhDl
FORTY HOURS IN LA SALLE
La Salle, 111. — The Rev. Father Mathias Butala, spiritual director of the KSKJ, conducted a Forty Hours Devotion at St. Roch'a Catholic Church in La Salle, Oct. 13, 14 and 15. The solemn closing took place Sunday evening with all local priests attending.
* *
K. S. K. J. Members Serving Our Country
3,710
★ ★
settler, leader dies in cleveland
Cleveland, O. — One of the first Slovenian settlers in Cleveland, Matija Dulc, 78, died Oct. 22, at his residence, 6510 Edna Ave., of a heart attack.
Mr. Dulc was one of the organizers of St. Vitus' Catholic Parish and had been an active worker in t'he church since it was founded.
He was also a charter member of Catholic Order of Foresters Court 1317.
Since coming here from Jugoslavia in 1889 he had been employed by the United States Pipe Co. until his retirement in 1932.
Surviving him is a son Martin; two daughters, Mrs. Rose Rozman and Mrs. Frances Sternisa, and four grandchildren.
Wounded in France
Cleveland, O. — The War Department notified Mrs. Ann Krajcovic that her husband, Pvt. Paul Krajcovic, 29, is "making normal progress" aftor suffering wounds in France on Sept. 14. The infantryman is the son of Mr. and Mrs. Stephen Krajcovic, ¡3170 W. 52nd St., and the father of Charles, 5.
Pvt. Krajcovic entered the Army on Jan. 26, 1944. He went overseas in June. A former employee of the Weather-head Co., he 'has a brother, Cpl. Otto, at Camp McCoy, Wis.
-o-
Brothers Meet in So. Pacific
i Cleveland, O. — Seaman John A. Kavc and Seaman Gu-stav Kavc, sons of Mrs. Frances Kavc, 13712 Sprecher Ave., met in the South Pacific after not seeing each ot'her for a year.
JERINS, PARKVIEW SWEEP CLEAN WHILE OTHERS EDGE WINS IN STEVE PIN LOOP
Chicago, 111. — Frank Bi-cek's 233 single and 543 series aided the Jerin Butchers to take three from the Darovic Lawyers in last week's Steve pin league rollings. Wally Smyth was next high for t'r.e Butchers. Tony Darovic, 49S, and Louis Dolmovic, 478, did best for the Lawyers.
Led by Frank Koporc whose 568 series included 204 and 222 singles, the Zeleznikar Fuels won three from the Park View Laundry. Louie Rabetz had 498 for the winners. Vincent Novak, 518, and Louie Kovacic, 460, did the heavy tripping for the losers.
In the ot'her games, all edge
wins, the Fidelity Electri:s
won over Monarch Beer, Dr.
Grill over Gottlieb Florists,
i ' and Tomazin Taverns over
Kosmach Boosters.
High men: Carl Strupeck, 588, Frank Strupeck, 543, Ken Klaczynski, 520, Bill Ar-banas, 505, Stanley Wolsic, 495, Joe Osterman, 454, Victor Prah, 483, Fred Glavach, 388, J. R. Tomazin, 572, Frank Kovacic, 568, John Jeray, 644, Louie Zefran, 492.
200 scorers: Frank Bicck, 233, Frank Koporc, 204, 222, | Frank Strupeck, 211, Carl Strupeck, 21, Frank Kovacic, ¡233, J. R. Tomazin, 214, Victor Mladic, 203.
AUSEC PRINTS, PAPESH TAVERNS BATTLE r TO HOLD FIRST IN JOLIET LADIES CIRCUIT
Joliet, 111. — With five weeks of bowling recorded in the books, the KSKJ Ladies Bowling League finds the Avsec Printers and P^apesh Tavern again battling to hold first place trailed by the Gorsic'h Markets and Joliet Office Supply who are tied for second place.
Tezak Florists bowed to the Papesh Tavern 3-0. .Ann Pa-pesh was high for the winners with a 449 series and Helen Keith, her sister, was tops for the losers with a 427 series.
The Gorsich Markets took a pair of games from t'he Zema Drugs with Jo Ramuta starring for Gorsich's with a 468 series. Gen Laurich's 456 series was 'high for the losers.
The Bluth Grocers wallop-ped the Peerless Printers thrice. Helen McTee's 482 series was best for t'he undefeated team.
The Avsec Printers won two games from the Joliet Office Supply. Mayme Umek marked up a nice 483 series. Marge Dolinshek's 470 series was high for the Joliet Office Supply.
Gen laurich rolled a 200 so-
lo for the evening's honors in the high game division and Mayme Umek had 'high individual series . . . Marie Kle-!pec and Jennie Juricic had exceptionally good luck and boosted their averages considerably . . . Donna Wilhelmi is enjoying a two weeks vacation down in New Orleans . . . Fanny Gursh came dolled up with a new permanent ... Individual high scorers: Gen Laurich 200, Marge Dolinshek 194, Jennie Juricic 181, Mayme Umek 181, Helen McTee 176, 173, Vida Zalar 174,
s
Ann Papesh 171 ... If you want to see some fun and laughter come to the bowling alleys this evening for the Annual Halloween Dress Up.
Newsy.
-o-
Joliet KSKJ Ladies Bowling Team Standings W. L.
Avsec Prints ........11
Papesh Tavern ____11
Gorsic'h Market .. 9 Joliet Off. Sup. .. 9
Bluth Grocers ...... 8
Peerless Prints .... 5
Zema Drugs ........ 5 10
Tezak Florists .... 2 13
4 4 6 6 7 10
Pet.
.733 .733 .600 .600 .533 .333 .333 .133
PVT. CHOS, KSKJ MEMBER, REPORTS 175th F. A. BN. FIRED 137,000 ROUNDS OF AMMUNITION
With the 5th Army. — That In the quick thrust from noise everyone heard during Rome to the Arno River, the
the Italia^ campaign was in part contributed by the 175th Field Artillery Battalion of the 34th Division firing 137,000 rounds of 105 mm. ammunition from about 50 different positions in Italy. And that's a lot of shooting.
Recently when the 175th moved into t'he 5th Army line in the Apennines, this unit completed its 250th day of fighting the dreaded ones in Italy.
Fifth Army veterans since the first crossing of the Vol-turno River on Oct. 13, 1943, the battalion, now supporting the 168th Infantry Regiment of the 34th Division, has also fired in support of French
175t'h proved its mobility by keeping up with advancing infantry units. The arty men ranged in effectively on the fleeing Germans at Civitavecchia, Tarquinia, Grosetto, Rip-arbella, Sastellina, and the hill mass skirting Pisa.
The 175th landed on the Paestum beaches on Sept. 21, 1943, and forded the Voltur-no five times in something less than 40 days. In this period the artillerymen, softened up enemy strongholds at Caiazzo, San Pietro, San Vittore and San Angelo.
Their stiffest fight was at Mount Pantano. For 14 days and nights they sent intermittent concentrations into the en-
and British Infantry of t'he 5th emy fortress. Observation was Army. For six consecutive usually so poor that forward months in Tunisia, they man- observers used sound as a me-ned British 25-pounders. 'dium of fire direction.
Its records indicate that the | Advancing to the hilltop 175th was the first American !town of Cervaro, the battalion field artillery battalion of this fired on Cassino and adjacent war to fire on Germans, when ;areas	0f the 175th ze-
it sent three volleys at Medjez- roed_in on the Rapido's north-el-Bab, Tunisia, and neutral- ern banks and laid a rolling ized two German tanks . j	<continued on Pass t)
	—-—T— OUR
	PAGE
	WAR
	KITCHEN
	ä»
	FRANCB JANCER
	1110 Third St.
	La 8alle. Til.
PICKING RIGHT MATE IMPORTANT
JOL1ET LADIES' LEAGUE WAUKEGAN JOSEPHS WILL
(Cuutinoal from T) j	SHOW FILMS
The religious note is verymayest be longlived upon the good as they shoot . . . the w^ke«an' Ill_ - On Sun-much to th* fore in the words earth.'"	scores would be record-break- day Oct. ZS at TrSO p^ m
" which Pius XI speaks in his There is no questioning the ers . . . Eddie Carpenter, the Mother of God Parish Hall En^clical on Christian Mar- need for emphasis upon all John Kren, Gene Tezak, Lou,the St Josephs So« ! riage, on preparation for mar- these matters today. Some so- Fabian,. John Blufh, A1 Juri- 58, will present a Program of riage Incidentally these words!ciologists claim that one of the cic, and Frank Buchar attrib-jsound films. Proceeds of this few bold ¡main causes of our modern ute their good bowling scores event are intended for tne
riage
also
strokes,^'outlines oVan ideal|marria^e'problem is mismating'to their individual rooting sec-jlodge servicemen's fund and a
t their "better halves" .cordial invitation is extended
Try some of the following for t'iie coming holidays or for any week end.
Maple Bars
2	cakes compressed yeast,
cup lukewarm water, 1 cup
milk, 1/4 cup butter, % cup sugar, 1 teaspoon salt, 2 eggs, 5 cups flour.
Soften the yeast in the lukewarm water. Scald milk, add butter, sugar and salt. Cool to lukewarm. Add yeast, beaten eggs and flour to make a thick batter. Beat well. Add enough more flour to make a soft dough. Turn out on lightly floured board and knead until doubled in bulk. Punch down. Roll out to Vfc inch thick, cut in bars and let rise until double. Fry in deep fat, heated to 365 degrees and drain on soft paper. Frost with Maple Frosting.
Cranberry Muffins
1 cup raw chopped cranberries, % cup sugar, 2 cups sifted flour, % cup sour milk or buttermilk, teaspoon salt, Vfe teaspoon soda, 1 egg, Vi cup melted shortening.
Combine cranberries and sugar. Sift flour, salt and soda together. Add cranberries and combine beaten egg, sour milk and melted shortening and add to flour mixture, stirring only enough to moisten flour. Fill greased muffin pans two-t'hirds full. Bake in moderately hot oven 425 degrees 20 to 25 minutes. • ~
Cranberry Upside Down Cake
3	tablespoons butter, V/z cups sugar, 2 cups cranberries, >4 cup shortening, 1 egg, l^j cups flour, 1 Vfc teaspoons baking powder, *4 teaspoon salt, H cup milk, 1 teaspoon vanilla.
Melt butter and 1 cup sugar in a frying pan and add cranberries. For cake mixture, cream shortening and remaining Vi cup sugar together and add egg, well beaten. Sift dry ingredients and add alternately with milk, to egg mixture. Add vanilla. Pour butter over cranberries in frying pan and bake in moderate oven about 35 minutes. Turn upside down for serving with whipped cream or hard sauce.
Date Rocks
Cream 1 cup shortening with 1 cups brown sugar. Add 2 beaten eggs and 1 teaspoon vanilla. Cream until light and fluffy. Cut pitted dates into pieces, enough to measure 1 cup. Mix with 1 cup chopped nuts and flour well with 2 tablespoos flour. Dissolve 1 Vt teaspoons baking soda in 3 tablespoons hot water. Add 3 cups flour sifted wit'h Vi teaspoon salt and floured dates and nuts. Drop by spoon on greased cooky sheet. Bake in 375 degree oven until light brown. —*-o-
Of every 1,000 soldiers in the Army Air Forces, 10 are airplane armorers and 12 are sheet metal workers.
Christian home. They read:
"Let, then, those who are about to enter on married life approach that state well disposed and well prepared, so that they will be able as far as they can to help each other in sustaining the vicissitudes of life, and yet more in attending to their external salvation and in forming the inner man unto the fullness of the age of Christ. It will also help them if they behave towards their cherished offspring as God wills: that is, that the father be truly a father, and the mother truly a mother; through their devout love and unwearying care, the home, though it suffer the want and hardship of this valley of tears, may become for the children, in its own way, a foretaste of that pardise of delight in which the Creator placed the first men of the human race
Thus will they be able to bring up their children as perfect Christians; they will instil into them a sound understanding of the Catholic Church, and Will give them such a disposition and love for their fatherland as duty and gratitude demand."
His Holiness also places emphasis, in speaking of the proximate preparation for marriage, upon the careful selection of a life partner. "On that," he says, "depends a great deal whether the forthcoming marriage will be happy or not, since one may be to the other either a great help in leading a Christian life, or a great danger and hindrance."
Several specific recommendations are then made in this regard, namely, careful deliberation, diligent prayer, and consultation with parents. In mentioning these the encyclical adds in each case a few words of counsel. The text reads:
"And so that they may not deplore for the rest of their lives the sorrows arising from an indiscreet marriage those ab,out to enter into wedlock should carefully deliberate in choosing the person with whom henceforward they must live continually; they should, in so deliberating, keep before their minds the thought first of God and of the true religion of Christ, then of themselves, of their partner, of the children to come, as also of human and civil society, for which wedlock is a fountainhead.
"Let them diligently pray for divine help, so that they may make their choice in accordance with Christian prudence, not indeed led by the blind and unrestrained impulse of lust, nor by any desire of riches or other base influences, but by a true and noble love and by a sincere affection for the future partner; and then let them strive in
or failure to make a discreet tions . choice when selecting a life partner.
It must be added, of course, that such selection demands much more effort today than formerly. In the day of the small and stable social group, young folks, growing up together in the same neighborhood, knew each other and their families well. Today, in our large mobile cities, such a thorough acquaintanceship js to say the least no longer thought about automatically. It must therefore be cultivated. Opportunity for acquaintanceship must be provided. -o-
'come down and root for them to all. The program will in-... one good one I heard .. ..elude films of some of the lat-
Miaamg in Italy
Cleveland, O. — Mr. and Mrs. John Kaucic have been notified that their only son, Pfc. Laddie Kaucic ,has been missing in Italy since Sept. 16. The 19-year-old infantryman is holder of the Combat Infantry Badge.
Pfc. Kaucic was graduated from East Tech High School and worked at the Cleveland Twist Drill Co. prior to his induction in October, 1943. He has been overseas since last March.
He last wrote home to his father Sept. 9. He has three sisters, Valeria, Marion and Dolores.
Wounded in France
Cleveland, O. — Mrs. Betty Sesek, 1481 E. 65th St., has been notified by the War Department that her husband, Sgt. Vinrent A. Sesek, 31, who was wounded during action in France on Aug. 9, is recuperating in an English hospital.
Son of Mr. and Mrs. Peter Sesek of the E. 65th St. address, the soldier was attached to an armored unit. He is a former employe of the Chase Brass Co. and entered the service in March, 1941. He left for overseas duty in December, 1943.
if you blow that spare, can cook your own supper tomorrow nite . . . she bowls in the KSKJ Ladies League on
war
you est releases of various
fronts and should be very in-Tickets may be ob-the door, however,
teresting. tained at
Thursday nites . . . and bowls members will receive their
some pretty fair scores . . . you may rest assured that hubby got his spare . . . the stand* ings:
W. L. Pet.
Slovenic Coals...... 9 6 .600
Avsec Prints ...... 9 6 .600
Peerless Prints .... 8 7 .533 Tezak Florists .... 7 8 .467 The Eagle Store.. 7 8 .467
White Fronts ...... 5 10 .333
-o-
Has Black Cat for Mascot
Cleveland, O. — Pfc. Joseph Dolinar, 19, son of Mr. and Mrs. Joseph Dolinar, 6737 St. Clair Ave., now with the Army in Holland, has a black cat named "Queenie" for a mascot.
'Queenie" rides in my truck, and behaves like a nice lady," he wrote. "The Yanks are doing a good job and I'm very proud to belong to t'he outfit," Pfc. Dolinar worked at the Gabriel Co. before going into!in the Army last Oct.
-o-
175th F.A. BN. ACTIVE IN
MEDITERRANEAN AREA
(Continued from Dane T) barrage ir} support of the 18th Infantry Regiment which established an early bridgehead across the Rapido.
They also pounded Mount Cairo and the town at its base, the Benedictine Abbey and Cassino.
Debarring at the Anzio beachhead on March 19th, the 175th dug in at the outer perimeter and began intensive shelling. On the beachhead, Jerry artillery sent 200 rounds within 30 minutes in t'he battalion CP, then situated in the castle at Borgo Montello.
The 175th fired about 52,-000 rounds at Anzio within two months, as compared with 24,000 rounds during sjx months of continuous fighting in Tunisia.
Previously the 175th went to Tunisia from the British Isles where they landed on May 12, 1942. Coming as'nore at Algiers D-Day, the 175th fired a single smoke round which made a direct hit inside an Algerian fort. The garrison surrendered.
The above story was submitted by Pfc. Jos. Chos, Bat. A, 175th F. A. Bn., A. P. O. No. 34, care Postmaster, New York, N. Y., who is a member of Society No. 59 KSKJ. -o- '
Wounded on the Solomons
Cleveland, O. — Marine Pfc. Henry F. Zigman, 31, sustained wounds while fighting with the Marines on the Solomon Islands in September, ac-
Killed on Saipan
Cleveland, O. — A military Mass was recently offered in St. Vitus Church for Pfc. Harold Ralph Golob. The 21-year old Marine died of wounds suffered on Saipan June 18.
Pfc. Golob enlisted Sept. 12, 1942, and went overseas in December, 1943. He attended high school and was employed Detroit, Mich., where his mother, Mrs. Caroline Golo-versic lives. His father is Frank Golob of 6030 Carry Ave. Pfc. Golob attended St. Vitus Parochial School.
Pfc. Golob is survived also by 'his brothers, Pvt. Joseph in England, Albert of Dearborn, Mich., and Frank, and his sis-
cards by mail which will- be accepted as admission at the door. The general admission will be 50 cents and all proceeds go to the servicemen's fund. Films to be shown will include the following: "Paris Liberated," "Invasion of Fortress Europe," "Battle of Tarawa," "Battle for Rome," "Battle of Marshall Islands," "Italy Surrenders," "Yanks Smash Truk," "Victory in Sicily." Refreshments will be served at t'he program.
Joseph Zorc, Sec'y.
-o-
A BLOOD DONOR'S PRAYER Grant me no lesser favor, God,
than this . . . That by my giving Some war-spent but courageous^ eager son May keep on living.
Grant that the faithful rhythm
of my veins And my heart's singing May bring an urgent quickening and stay His soul's far winging.
Because I have no stalwart
lad by birth To call me Mother, I ask this small maternal
share in one Dear to another.
Then I shall walk a quiet but
exalted way, Glad in the knowing I fed the flame—and for some
unknown son Life is still glowing.
—Nell Griffith Wilson.
HER MOTHER 'DOESN'T CARE'
WHAT SCHOOL SHE ATTENDS	' j
■ i By Sister Mary Clare, SND (dren's souls. How then can yon This column is a bit of an j say you are giving them a good outburst against time-serving Catholic home? Good religious
parents, although it is hardly possible those involved read this newspaper. The chances are they subscribe only to Life, Time and Fortune.
Well, the other day a girl gave me her seat in the street car. Yes, she really did. So we started a conversation and I quizzed her a bit. She had attended a parish school up to the sixth grade inclusive. Late that summer her family moved into a parish across the city. Here she attended the public school. Why? Someone had told her the parish school went only as far as the sixth grade! Of course she had been misinformed.
"But when I found out," she said, "it was too late to change. And I just stayed there for the eighth grade, too, because I did not know any of the kids at the Catholic school."
"But how about your parents? Do they let you go to any school you please?"
"Oh, Pop leaves all that to Mom. And Mom doesn't care what school we go to."
This fall I chanced to meet the wife of a very successful business man. Fine house and car, good clothes—the comfortable, satisfied sort who consider that wealth is happiness. She didn't say just that in so many words, but it was obvious. Not a single one of their four children has attended a Catholic high school or college.
"We left the children free to choose their own high school and college," she murmured in a sweet, soft, oh, so cultured voice. "We give them a good Catholic home and that is what matters, you know."
Why aren't you wearing the, n.ghted woman lnate&d j had
Fine Point
Speak gently. 'Tis a litle thing Dropped in the heart's deep well.
The good, the joy that it may bring Eternity shall tell.
—John Langford
red hat you wore to the" meeting yesterday?" I abruptly asked. It was fun to see ¿he startled *glance she threw at her companion.
"A red hat with a mauve ensemble? But, Sister, after all . . ." and her gentle voice trailed off into a shocked silence.
"So, you wouldn't dream of wearing a red hat with a mauve ensemble, yet you think nothing of letting your children attend non-religious schools and colleges. In other words stylish clothes mean more to you than harmony in your chil-
* FAT FACTS
* ]
BILLIONS OF POUNDS OF OILS A NO fiATS ARE REQUIRED TO KEEP OURS '">//£ FIOHTIN6ESTaj*>B£ST ^QU/PPEP AßMY/N T//& WOßlP-
cording to a Navy Department
notification received by his Iters, Mrs. Albina Stein, Mrs.! their married life for those jwife» Doris, 90 Wheelock Rd. IDaniella Black, Mrs. Bertha ends for which the state was He is the son of Mr. andjMocarski and Mrs. Caroline constituted by God.	,Mrs. Frank Zigman, Sr., 6540|Hrovat.
"Lastly, let them not omit to (Metta Ave. Before entering ask the prudent advice of their |the service in February, 1942, parents with regard to the|he was employed by the Park-partner, and let them regard ¡er Appliance Co. He was sent ' Cleveland, O. — Sgt. Ray-this advice in no light manner overseas 26 months ago. imond P. Mestak, who was
--o--! wounded in action with the
Wounded in Germany
in order that by their mature knowledge and experience of human affairs they may guard against a disastrous choice and on the threshold of matrimony may receive more abundantly the divine blessing of the Fourth Commandment: 'Honor thy father and thy mother (which is the First Commandment with a promise) that it may be well with thee and thou
Brothers Meet in England (infantry in Tunisia on April 2, Bedford, O. — "Sept. 1 was: 1943, was again wounded in a grand day for me — I met Germany on Sept. 21, the War Joe," writes Cpl. Louis A. Sve- Department notified his moth-! tte to his parents, Mr. and er, Mrs. Nettie Sullen, 6215 Mrs. Frank Svette, Bartlett Glass Ave.	j
Rd. "We spent two days to-, Sgt. Mestak entered the Ar-gether in England and slept my in March, 1941, and went
schools are the only proper extension of a good religious home. Any other combination is a jumble, a mess, a hotchpotch. In the sight of the angels your children must loo]{ like freaks, and you gasp about] wearing a red hat with a purple suit. If you only knew the conflict you are promoting in your children's souls by youij thoughtlessness, for I hope it is only that. Of course you did not read the letter in Our Sunday Visitor from the servicemen who had been sent by the government to a secular university. He said his mathematics professor was the only one who did not scoff at God and religion. And scoffers aren't as dangerous as the sly type who know their Dale Carnegie by, heart."
"Well, it's too late to do anything about it now," she said. Which isn't true. But the mauve ensemble looked less stylish as she said goodbye. Which is a hopeful sign.
A chance encounter in a railway station gives us this story. There we met a mother who sends her girls to a public high school in order that she may qualify for office in its P^ A seemingly quite a swanky outfit.
She fairly oozed sanctimony as she saidi "I think it is the duty of Catholic women to be active in public school P.-T.A.'s. Don't you, Sister?"
I groaned aloud. Apparently she interpreted the groan as a sign that my suitcase was too heavy, for she at once offered to carry it. As the train pulled out I thought of all the things I should have said to that be-
only groaned. May God forgive me. And may the strength of Christ be between her family and the snare« of devils who are so alert to the inclinations of nature.
Wounded in Holland
Cleveland, O. — Pv. Frank L. Stepic, 20, was slightly wounded while in action with his paratrooper division in Holland on Sept. 17, the War Department notified his mother, Mrs. Mary Stepic, 730 E. 232nd St., Euclid.
Pvt. Stepic left Shore High School to enter the Army in January, 1943. He was sent overseas in April. He 'has two brothers in service.
Liaiaon Officer
Cleveland, O. — Lieutenant Frank Klaus, all - scholastic end for Cathedral Latin in 1938, is a liaison officer with Gen. Patch's Army, which is
keeping plenty of pressure on Germany. Frank, 22, played for Dayton University until his enlistment. He is the son of Traffic Patrolman Anthony Klaus.
side by side."
—MAKE IT 40 IN 44!—
overseas in July, 1942. He was formerly employed by the Locke Machine Co.
YbuR USiDK/TCHiNFATS <50 into cutting amp c00lin6 liquidsand pie-press lubricants needed im our machine <MTCASHtPOtNTSRX j&P ffif.
IN MEMORIAM
Frances A. McClain
Oct. 26, 1943 Glendale, L. I., N. Y.
One year has passed since that
sad day, The one we loved was called away,
God took her home, it was His will,
But in our hearts she liveth still.
Love All, pitying Jesus Blest Grant her Thine eternal rest.
Families McClain and Peterka
Oct. 26, 1944,
Glendale, L. I., N. Y. v
mk.