naš tednik
LETO XXXX. Štev. 22 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 3. junija 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Preteklo nedeljo je bil pri Sveti Hemi
tradicionalni Mladinski dan naše Katoliške mladine.
Reportažo objavljamo na straneh 10 in 11. Slika: Mladinska skupina iz Ledine.
POSVET NSKS, KKZ IN KEL 0 ŠOLSTVU IN SOSVETU;
Nasi ljudje so izrazili
zaupanje in podporo Kariu Smolletu
Okoli 80 odbornikov NSKS, KKZ in KEL, med njimi tudi vrsta učiteljev in občinskih odbornikov, se je pretekli ponedeljek udeležilo v Slomškovem domu v Celovcu posveta o šolstvu in sosvetih. Diskusija je bila na visoki ravni, živahna ter zelo konstruktivna. Ponedeljkov Posvet pa je tudi jasno dokazal, da naši ljudje zaupajo našemu državnemu poslancu in da nihče nima pravice odrekati Karlu Smolletu legitimacije za zastopanje slovenskih interesov v parlamentu. Nadalje je bilo poudarjeno: čeprav se nahajamo v resni situaciji, nimamo vzroka za malodušnost. Samo z zdravo samo-
zavestjo, kakor jo dnevno dokazuje tudi naš poslanec, bomo zmožni napredovati v manjšinski politiki. Predvsem pa je diskusija jasno potrdila pravilnost sklepa NSKS, da nominira svoje zastopnike za sosvet.
Poleg državnega poslanca Karla Smolleta in predsednika NSKS dr. Matevža Grilca so pri diskusiji sodelovali tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer, podpredsednika KEL dv. sv. dr. Pavle Apovnik in Fric Kert, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in podpredsednik ZSO ravnatelj Franc Kukoviča. Glej str. 2/3.
Bodo ukinili znanstveni inštitut?
Na sobotnem občnem zboru ZSO so mdr. razpravljali o velikih finančnih težavah, v katerih se nahaja Slovenski znanstveni inštitut. Kakor je sodelavka SZI mag. Marija Jurič poročala, grozi znanstvenemu inštitutu ukinitev. V tej zvezi je citirala predsednika ZSO dipl. inž. Wieserja in tajnika dr. Sturma, ki sta, po besedah Ju-ričeve, sodelavcem SZI sporočila: „Obstajajo finančne težave. Prednost ima politika ter tajniški aparat ZSO. To je bolj važno kakor znanstveno delo in študijska knjižnica. Če ni več denarja, je znanstveno delo za narodno skupnost luk-sus“. Vrhu tega je Juričeva tožila, da imajo nastavljene! SZI — skupno so štirje — „skrajno podrejen položaj".
Njen apel na delegate občnega zbora: „Potrebna je osamosvojitev v vsakem pomenu besede. Skrajni čas, da nehamo z lažnivimi besedami. Bodimo bolj odkriti v medsebojnih odnosih.“
STRAN
petek,
3. junija 1988
STRAN
Politika
_	Tednikov
; ^ 0mentar
RISE HUBERT MIKEL
y zadnjih dneh smo dosti slišali in brali o izdajstvu, samovoljnem postopanju posameznikov, krhanju naše slovenske narodne skupnosti na Koroškem in o nemških demokratih, ki nas bodo menda rešili \rseh skrbi. Brali smo o grožnjah Smolletu ter o razprtiji med osrednjima organizacijama. Slišali smo torej dosti polemike, neutemeljenih napadov in še več iaži in polresnic, tako, da smo pozabili, o čem teče govor. Pozabili smo, kaj sta vsebina in vzrok razprave na Dunaju, v Celovcu in širom našega ozemlja.
Vedno manjša je skupina ljudi, ki skuša ostati stvarna ter trezno oceniti situacijo.
tivne komponente, ki smo jih do danes žal pogrešali.
Z žalostjo in z jezo, ki jo je le težko ukrotiti, vemo, da je treba iskati krivce, ki so hromili intenzivno in stvarno delo, tudi v naših vrstah.
Kljub dejstvu, da je Smolle dal le pogojni pristanek, je po mnenju Slovenskega vestnika že podpisal štiristrankarski pakt.
Kljub dejstvu, da bi bile dosežene točke vredne globlje razprave, so vidni predstavniki ZSO, govorili o drobtinicah, ki jih ponujajo koroškim Slovencem.
Kljub dejstvu, da je KHD ostro protestiral proti temu, da ima bolje kvalificirani asistenč-
Sami sebe
Treba je jasno zapisati, da sta k sedanjemu stanju dosti pripomogli obe osrednji organizaciji s tem, da nista v zadostni meri informirali članov in somišljenikov — pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem — o najnovejšem stanju in razvoju v vprašanju manjšinskega šolstva. Priznati moramo, da smo večkrat zasledili članke, ki so obveščali zlonamerno napačno oz. širili samo polovične resnice. Prav tako jasno moram zapisati, da smo brati v zadnjih tednih prav v Slovenskem vestniku več polemičnih člankov in da bi lahko obravnavali manjšinskošolsko vprašanje še naprej manj emocionalno in bolj stvarno, kar bi nam vsem in bodoči šolski ureditvi prav gotovo samo koristilo. Ne moremo namreč zahtevati, da ostane večina pripadnikov slovenske skupnosti stvarna in premišljena, če naše pripadnike iz katerihkoli razlogov informiramo napačno.
Za večino tistih, ki so se v zadnjih letih intenzivno ukvarjali s šolskim vprašanjem, je jasno, da poskuša Narodni svet, predvsem pa slovenski poslanec v parlamentu Karel Smolle s svojimi sodelavci z neumornim trudom izbiti trenutno najboljšo ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem. Če govorimo o najboljši bodoči ureditvi šolstva, seveda ni mišljena optimalna rešitev. Ampak ureditev, pri kateri bodo pokazala leta in razvoj, da prinaša pozi-
ni učitelj prednost pri nastavitvi pred slabše kvalificiranim, se je širila vest, da trobi Smolle KHD-ju v rog.
Na občnem zboru ZSO je bilo dosti govora o samovoljnem postopanju NSKS in poslanca Smolleja; manjkal da je menda informacijski tok med organizacijama, kar pa ne odgovarja resnici. Praktično brez vzroka je Zveza slovenskih organizacij odklonila možnost, da skupno z Narodnim svetom zastopa zakonski predlog obeh organizacij v parlamentu. Kljub temu smo predstavnike ZSO vedno informirali o najnovejših dogodkih in o stanju pogovorov v parlamentarnem pododboru, v katerem je, poleg dvor. sv. dr. Inzka, dr. Vospernik kot edini slovenski šolski strokovnjak razlagal mnenje slovenskih organizacij in približeval parlamentarcem vsebino in duh vmesnega poročila ekspertne komisije pri prosvetnem ministrstvu. Vedno bolj pridemo do spoznanja, da je vmesno poročilo tista strokovna podlaga za možno konsensualno rešitev v manjšinskem šolstvu. Obravnava v pododboru se je razvijala na strokovni ravni in je bilo lažje tolmačiti naše stališče.
Treba bo pa v bodoče dobro premisliti, kaj pišemo. Še več bo potrebnih informacij in sestankov, pri katerih bomo lahko ocenili dosežke, ki jih bomo prav gotovo dosegli, 'če bomo ostali stvarni in nadaljevali načrtovano pot.
Več ko triurna razprava na posvet ^SKS, KKZ in KEL
,Osnova za nas morfp \M vsebina in duh vmesnega poročila frokovne komisije*.
Na posvetu NSKS, KEL in KKZ — diskusijo je vodil predsednik KKZ dr. Janko Zerzer — so naši ljudje zelo angažirano in konstruktivno razpravljali o trenutni narodno-politični situaciji.
Dr. Matevž Grilc je informiral o poteku pogajanj med obema osrednjima organizacijama ter zvezno vlado — predvsem o vprašanju sosveta. Pri tem je mdr. na podlagi raznih pisem med organizacijama in vlado lahko dokazal, da sta obe organizaciji skupno sprejeli pogoje za vstop v sosvet in da pri tem nobena organizacija ni junktinirala vstopa v sosvet s šolstvom. Citiral je tudi pismo kanclerja Vranitzkega, naslovljeno na ZSO, v katerem je zapisano, da daje vlada prednost javni trgovski akademiji in da sosvet ne predstavlja nadomestila za obe
osrednji organizaciji. Dalje je dr. Grilc poudaril, da se NSKS zavzema za inovativno politiko in da ne more biti smisel enotnosti v zaviranju razvoja narodne skupnosti. „Bistvo enotnosti je držati se medsebojnih dogovorov,“ tako dr. Grilc.
O šolstvu sta spregovorila državni poslanec Smolle in Marjan Pipp. Smolle je ponovno obrazložil zadnje dogodke, ki so sprožili toliko polemik in sistematičnega hujskanja proti našemu državnemu poslancu. Smolle je na prepričljiv način pokazal, da je bilo njegovo postopanje v interesu
Z leve: Podpredsednik ZSO F. Kukoviča in predsednik Katoliške mladine Bernard Sadovnik.
POZIV DEŽELNEGA SVETNIKA DR. KRISTE KRAMMER
„Vsak prebivalec Gradiščanske bi moral govoriti tri jezike!“
Prejšnjo sredo je gospa deželni svetnik dr. Krista Krammer (SPÖ) predavala v dunajskem Hrvaškem akademskem klubu (HAK). Izrazila je željo, da naj bi se vse Gradiščanke in vsi Gradiščani sporazumevali — poleg v nemščini — tudi v hrvaščini in madžarščini. Nadalje se je izrekla za to, da bi otroci v vseh hrvaških oz. dvojezičnih občinah morali imeti možnost za dvojezično vzgojo. Svoj apel pa je zaključila z besedami: „Gradiščani bi morali postati bolj samozavestni. Pokazati bi morali več razumevanja za ostala dva deželna jezika in več tolerance do narodnih skupin,“
narodne skupnosti in da je deželna vlada tista, ki preprečuje pozitivno rešitev v šolskem vprašanju. Poudaril je tudi, da sta bili obe osrednji organizaciji po njunih predsednikih in tajnikih o vsem v detajlu informirani. Vrhu tega je že neštetokrat prosil odgovorne politike ZSO, da bi smel direktno informirati pristojne gremije ZSO — a na žalost ni dobil pozitivnega odziva.
Skoraj triurna diskusija, ki je sledila poročilom, je dokazala pripravljenost naših ljudi za angažirano spremljanje in sooblikovanje narodne politike. Objavljamo izvlečke diskusijskih prispevkov.
Fric Kert, Pliberk: Posebno apeliram na vse odgovorne, da se v še večji meri trudijo za akcijsko enotnost. Sam vem iz politične prakse, kako težko je, če moraš agirati v parlamentarnih gremijih. Eno so nedeljski govori, drugo pa je konkretno delo. Sem za vstop v sosvete, ne morem pa se strinjati z nobenim ločevanjem v šolah.
Peter Hribernik, Žihpolje: Zakaj ZSO ni šla v šolski pododbor? Tam bi lahko povedala to, kar ji ne odgovarja.
Ingrid Zablatnik, Bilčovs: Ko
sem o štiristrankarskem paktu prvič slišala iz medijev, sem bila zelo razburjena. Sedaj vidim stvar drugače. Zakaj ne prirejata obe osrednji organizaciji skupnih krajevnih sestankov na podeželju? Tudi Klub občinskih odbornikov bi se moral vključiti v to politično diskusijo.
Fric Kumer, predsednik KSOO:
Občinski odborniki radi pomagamo, če smo potrebni. Nočemo pa biti neka tretja sila. Jaz sem bil že
pred leti mnenja, da bi bilo bolje, če bi šli v sosvet. Tedaj so vsi narodni politiki, tudi Grilc, bili proti. Iz lastne izkušnje vem: če imaš pretrdo linijo, navadno le malo dosežeš.
Prot. Jože Wakounig, Kotmara vas: Ven na deželo med ljudi! To velja, Karel, tudi zate. Ljudje so zelo neobveščeni.
Dr. Pavle Apovnik: Čas je, da potrdimo poziv Karla Smolleta (glej zadnjo številko NT — op. ured.): „Začeti moramo novi dialog!“ ZSO bo morala spremeniti svoj odnos do našega državnega poslanca. Doslej je bila samo proti njemu.
Andrej Wakounig, Pliberk: Najvažnejši postavki sta zame kvalifikacija asistenčnega učitelja in di-
Wabl in Smolle pri štajerskem škofu
Pretekli torek je v Gradcu sprejel štajerski škof Johann Weber v svoji škofijski rezidenci državna poslanca Zelenih Andreasa Wabla in Karla Smolleta. S škofom Webrom sta zelena poslanca razpravljala o zakonskih osnutkih glede položaja družine, o cerkvenih stališčih glede splava, brezposelnosti in varstva okolja. Govor pa je tudi tekel o obisku papeža Janeza Pavla II. v Avstriji ter o sodelovanju vernikov na Štajerskem in v Sloveniji. Poslanca _ sta škofa Webra informirala tudi o delovni skupini Zelenih, ki' se imenuje „Zeleni in kristjani“.
Z desne: podpredsednik KEL dv. sv. dr. Pavle Apovnik in Marija Miškulnik.
rektorja. Če to ni rešeno v našem smislu, ne moremo pristati na šolski zakon.
Franc Kukoviča, podpredsednik
ZSO: Osnova za nas morata biti vsebina in duh vmesnega poročila zvezne strokovne komisije. Izredno velik problem je to, da bi mora-
la dva učitelja poučevati v istem razredu. Glavno, kaj nas prizadene, je enojezični asistenčni učitelj, ne številka 20. Dodatni enojezični učitelj pomeni ločevanje. Za nas bi moralo biti tudi važno, kako doseči boljše uspehe pri pouku slovenščine.
Ravnatelj dr. Reginald Vospernik: Karel Smolle ni bistveno odšel od vmesnega poročila zvezne strokovne komisije, katero so soglasno sprejeli vsi — NSKS, ZSO in univerza. Delo komisije so morali ukiniti, ker smo tam nastopali konstruktivno in samozavestno. Zakaj mi sedaj odbijamo konstruktivne in samozavestne pogovore v sosvetih, mi ni jasno. Svarim tudi pred tem, da bi odklanjali asistenčnega učitelja kot osebo. Če smo za nemške demokrate, potem moramo biti to tudi pri učiteljih.
Občni zbor ZSO
Zveza slovenskih organizacij je na svojem rednem občnem zboru, ki je bil preteklo soboto v slovenskem Mladinskem domu, sprejela večinski sklep proti vstopu v sosvete. Vstop v sosvete si lahko pozneje predstavlja samo pod pogojem, da se obligira kancler Vranitzky za uresničitev vrste odprtih vprašanj — od javne dvojezične šole v Celovcu preko nastavitve dvojezičnih otroških vrtnaric v vseh južnokoroških vrtcih pa do postavitve pretvornikov za sprejem ljubljanske televizije po vsem dvojezičnem ozemlju. Predlog predsednika ZSO Wieserja, da mora Vranitzky pismeno obljubiti izpolnitev štirih točk, zlasti pa javne trgovske akademije, iz memo-
randuma, je bil odklonjen. Za vstop v sosvete je glasoval samo Tomaž Ogris, štirje pa so se vzdržali glasu.
Bilo je tudi rečeno, da naj bi sosvet nadomeščal NSKS in ZSO kot zastopnika Slovencev — pa čeprav je Vranitzky pisal ZSO, da to ni tako (glej faksimile).
V ospredju občnega zbora ZSO pa so bili napadi na Karla Smolleta in NSKS. Zato so nekateri udeleženci te napade komentirali z besedami: „Očitno za nas ni več prvi nasprotnik KHD, temveč naš državni poslanec.“
Za predsednika je bil spet izvoljen dipl. inž. Wieser, za tajnika pa dr. Marijan Sturm.
REPUBLIK ÖSTERREICH BUNDESKANZLERAMT
Zentralverband slowenischer Organisationen in Kärnten
Im Hinblick auf Überlegungen betreffend den Volksgruppenbeirat ist festzuhalten, daß der Beirat vor allem als ein zusä,t.?Ii..Ches Gesprächsforum zu sehen ist/ mit dessen Hilfe der Kontakt mit der Bundesverwaltung wesentlich konzentrierter und auch für die Volksgruppenorganisationen einfacher erfolgen kann. Die Möglichkeit, mit einzelnen Politikern darüberhinaus Kontakte aufzunehmen, wird - wie dies das Beispiel des seit 1979 bestehenden Volksgruppenbeirates für die ungarische Volksgruppe deutlich zeigt - durch die Existenz eines Beirates ebensowenig beschränkt wie die Rolle und Bedeutung der bestehenden, im Beirat vertretenen Volksgruppenorganisationen.
Kultura/Kmetijstvo
občni zbor Našli so tudi nove oblike Kpo šiviihel kulturnega delovanja
Lepo število članov društva in gostov se je udeležilo občnega zbora KPD Šmihel, kar je pričalo o tem, da je zanimanje za društveno dejavnost veliko. Občni zbor, kateremu je predsedoval občinski odbornik Andrej Wakounig, je nudil pogled v društveno delo zadnjih štirih let. Za uvod je moški pevski zbor zapel tri pesmi, Majda Krivograd in Silvo Jernej pa sta zaigrala na saksofon.
maši, je z razočaranjem ugotovila tajnica društva in poudarila, da smo odgovorni tudi za to, česar ne naredimo. Pa tudi gostovanja društvo rado organizira. Dramski skupini iz Braslovč in iz Železne Kaple sta v Šmihelu dobrodošla gosta. Seveda pa tudi domača igralska skupina, ki jo vodi Micka Opet-nik, rada vrne obisk oz. gostuje pri sosednjih društvih.
Voditeljica dramske skupine Micka Opetnik je poročala o delu igralske skupine, ki je zadnja tri leta naštudirala vsako leto po eno predstavo. Po dveh komedijah — „Cvetje hvaležno odklanjam“ in „Scapenove zvijače“ — so letos naštudirali sodobno igro Bertolda Brechta „Izjema in pravilo“, za katero so imeli do 15 bralnih vaj. Ta-
ko je udejstvovanje pri igralski skupini obenem tudi izpopolnjevanje našega jezika. Režiserka pa je potožila, da je včasih težko najti igralce. Vzrokov zato je veliko, kakor npr. udejstvovanje pri drugih društvih in zborih, športu, pomanjkanje časa in nezanimanje.
Želela je, da bi bilo med letom več prireditev in da bi se ustanovila otroška igralska skupina, kjer bi se izurili bodoči igralci.
O uspešni lutkarski skupini je poročala Kristina Jernej. Skupino vodi Štefan Merkač, kateremu stoji ob strani Saša Kump. V skoraj 10-letnem obstoju je skupina vsako leto priredila lutkovno igro. Za desetletnico pa nameravajo napraviti razstavo vseh do sedaj izdelanih lutk.
Pri volitvah, ki so zatem sledile,
Beseda kmetu in kmetici
RISE HEIDI STINGLER
V izčrpnem poročilu je tajnica Lenčka Budin že kar uvodoma omenila, da je bila kulturna dejavnost društva v preteklih letih dokaj pestra. V društvu so iskali in našli nove oblike kulturnega dela, ki je pritegnilo še več občanov k sodelovanju. Tako so leta 1985 priredili „Vaški praznik“, ki je medtem postal že priljubljena prireditev. Na izobraževanje odraslih društvo zelo veliko misli. Zato organizira predavanja in prireditve, katerim vsako leto dajo gotovo težišče.
Medtem ko je bila leta 1985 tema predavanj zdravstvo, je bilo naslednje leto namenjeno varstvu okolja. Leto 1987 pa je bilo posvečeno 80-letnici društva, v okviru teh prireditev so sodelovali tudi bivši igralci in društveniki. Težišče letošnjih prireditev pa so bili spomini na usodna leta med 1938 in 1945.
Z veliko vztrajnostjo in trdo življenjsko voljo pa deluje mlada godba na pihala, katero vodi prof. J. Burdzi in ki je dosegla že mednarodne uspehe. Prijetno in ubrano zapoje otroški zbor, ki ga vodi Albert Krajger. Samo škoda, da starši otrok ne pošiljajo redno na vaje, ki so vsako nedeljo po drugi
Občni zbor zadružnikov v Slovenili so bili svoj čas neke vrste obvezni letni rituali, pri katerih /e bilo v glavnem že v naprej od začetka pa do konca vse znano. Taka zborovanja so potekala po povsem ustaljenih { smernicah in po načelu, da je, v celoti gledano, vse relativno dobro in da bi bil položaj kmetijstva v Sloveniji lahko še slabši.
Po dolgih letih molka o taki monotonosti dogajanja sedaj ne moremo več govoriti, če pomislimo na zadnji občnf zbor kmetov v Ljubljani, kjer sta bili iz nezaupanja kmetov do vlade ustanovljeni kar dve kmečki zvezi. Predvsem na pobudo mladih smo slišali izrazito kritične in tudi radikalne besede slovensekga kmeta, ki se je v zadnjem času začel zavedati svoje nenadomestljivosti. Doslej so se kmetje očitno strinjali s tem, da so namesto njega mislili drugi in tudi v njegovem imenu razpravljali o njegovih interesih. Končno pa so predvsem mladi kmetje jasno izrazili, da se hočejo o nerešenih vprašanjih glede kmetijstva z zastopniki vlade sami konstruktivno in enakopravno pogovarjati. Novoustanovljeni kmečki zvezi naj bi bili v tem smislu most med kmeti in vlado.
Prav tak most med slovenskimi kmeti in med tistimi, ki delajo kmečko politiko, pa bi bil nujno potreben tudi pri nas na Koroškem.
Sicer razveseljivi rezultat zadnjih kmečkozborskih volitev, ko je SJK dobila v zborni-
co dva mandatarja, pušča odprta številna vprašanja predvsem glede slovenske kmečke mladine.
V prvi vrsti je to seveda vprašanje strokovne izobrazbe naše kmečke mladine. Po zaprtju kmečke šole v Podrav-Ijah so naši slovenski kmetje primorani, da pošiljajo svoje otroke v kmetijske šole, kjer
niti besede ne slišijo v slovenskem jeziku in kjer učitelji vzgajajo mladino v duhu, ki nikakor ni prijazen do slovenskega naroda. Ker naša mladina nima možnosti, da bi se seznanila vsaj z osnovnimi strokovnimi izrazi kmetijstva v slo-
venščini, je posledica tega, da se slovenska kmečka mladina vedno pogosteje pogovarja tudi zunaj šole v jeziku, v katerem je dobila izobrazbo — namreč v nemščini.
Kako je torej možno, da naj ta naša kmečka mladina ohrani svojo identiteto?! Po dolgih diskusijah so me številni kmečki politiki prepričali, da je trenutno morda dejansko iluzija
je ostalo vse pri starem, kar je znak, da so člani društva zadovoljni z delom odbora. Ožji odbor sestavljajo: predsednik Karel Gril, prvi in drugi podpredsednik sta Franc Trap in Micka Opetnik, tajnica je Lenčka Budin, njena namestnica Kristina Jernej, blagajnik je Franc Kristan, njegov namestnik pa Hanzej Bricman. Nadaljnji odborniki so še: Krista Dlopst, Peter Kert in Bernardka Kaiser. Na novo pa so ustanovili širši odbor, v katerem so zastopani: Niko Krištof, Gabrijela Kumer, Franc Wutte ml., Janez Vauti, Franc Vrhnjak ml., Betina Čebul in Marijan Pečnik. Preglednika računov pa sta Fric Jernej in Valentin Šumnik.
Bivši predsednik KPD Šmihel, mestni svetnik Fric Kumer, je čestital odboru za izvršeno delo na kulturnem področju in posebej še dramski skupini, ki skrbi za kvaliteto jezika. Poudaril pa je tudi, da je treba povabiti tudi neslovensko govoreče otroke k sodelovanju, da se pri tem naučijo jezika soseda. Kumer se je zahvalil tudi gospodu dekanu, ki velikodušno daje na razpolago prostore v farnem domu za vaje, predavanja in prireditve.
sanjati o lastni kmečki šoli. Nerazumljivo pa je, da je zaspala tudi diskusija in dolgoletno terjanje po uvedbi prostega predmeta slovenščine v kmetijskih šolah.
Pomirjen je trenutno tudi izdajatelj strokovnega časopisa „Kärntner Bauer“, ker Ignac Domej, bivši zbornični svetnik ne more več zahtevati na občnih zborih zbornice, da naj izdajatelj časopisa „Kärntner Bauer“ izdaja tudi slovensko prilogo. Prav tako nezadovoljiva je za slovenske kmete tudi situacija posvetovanja v slovenskem jeziku v zbornici. Ko je ob priložnosti na to opozoril zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej, je to predsednik kmetijske zbornice Deutschmann takoj pojmoval kot poskus ustanoviti lastno zbornico za slovenske kmete.
Skratka: do najnovejšega sodelovanja oziroma stikov med slovensko govorečimi kmeti in zbornico po dolgoletnih prizadevanjih slovenskih mandatarjev ni prišlo. Zato bi bilo potrebno razmišljati o tem, ali naj ne bi po zgledu v Sloveniji začeli uporabljati bolj kritične in po potrebi bolj radikalne besede, ko gre za pogovor s tistimi, ki zastopajo tudi interese naših mladih slovenskih kmetov.
Lastna zbornica za slovenske kmete?
Gost v NT
Naš tokratni gost v NT je Hubert Budai iz Velikovca. Z njim se je pogovarjal dr. Borut Sommeregger
...da skupaj vodijo
pogajanja in da skupaj vstopijo v sosvet“
Velikovčan Hubert Budai je član deželnega vodstva Zelenih in sodelavec velikovške frakcije Zelenih. Na njegovo pobudo je nastala v Velikovcu iniciativna skupina, ki se zavzema za odprtje Neue Burg koroškim Slovencem. Iniciativna skupina je nadstrankarska, v njej so zastopane vse frakcije. Budai je star 30 let, oče, žena pa je učiteljica v ljudski šoli.
NAŠ TEDNIK: Gospod Budai, zakaj ste v Velikovcu sprožili iniciativo za odprtje Neue Burg?
HUBERT BUDAI: Ker se mi zdi
*o stanje nevzdržno. Če hočemo skupaj v miru živeti, moramo Preiti od besede k dejanju. V Velikovcu živijo tudi Slovenci, ki 'majo isto pravico do uporabe občinske dvorane kakor Nemci. Večina politikov se brani odprtja, ampak ne več dolgo, saj se za odprtje zavzemajo sedaj že osebe iz vseh frakcij.
NAŠ TEDNIK: Res iz vseh frakcij? Tudi iz FPÖ?
HUBERT BUDAI: Da, tudi iz FPÖ, dva sodelujeta pri nas. Pa tudi od SPÖ in ÖVP.
NAŠ TEDNIK: Kaj je bil doprinos Zelenih?
HUBERT BUDAI: Najprej ta, ^a smo dali dober zgled. Pri našem deželnem kongresu je v dvorani Neue Burg visel tudi slovenski transparent, Karel Smolle Pa je imel politični govor tudi v slovenščini. Tako so Zeleni Predrli desetletni bojkot slovenske besede v občinski dvorani.
Naš TEDNIK: Z osebo Karla Smolleta je povezano tudi sode-iovanje med KEL in Zelenimi. Kako ocenjuješ to sodelovanje?
HUBERT BUDAI: Moram reči, da smo v teku tega sodelovanja dosegli lepe izkušnje. Delamo v dobrem vzdušju in tako tudi raste obojestransko razumevanje za vprašanja, kakor so to ekologija ali narodnostno vprašanje ter vsa ostala politična vprašanja na Koroškem.
NAŠ TEDNIK: Kako ocenjujete iz vidika nemško govorečih Zelenih nastop Karla Smolleta v parlamentu?
HUBERT BUDAI: Karel Smolle gotovo nima lahke pozicije. Tudi jaz sem načelno proti pedagoškemu modelu, ker ni zgrajen po pedagoških, ampak političnih motivih. Če bi bil sklenjen v najhujši obliki pedagoški model, bi imelo to fatalne posledice za slovensko narodno skupnost.
NAŠ TEDNIK: Ravno sedaj je v ospredju diskusij tudi kompromisni predlog Karla Smolleta. Kako ste ga sprejeli med nemško govorečimi Zelenimi?
HUBERT BUDAI: Povedal sem že, kar mislim o tem, če bi bil sprejet pedagoški model v najhujši obliki. Seveda pa imamo možnost, da v obliki dogovorov in pogajanj v okviru štirih strank pridemo do rešitve, ki bi jo lah-
ko nosila tudi slovenska narodna skupnost. Tu mislim predvsem na kvalifikacijske potrebe asistenčnega učitelja, na položaj ravnatelja. Predvsem to vprašanje se mi zdi odločilnega pomena. To vem tudi zaradi tega zelo dobro, ker je navsezadnje moja žena učiteljica na osnovni šoli. Po Smolletovem predlogu bi lahko prišlo tudi po ovinkih do tega, kar navsezadnje zahteva univerza in vsi pedagoški sodelavci, da se v roku treh let preizkusi ta model. Tudi to je zame bistveni dosežek.
NAŠ TEDNIK: To so pedagoški argumenti. Kateri pa so politični?
HUBERT BUDAI: Na politične argumente bi odgovoril tako: Če realno politično ocenjujemo situacijo, imamo na eni strani nevarnost tristrankarskega sporazuma v smislu koroških nacionalistov — torej brez vsakršnega upoštevanja predlogov koroških Slovencev. To pomeni, da bi Slovenci nadaljnjih 10 — 15 let bili boj za tiste kompromise, ki bi jih morda zdaj dosegli.
NAŠ TEDNIK: Govorite o kompromisih. Toda: ali kompromisi ne ogrožajo enotnostni koroških
Slovencev?
HUBERT BUDAI: Zato pa bi rad v tej situaciji, ki za koroške Slovence ni enostavna, apeliral na vodstvo obeh osrednjih organizacij, da sedejo za skupno mizo, da skupaj vodijo pogajanja in da tudi skupaj vstopijo v sosvet. Tam bi lahko svoje energije v pozitivnem smislu izrabili, namesto da jih sedaj zgubljajo za iznašanje internih konfliktov. To služi samo večinskim strankam.
NAŠ TEDNIK: Za zaključek še osebno vprašanje: Zakaj se tako zavzemate za koroške Slovence?
HUBERT BUDAI: Sam sem se rodil v dvojezični občini, v Kot-mari vasi. Mati je bila Slovenka, ki pa mi na žalost ni hotela ali ni mogla posredovati slovenske besede. To danes občutim tudi kot veliko škodo, ker sem zgubil del svoje identitete. Prav zaradi tega mi usoda koroških Slovencev ni „deveta briga“ in zato sem tudi vesel, da sem — v okviru sodelovanja med KEL in Zelenimi —- prišel nazaj k svojim koreninam.
NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor!
Rož, Podjuna, Zilja
Eksperimentalno gledališče Glej v Celovcu
Predstava, katero smo videli prejšnji teden v avli Slovenske gimnazije, je bila vsekakor nekaj nenavadnega. Moderno gledališče, kakršno je v gledaliških centrih že nekaj običajnega, je našlo odobravanje in odmev tudi v naši koroški „provinci“.
Martin Kušej, mlad režiser z Rude, ki je uprizoril tekst vzhodnonemškega avtorja Heinerja Müller-ja, Opostošena obala — Medeja kot material — Pokrajina z Argonavti, je ustvaril širokopotezno odrsko postavitev, ki z vsako podrobnostjo služi interpretaciji izvirnega besedila brez dvomljivih intencij priplesti avtorju drugačna hotenja, kakor jih je imel sam.
Heiner Müller, ki velja v svoji domovini za politično nezanesljivega, obračunava v svojih delih z „Zgodovino, Ideologijo in Religijo svojega Časa“, prav zato problematika njegovih del ni vezana na ozko geografsko področje in je aktualna povsod. Müller se, kakor se mnogi avtorji iz NDR, rad naslanja na grško mitologijo, tam si izposoja svojo simboliko in jo razvija v lastni idejni mozaik.
Režiser je avtorjev tekst oprl na
čustvo in to je verjetno tudi edino pravilno, kajti poezija je še vedno v prvi vrsti stvar subjektivnih čustev, pa jo obračaj tako ali drugače. Prav gotovo tudi trd oreh za igralce, ki so svoje vloge odlično izdelali. Olga Kacjan, Barbara Levstik in Igor Samobor sodijo brez dvoma v vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti.
Nekonvencionalnost teksta je odlično podrčrtala tudi nenavadna scena po zamisli Jochena Traarja, s kupom blata, po katerem brede človek, z bolniškimi vozički, na katerih ležijo telesa igralcev kot v secirnici, s pravim pravcatim dežjem in staromodno meščansko zofo.
Ljubljansko eksperimentalno gledališče Glej je s to predstavo v najboljšem pomenu besede upravičilo svoje ime.
S. Wakounig
Dan izobraževanja odraslih v Šentjuriju
Preteklo soboto smo se zbrali v domu prosvete v Šentjuriju zastopniki vseh izobraževalnih ustanov na Koroškem. Tako srečanje je bilo prvič na Koroškem. Omogočilo naj bi razpravo vseh pristojnih v izobraževanju odraslih v naši deželi. Obenem pa naj bi se posamezne ustanove med seboj spoznale in izmenjale izkušnje iz svojih delovnih področij.
Po uvodnem referatu univ. doz. dr. Georga Hahna na temo „Katera izobrazba ima bodočnost?“ so nas porazdelili v skupine. V 11 skupinah naj bi razpravljali o tej tematiki, predvsem pa naj bi se udeleženci med seboj spoznali. V popoldanskem plenumu je vsaka skupina poročala o svojih razmišljanjih, sklepih in konkretnih korakih na poti izobraževanja odraslih.
Kakšen odnos imamo do brezposelnih in kako jim skušamo pomagati. Ali jih vpletemo v naše izobraževanje? Kako mojstrimo naše življenje? Imamo korajžo menjati delovno mesto in domače okolje? Situacija na delovnem trgu se vedno vedno bolj zaostruje. Vedno več se zahteva od človeka. Kako uporabimo prosti čas? Vsaka pokrajina ima svoje specifične težave. Gospodarski in politični dogodki nas skorajda ne prizadenejo. Udeleženci izobraževalnih ponudb so 80% žene. Kje so moški? Kljub temu pa žene na nobenem področju niso enakoprav-
ne. Le poredko se zgodi, da mož in žena partnersko mislita in delata. Izobrazba naj izpolni prosti čas, mora pa biti smiselna. Navdahniti nas mora z veseljem in kreativnostjo. Pri vseh izobraževalnih prireditvah je treba upoštevati tri točke:
•	Kakšne potrebe imajo ljudje?
•	Kaj jim lahko ponudim?
•	Za kaj jih lahko pridobim?
Naučiti se moramo, kako drug z
drugim delamo. Upoštevati moramo jezik soseda. Poskušati moramo prinesti ljudem izobrazbo na delovno mesto, premisliti položaj dela v družbi. Vsi ti in še drugi aspekti naj bi vodili vse sodelavke in sodelavce v izobraževalnih ustanovah.
Pri zborovanju je bila dobro zastopana tudi naša narodna skupnost. Tako smo imeli možnost v vseh skupinah govoriti tudi o problematiki koroških Slovencev. Izkazalo pa se je, da je tudi v teh krogih izobraževalnih ustanov še mnogo nestrpnosti do Slovencev.
Knjiga o „Naši identiteti“
V okviru hodiših diskusijskih dnevov je bila prejšnji teden predstavljena knjiga „Unsere Identität“, izbor pogovorov Franza Witzelinga z Rudolfom Eksteinom. Knjigo je Franz Witzeling izdal pri Mohorjevi založbi, ker je spoznal, da jo bo Mohorjeva najbolje speljala in da se stvari dajo tudi drugače realizirati. Rudolf Ekstein pa je dejal, da beseda identite-
ta v bistvu pomeni stalno spreminjanje, a ne nasilno, temveč v smislu požlahtnje-vanja, dopolnjevanja, z namenim, da to posreduješ tudi naprej.
Foto: z leve proti desni: Franz Witzeling, Rudolf Ekstein na predstavitvi knjige „Unsere Indentität“. Knjiga stane 140 šilingov.
• Hodiše-Celovec
Bilo je junija 1973, ko je takratni 7. b razred Slovenske gimnazije (razrednik prof. Milan Küpper) opravil zadnje izpite in zapustil gimnazijo. V soboto, 28. majnika 1988, pa so se zbrali tisti, ki so mogli priti, pri Marici Hartmannovi — kot maturantka se je pisala Marica Tischler — v Hodišah. Malo so pokramljali, se spominjali gimnazijskih časov, so pogovorili o tem in onem in tudi že skovali načrte za naslednje srečanje. Tudi iz svojega poklicnega življenja so povedali to pa ono bolj ali manj zabavno.
Prav iskrena hvala gostiteljici — znana je kot prizadevna in zelo marljiva učiteljica v Škofičah — in Tischlerjevi družini za prisrčno gostoljubje.
Pa na prijetno svidenje pri naslednjem srečanju.
Kupujte v naših zadrugah!
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU
Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej), tel.: (0463) 51 25 28; Tarvi-serstaße 16 (Milka Kokot), tel.: (0463) 51 43 00 / 40
Spoštovani starši!
Vljudno vam sporočamo, da bo
letovanje otrok na morju v SAVUDRIJI letos v eni izmeni .in sicer:
od 12. julija do 26. julija 1988.
Koordinacijski odbor nudi: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset do dvanajst otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1600,— šil., prevozni stroški 400,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih.
Zadnji rok prijave je 30. junij 1988.
Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
O POSOJILNICA-BANK PLIBERK
RAZPISUJE MESTO VAJENCA za naslednje šolsko leto
Pogoji: zaključena šolska obveznost, znanje obeh deželnih jezikov in smisel za delo v zadružništvu.
Interesenti naj pošljejo prošnjo, zadnje spričevalo in življenjepis na naslov: Velikovška cesta 1a, 9150 Pliberk.
Ce bo več prijav, bo pripravil pedagoški strokovnjak test, na osnovi katerega bomo najboljšega interesenta sprejeli v uk dne 15. 7. 1988.
Rož, Podjuna, Zilja
wFoto-razstava Blaža Župančiča pri Joklnu
Od petka, 27. maja, naprej je pri Joklnu/Bierjokl v Celovcu na ogled razstava umetniških fotografij Blaža Župančiča iz Ljubljane. Mladi pravnik, ta poklic je docela obesil na klin in se docela posvetil gledanju skozi lečo in ujemanju motivov na celuloid, razstavlja kolorira-ne slike. Njegove fotografije so velikoformatne in razburjajo oz. privlačijo opazovalca, gledalca z motivno pestrostjo, z barvno komponento in pa s tehnično dovršenostjo. Pri motivih se mešajo velikoploskovni posnetki z drobnimi detajli in mehkimi odtenki sivine.
-wafra-
ČESTITAMO
V nedeljo, 29. maja, sta se v Selah poročila Franc Mak, pd. Kuhlnov in Anamarija Mak, pd. Čolnarjeva. Na novi življenjski poti jima želita vse najboljše KPD „Planina“, katerega vesten odbornik je Franci, in EL Sele. Voščilom se pridružuje uredništvo NT.
POSOJILNICA-
BANK
PODJUNA
vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, dne 12. 6. 88, 1988, ob 9.30 v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
SEDEMDNEVNO POTOVANJE V
MOSKVO in LENINGRAD
od 14. do 21. julija 1988
V aranžmaju so vključene sledeče storitve:
•	transfer iz Celovca na Dunaj oz. iz Salzburga v Celovec
•	polet Dunaj — Moskva in Leningrad — Salzburg
•	polni penzion
•	ogledi z lokalnim vodnikom
Cena: šil. 10.020,—
Za vizo so potrebni veljaven potni list in tri slike.
Prijave sprejemata turistična agencija CARTRANS (Micka Miškul-nik, tel. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tel.: 0 42 28/28 8 74.
Prijave čimprej, ker je število udeležencev omejeno!
Mlinče: Umri je Matevž Wakounig
V torek, 31. maja 1988, je v 80. letu starosti umrl Matevž Wakounig, po domače Bognar v Mlinčah. Rajni je bil daleč naokoli znan kot duhovit, prijazen in zelo delaven človek. Zrasel v številni Kovačevi družini, se je izučil kolarstva in odprl lastno delavnico. Poleg poklicnega dela in družine — z ženo Marijo sta otroke vzgojila v aktivne in zavedne člane naše narodne skupnosti —, se je Matevž Wakounig angažiral na kulturnem in političnem polju. Med drugim je bil slovenski
občinski odbornik žitrajske občine in vse do zadnjega je spremljal narodno politiko.
Z Matevžem Wakounigom je legel v grob nosilen steber naše narodne skupnosti. Na[ mu bo domača gruda lahka. Ženi, otrokom in vsem sorodnikom izrekajo Narodni svet koroških Slovencev, KEL, Klub slovenskih občinskih odbornikov in pa uredništvo Našega tednika globoko sožalje. Pogreb Matevža Wakounigaje bil včeraj, 2. junija 1988, v Sentprimo-žu.
Šentvid: visoko priznanje SRD „Danici“
Pred desetimi leti je SPD „Danica“ začelo graditi kulturni dom, skoraj točno pred 8 leti je bil slovesno odprt. Med tistimi skupnostmi, ki so takoj priskočile na pomoč, je bila tudi občina Šentjur pri Celju odnosno Moški zbor „Skladateljev Ipavcev“, s katerim „Danico“ povezujejo najtesnejši prijateljski stiki. V soboto, 28. maja, je bil v kulturnem domu koncert, na katerem so poleg mešanega pevskega zbora „Danica“ sodelovali še moški zbor „Skladateljev Ipavcev“ ter skupina „Štirje J“.
Stanko Wakounig prejel za „Danico“ odlikovanje.
Predsednik „Danice“ Stanko Wakounig je v svojih pozdravnih besedah spomnil na začetke gradnje kulturnega doma in na nesebično podporo in pomoč, ki je je „Danica“ bila deležna prav iz Šentjurja, pri čemer je še posebej izpostavil važno vlogo tamkajšnje mladine. Spomnil pa je na dogodke pred 50 leti in na njihove grozne posledice. Trditve, da je člen 7 ADP izpolnjen, je zavrnil kot ogromno ošabnost in je spodbudil vse, da se bolj in bolj zavedajo preteklosti, posebno pod nacizmom. Starejši naj mladini doživetij in izkušenj ne zamolčijo, mladina pa da naj ne preneha spraševati, kaj se je tedaj zgodilo in zakaj, da bomo vedeli, kje so naše koreni-
ne. Le kdor je informiran, bo znal argumentirati.
Prvi del sta oblikovala „Danica“ in „Ipavci“, v drugem pa so „Štirje J“ pokazali, kaj znajo — in to je precej.
Ta večer pa je „Danica“ prejela tudi najvišje odlikovanje, ki ga daje občina Šentjur pri Celju: to je plaketa bratov Ipavcev, skladateljev in narodnih buditeljev, katerih pesmi ima tudi „Danica“ v svojem repertoarju, na primer pesem „Slovenec sem“. Odlikovanje je „Danica“ prejela za vse delo na kulturnem področju. Čestitamo.
Koncertnemu delu je sledil družabni, ki pa je v okviru začetkoma navedenih obletnic bil za vse še posebno doživetje.	-wafra-
Klub prijateljev lova v Celovcu in SPD „Edinost“ v Pliberku
vabita na
SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV in ROGISTOV iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške PESEM NAS ZDRUŽUJE
Nedelja, 26. junija 1988, ob 14.30 uri na gradu v Pliberku
Ob slabem vremenu bo prireditev v glavni šoli v Pliberku
Pozdravne besede:
dr. Ariprand Thurn-Valsassina, predsednik Kluba Mirko Kumer Sodelujejo: MoPz „Foltej Hartman“, skupina južnokoroških rogi-stov iz Železne Kaple, Lovski oktet „Studenec“, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija savinjskih rogistov, lovski zbor Železna Kapla, skupina rogistov iz Trga, društvo pevcev in rogistov SKD LD Celje — MoPZ SKZ Celje, pevsko društvo „Simon Jenko“ — Medvode, lovski oktet „Peca“ — Mežica, društvo pevcev in rogistov SKZ LD Celje — sekcija celjskih rogistov, lovski pevski zbor slovenskega lovskega društva „Doberdob“ iz Furlanije-Julijske krajine. Skupna pesem: skupina južnokoroških rogistov iz Železne Kaple, skupina rogistov iz Trga.
Praznik NT/Pismo bralca
STRAN n petek,	STRAN q petek,
O 3. junija 1988	__________3. junija 1988
Praznik NT/Kultura
1 PISMA BRALCEV H
Štehvanje pr Žila (ali bridko premišljevanje o teoriji in praksi)
Binkoštni ponedeljek je za Žilo nekak paradni dan, ko se na Bistrici postavijo s svojim znamenitim „štehvanjem“ in s „prvim re-jem“ pod lipo v izložbo bolj ali manj širne javnosti. Da je bila letos ta javnost še posebno širna in „žegen“ uspešen, pa smo lahko opazili na povoženi travi na travnikih-parkiriščih vzdolž ceste in na postavah, ki so se majale skozi vas in tu in tam opravljate javno svoje skrite potrebe. Vse to sem mimogrede opazil, ko sem se vozil iz svoje rojstne vasi proti večeru v Podklošter. Tam pa sem v stanovanju užival drugi del te prireditve, oddajo o zilskem štehva-nju v celovškem radiu. Zelo pozorno sem sledil tej oddaji, ki me je spominjala na lastna otroška leta in na žegen. Pravim: spominjala! Saj je ta oddaja bila res spominska oddaja na že zdavnaj izumrli pristni ziiski žegen. Tega bi se pač morali zavedati tudi predavatelji in bi morali govoriti v konjunktivih ali v preteklosti. Tako je n e k o č bilo ali tako naj bi bilo! To, kar se danes dogaja na različnih žegnih v zilskih vaseh, je kvečjemu folklora za tujce. Šega, ki so jo nekoč s spoštovanjem obhajali kakor svet obred, in ki je pomenila višek kmečkega leta in višek fantovskega in dekliškega življenja, je danes vsebinsko in smiselno izvotljena. Ostala je samo še bleščeča lupina, festival za fotografske in filmske leče. Spremenilo se je okolje, ozadje, in spremenile so se perspektive tega običaja, in s tem se je običaj sčasoma sam spačil. Upam se trditi, da pač neki nastavljenec, ki si mora za štehvanje izposoditi konja za drage denarce od kakšnega jahalnega kluba, nima več tiste motivacije in notranje vezi do šege, kakor nekoč kmet, in je zanj vse skupaj le še „hec“. Tisti večeri, ko fantje vadijo in ko doni pesem skozi tiho vas, kakor je bilo v
oddaji rečeno, so pač že dolgo minili. Danes se čuje samo še razgrajanje iz bližnje diskoteke. Simptomatično za situacijo se mi zdi dejstvo, da razen ene same pesmi, ki je bila po mojem posneta pred tridesetimi leti, v tej oddaji niti ene „žiagnarške“ pesmi ni bilo čuti. „Pozimi pa rožice ne cveto“ je sicer lepa pesem, toda na Žili povsem neznana in v povezavi z ziiskim žegnom nedovoljena. Tista pesem pa, ki jo je tako izpiljeno predavala neka zilska družina — mati učiteljica in članica „Grenzlandchor-a" — pa tudi ni karakteristična za ziiski žegen in za način zilskega petja, da o grozno izumetničeni harmonikarski priredbi „prvega reja“ sploh ne govorim.
Kje je ostala tista slovita „Trat'cana“, kje so najnovejši posnetki, kdo jo danes še poje? Fantje gotovo ne, ker je ne znajo, starejši možakarji pa se kar nekam bojijo in sramujejo. Tako so pač prevzeli petje pod lipo zbori, ki zdaj pod našimi lipami pojo „lepo in pravilno“ — in predvsem nemško! Celo na tej posvečeni Bistrici, ki velja za simbol pristnega slovenskega žegna, se mi je pred nekaj leti zgodilo, da me je, ko sem skušal posneti eno redkih slovenskih kitic, neki pevec pozorno opazoval in potem nahrulil: „Sie können ruhig auch die deutschen Lieder aufnehmen!“ Danes imamo na Žili pojav, katerega bi se moral vsak narodopisec razveseliti, ki je pa v resnici skeleč in vznemirjajoč: vsepovsod poživljajo po vaseh štehvanje, toda kar se tam dogaja, ni nič starosveti običaj, temveč prostitucija v prid žven-ketanju deviz, prilizovanje in razprodaja kulture. Tako so celo že štehvali ob otvoritvi nove avtoceste in neki „Kulturverein“ prireja poleti za tujca štehvanje kar v seriji.
Da je pa na Žili tako daleč prišlo, da smo vrgli našo staro kulturo na smetišče tujskega prometa — od koder jo drugi kradejo — je gotovo tudi „zasluga“ narodnih „voditeljev“ in ustanov, ki nam ni-
(Dalje na strani 13)
Železna Kapla: uspešen koncert APZ „Tone Tomšič“
Lep kulturni užitek je bil koncert akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič“ minuli petek v cerkvi Marije v Trnju v Železni Kapli. Nad 50 članov obsegajoči pevski zbor, katerega sestavljajo pretežno študentje, je v prvem delu koncerta prepeval sakralne pesmi znanih skladateljev Gallusa, Li-getija in Thomsona. Drugi del koncerta pa je obsegal narodne pesmi slovenskih skladateljev Adamiča, Marolta, Kernja-ka in drugih. Med drugimi pesmimi je zbor dovršeno in kvalitetno zapel pesmi „Rož, Podjuna Žila“, „Lipa zelenela je“,
„Pa se sliš“, „Vsi so venci vej-I!“ in druge. Za konec pa je mogočno zadonela Prešernova „Zdravljica“ — Žive naj vsi narodi.
Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" je bil ustanovljen leta 1946, njegov prvi pevovodja pa je bil Radovan Gobec. Sedaj uspešno vodi zbor Tone Cimperman. V svojem 40-letnem obstoju se je APZ „Tone Tomšič“ udeležil številnih festivalov in pevskih tekmovanj in povsod potrdil svojo umetniško kakovost. Brez dvoma šteje med vrhunske zbore Slovenije.
OB 40-LETNICI MAJANJA NAŠEGA TEDNIKA
PRAZNIK NT
V ŠENTJAKON V ROŽU 9. hlO. JULIJA 1800
V soboto, 9. jolija 1988,21.81
ples s svetovno znanim ansamblom
„ALPSKI KVINTET'
Pojeta Ivanka KRAŠEVEC in Oto PESTNER
Na prazniku Našega tednika bomo počastili zaslužne sodelavce.
Nastopili bodo domači pevski zbori ter folklorne in glasbene skupine.
Na sporedu sta tudi kabaret in nagradno žrebanje.
V nedeljo, 10. jija 1908	.
Vas bodo zabavali znani in priljubljeni ansambe' nedeljo 10 julija
LOJZETA SLAKU
in FANTJE S PRAPROTNA

popoldan nastopili tu dl Moški pevski zbor Kralj Matjaž in Podhumška dekleta.
Erwin Fritz bral v Celovcu
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je v petek, 27. maja, organiziralo v Slomškovem domu zanimiv literarni večer s pisateljem Janezom Menartom in Ervinom Fritzem iz Ljubljane.
Na žalost je Menart zbolel, a je svoje pesmi sam posnel na kaseto, tako da so jih poslušalci mogli poslušati. Menart je bral iz bogate zakladnice svojih znanih in manj znanih, a vselej nadvse berljivih, privlačnih in zafrkljivo-ironičnih pesmi, polnih sarkazma, ki mu ne manjka prijateljskega pomežikanja, da zamera pač ne bo prehuda.
Ervin Fritz je prebral nekaj pesmi, iz katerih vejeta močna ljubezen in vez do lastnega naroda in skrb za njegov obstoj. Pretresljive so bile pesmi, v katere je pesnik izlil svojo žalost nad smrtjo žene. Fritz pa se je predstavil tudi kot pesnik, ki zna s peresom plesati in zapisati bolj vedre rime.
Pesmi, ki sta jih Menart in Fritz brala, je prevedel Janko Messner, predsednik DSPA, prebral v nemščini pa igralec Peter Rap.
Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji pa želimo, da bi še organiziralo take in podobne literarne večere. Dosedanja izkušnja le kaže, da je zanimanje tu.
-wafra-
Wolfsberg: Karel Vouk pritegnil zanimanje
Že otvoritev razstave same je bila precejšen dogodek za Wolfsberg, obisk pa potrjuje, da je bila razstava Karla Vouka v Wolfsbergu res potrebna. Tako in podobno zvenijo besede oseb, ki so pristojne in odgovorne za dejavnost galerije/Gaierie am Rossmarkt v Wolfsbergu.
Prostori, vkomponirani v bivši konjski hlev na trgu, kjer so nekoč prodajali konje (odtod ime „am Rossmarkt), so zelo prijazen in odmeven prostor za razstave in Voukove slike pridejo močno do izraza.
V delih, ki jih razstavlja v Wolfsbergu, so opazni novi in krepki koraki v drug izrazni svet, na primer večja barvna razposajenost, prisotna pa je, in tako z neprelomljeno intenzivnostjo, dosedanja tehnika in pa motivna paleta.
-wafra-
Mladinski dan ’88
STRAN .j q petek,
3. junija 1988
Žalostna
pesem
reke
Drave
ob
zajezu
elektrarn
Ob začetku sveta že, sem se rodila,
najlepše ime sem si pridobila, čustveno zveni kakor mladostna narava, poznana povsod sem — ime mi je Drava.
Ponosno obširno si pot sem prerita,
ljubeče sprejela me Rožna dolina,
Podjuna posula me z lipovim cvetom,
nerada združila se s tujim sem svetom.
Mnogo se pesmi o meni prepeva,
so otožne, vesele, da srce prekipeva,
so pesmi domače, ki pesnik jih slavil,
s tem narod živeči ob meni je dramil.
Mila biti fantu, ki vasovat je zahajal,
sem ali tja je po meni priplaval,
nešteto ljudi sem v čolnih prevozila,
pohvale zadosti si s tem pridobila.
Sedanji ta svet se nad mene je spravil,
s postopkom neprijetnim zelo me užalil,
prekinil moj tok je, napravil jezove,
zadušil moj šum je, ustavil valove.
Zdaj nisem več Drava kot voda tekoča,
spremenili so me v jezera široka,
s silo otiram si pot skoz betonski obok, s tem gonim jim stroje za električni tok.
Zdaj nisem več to, kak opeva me pesnik,
za tujo gospodo sem delovni zavetnik.
Popadla usodi sem — kaj mi pomaga,
ostala zavedna bom — molčeča vam Drava.
Miha Pečnik, Šentjanž
Kulturni spored so — zaradi nevihte — morali preložiti v cerkev.
Nad Globasnico, pri. Sveti Hemi, je bil letošnji Mladinski dan v nedeljo, 29. maja 1988, na praznik sv. Trojice. Že izbor kraja je pomenil, da se je mladina v He-minem letu zavestno odločila za kraj, na katerem narod časti to svetnico; tematsko pa je bilo eno od težišč prav spominjanje na dogodke pred 50 leti in današnji odnos do njih
3. junija 1988
Mladinski dan ’88
MLADINSKI DAN ’88
Dan z mnogimi ležišči
Mladinska maša, ki jo je daroval Peter Olip skupno z drugimi duhovniki.
oz. prikaz, česa se je družba — ali pa ni — naučila iz njih._____________
Začel se je mladinski dan z mašo, ki jo je duhovni asistent Katoliške mladine Peter Olip daroval skupno z drugimi duhovniki. V pridigi je Olip dejal, da so se pred 50 leti začeli za naš narod težki časi in da moramo zaskrbljeni ugotoviti, da se za mišljenje, ki je rodilo toliko gorja, še danes ogreva cela vrsta sodeželanov. Prav diskusija o šoli je pokazala, kakšen duh veje slej ko prej v tej deželi. Olip je dejal, da v tej deželi ni miru, darje ta dežela v bistvu uboga, nesrečna dežela, ker mnogi stalnega pritiska niso mogli več prenašati in so zavrgli, kar jim je bilo drago. Olip je mladini zaklical, da je le ljubezen pravi kažipot v prihodnost te dežele.
Po maši na izkopaninah je bil odmor, ki ga je podaljšal hud naliv. Res, da se so nekateri mladinci zbali dežja, a večina je prevedrila pod košato lipo in pod napuš-čem cerkve in dočakala sonce ter pester popoldanski spored.
Okoli cerkve so bili postavljeni štantlni z raznimi tematskimi težišči: v cerkvi je bilo petje, pri votlini svete Rozalije je bil kraj meditacije, v senci mlade smreke so informirali o življenju Heme, arheolog dr. Glaser je mladino informiral o izkopaninah na sveti Hemi in o življenju v starem veku; tudi na gori svete Heme je umiranje in propadanje gozda zelo opazno. Dr. Volker Helldorf je z velikim angažmajem strnil svojo informacijo v stari indijanski modrosti, da bo tudi človek poginil, ko bo poginil gozd.
Diskusija o nenasilnosti in o spominskem letu 1988 je tekla v zatišju, a je zato segla globoko. Na travniku pred cerkvijo pa je stala simbolična krsta, ki je ponazarjala preminulo skupno dvojezično šolo.
Sporedu pri štantlnih je sledil kulturni, ki so ga oblikovali mladinski zbor iz Ledine — vodi_ ga Anica Rehsmann —, skupina „Štirje J" in pa folklorna skupina.
Mladinci iz Ledine so peli predvsem duhovne pesmi raznih narodov, „Štirje J“ pa so zelo drastično in brezkompromisno pokazali, kje nas na Koroškem žuli čevelj: sožitje, ki je le bolj prazna fraza, težnja po ločevanju in segregaciji, neonacizem, problemi z okoljem in drugo. Mladina je vse nastopajoče nagradila z bučnim aplavzom. Zaključek dneva pa je bila molitvena ura z generalnim vikarjem dr. Franklom.
Med mladino pa so prišli tudi globaški podžupan Walter Gutov-nik, zbornični svetnik Štef Domej in pa državni poslanec Karel Smolle.
Franc Wakounig
Tudi državni poslanec Karel Smolle (s hčerko) je bil pri Sv. Hemi. Poleg njega župnik Peter Sticker. Prvi z desne: provizor Pepe Marketz.
tračna šo^ zxaspNy,, ScWe 3
Član ansambla „Štirje J“, ki je ponovno navdušil publiko.
Posebna točka letošnjega mladinskega dneva je bila dvojezična šola.
„Umrl je mož, ki se je zavedal, čemu živi!“ Tako bi lahko rekli ob prezgodnji smrti blagega Biclnovega očeta Janka Pečnika. Na njegov 74. rojstni dan, 25. maja, smo ga položili v navzočnosti številnih žalnih gostov na šmihelskem pokopališču v družinsko grobnico.
Rute ob pobočju sive Pece z
Slovo od Biclnovegi očeta
Biclnovo kmetijo so lep idiličen kraj. Zemlja je sicer skopa in zahteva pridne delavne roke in veliko ljubezni od svojega gospodarja. In te ljubezni je bila ta zemljica od Biclnovih gospodarjev v veliki meri deležna.
V tej prelepi planinski samoti je preživel Janko svojo mladost. Prva njegova učitelja sta bila kulturno in gospodarsko razgledani oče Vinko in globoko verna, srčno dobra mati Katarina.
Znala sta posredovati svojemu sinu spoštovanje in ljubezen do materinega jezika, znala sta sejati dobro seme v njegovo mlado srce. Ko je Janko do-rastel, se je že zgodaj vključil v domače prosvetno društvo. V
kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu si je pridobil potrebnega strokovnega znanja. Tako je kot razgledan kmet dvignil gorsko kmetijo, da je mogla rediti številno družino.
Ko smo tudi mi kor. Slovenci postali žrtvev nacističnega režima, je padla tudi na Biclnovo domačijo grozeča senca.
Janka kot znanega rodoljuba in buditelja narodne zavesti so med drugimi odpeljali v celovške zapore in od tam poslali na fronto.
Po končani vojni se je Janko takoj zopet vključil v kulturno, gospodarsko in politično delo. Narod ga je klical in on se je temu klicu radovoljno odzval. Bil je več let predsednik doma-čega prosv. društva, sodeloval
ie pri zadružništvu, bil ponovno odbornik nadzornega odbora ZSZ in predsednik šmihelske Posojilnice.
Za svoje požrtvovalno udejstvovanje v raznih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacijah je prejel več priznanj in odlikovanj.
Med drugimi tudi državno odlikovanje za osvoboditev AVSTRIJE. Pokojnega je božja previdnost postavila v zelo razburkano dobo, v kateri so časovne potrebe zahtevale od našega človeka ne samo izobrazbo in razgledanost, temveč posebno še odločnost in doslednost v iskanju poti za ohranitev našega slovenskega življa.
Rajni Biclnov oče se je zave-
dal, da gotove človekove vrednote niso razprodarljive, da se z njimi ne sme barantati in mešetariti ko s kako trgovsko robo. Od teh svojih načel in spoznanj se ni dal premakniti.
Njegovo neomejeno življenjsko načelo je bilo: dati Bogu, kar je božjega; bližnjemu, kar mu gre, in narodu, kar je njegovega. Morda je ravno zaradi tega svojega trdnega stališča bil od oblastnikov in njih trabantov opredeljen v slabšo kategorijo deželanov in članov človeške družbe.
Doslednost, to je bila najbolj osebna in najlepša lastnost pokojnika. Kar je mislil, kar je čutil, to je tudi izpovedal, napisal, pa tudi z dejanji izpričal.
Bil je kakor neomajen, neupogljiv hrast sredi zelenih Rut, globoko zakoreninjen v domači zemlji. Ni bil trst, ki niha sem
ter tja, kamor veter zaveje. Vi-har se z njim ni poigraval. Stal je nepremično tam, kamor ga je njegova mati vsadila. Ni menjal gredice, kakor jo menjajo danes mnogi iz mode ali iz koristi.
Doslednost pokojnega Biclnovega očeta Janka Pečnika je za nas življenjska orientacija. Tudi Cerkev, tako je bilo v nagrobnem govoru poudarjeno, — se klanja možu, ki je s svojim življenjem pokazal, da kar Bog človeku kot dar daje, da tega ne smemo poljubno zavreči! Končano je lepo, zgledno življenje za ta svet. Končano je trpljenje, iskanje, tveganje, upanje. Ni in ne sme biti končano pa tisto, kar je pokojni v ljubezni sejal, kar je zase, za svojce in za nas vse Boga prosil!
Pogrebne obrede je izvršil šmihelski dekan Kristo Srienc
ob asistenci bilčovskega dekana Leopolda Kassla in šmi-helskega kaplana Jožeta Mar-kowitza.
Na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu so se od rajnega Janka Pečnika z ganljivimi žalostinkami poslovili MoPZ „Kralj Matjaž“, moški pevski zbor Foltej Hartmann in šmihelski cerkveni pevski zbor.
V imenu KPD Šmihel, EL Pliberk, Posojilnice Pliberk, Skupnosti južnokoroških kmetov, Društva slovenskih upokojencev ter naših osrednjih gospodarskih in političnih organizacij se je rajnemu Biclnovemu očetu zahvalil mestni svetnik Fric Kumer za vse njegovo nesebično delo v korist slovenskega naroda. V imenu KGZ pa je spregovoril njen predsednik Fridl Kapun.
Žalujoči Biclnovi družini pa izrekamo iskreno sožalje!
Prireditve/Razno
Petek, 3. 6. 1988
Za naše mlade glasbenike: Koroške ljudske pesmi v priredbi za klavir (Igor Dekleva).
Sobota, 4. 6. 1988
Duhovni nagovor (mag. Stanko Olip). — Voščila (M. Hart-mann).
Nedelja, 5. 6. 1988
0 starih časih: zgodbe, ki so jih še vedele pripovedovati naše stare mame.
Pon., 6. 6. 1988
Mladinski dan Katoliške mladine v Globasnici — reportaža.
Torek, 7. 6. 1988
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
Sreda, 8. 6. 1988
Dobra volja je najboljša. Večerna 21—22: Zvočno pismo. Male glasbene skupine.
Četrtek, 9. 6. 1988
Rož — Podjuna — Zilja.
Za naše mlade pianiste
Mladim, ki se učijo klavir, bo v posebni vrsti namenjen drugi, kulturni del slovenske oddaje koroškega radia v petek, 3. junija. Slovenske ljudske pesmi na Koroškem bo v obdelavi za klavir predstavil znani pianist dr. Igor Dekleva, ki je na povabilo Mohorjeve založbe priredi! narodne pesmi za klavir. Kakor pravi umetnik sam, je priredbo rad naredil, in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker se nekateri koroški napevi izrazito ujemajo s klavirsko igro in se kar sami položijo v prste, drugič pa, ker se čudoviti svet ljudskega koroškega izročila ujema z nacionalno utemeljeno klavirsko metodo, ki jo je Dekleva razvil sam. Slovenske ljudske pesmi na Koroškem pa je strnil v sedmi zvezek svojih vaj za naraščaj pianistov.
PRIREDITVE
•	Celovec
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu vabi na
ŠOLSKO AKADEMIJO od geslom SELE VSEPOVSOD iveli smo — živimo — živeli bomo
1938—1988
Čas: nedelja, 5. junij 1988, ob
14.30
Kraj: velika dvorana doma sindikatov v Celovcu Kot gostje nastopajo člani in kulturni ustvarjalci Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ v Selah, s katerim je Slovenska gimnazija letos bratsko povezana.
•	Hodiše
SREČANJE V HODIŠAH
Čas: sobota, 4. junija 1988, ob
20.30
Kraj: pri Svetlju v Plešerki Sodelujejo: MePZ „Gorjanci“ iz Kotmare vasi; MePZ „Mojcej“ iz Šentilja; Landjugendgruppe Schiefling am See; MoPZ „Bilka“ iz Bilčovsa; Združena zbora „Hotuljci“ iz Kotelj in „Zvezda“ iz Hodiš
Za ples igra: Trio „Stari prijatelji“ s Prevalj
Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah
•	Celovec
BUTALCI — zaključna predstava
Čas: torek, 7. junija 1988, ob
20.00
Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopa: Igralska skupina Mo-destovega doma Prireditelj: Modestov dom
•	Celovec
Veseloigra POSLEDNJI MOŽ
Čas: petek, 3. junija 1988, ob
20.00
Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopa: Farna mladina Vo-grče
Prireditelj: Modestov dom
•	Celovec
MALI PRINC
Čas: sobota, 4. junija 1988, ob
20.00
Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopa:	Lutkovna skupina
dunajskih študentov
•	Podpeca
LOVSKA MAŠA
Čas: petek, 10. junija 1988, ob
14.00
Kraj: pri Replnu v Podpeci Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla
•	Baška
OBMORSKO LETOVANJE od 26. junija do 9. avgusta 1988 v Baški
Za otroke med 7. in 15. letom Cena (inkl. prevoz) 1700,— šil. Prijave sprejema SPD „Edinost“, 9150 Pliberk. Podrobnejše informacije: Posojilnica Pliberk, tel.: 04235/2583
•	Kotmara vas
Veseloigra POSLEDNJI MOŽ
Čas: nedelja, 5. junija 1988, ob
19.30
Kraj: Farna dvorana v Kotmari vasi
Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
Nastopa: Farna mladina v Vo-grčah
•	Dunaj
ZADRUŽNIŠTVO — AVTOHTONA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV
Govori: dipl. trg. Joža Habernik Čas: petek, 17. junija 1988, ob 19. uri
Kraj: Gostilna Weidinger, Danhausergasse 3, 1040 Dunaj Prireditelj: Dunajski krožek
•	Ljubljana
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na operno predstavo v Cankarjevem Domu v Ljubljani
Modest Musorgski BORIS GODUNOV v petek, 1. julija 1988 Odhod iz Dobrle vasi: 13.30 (Sienčnik); iz Celovca: 14.00 (Mohorjeva); iz Kožentavre: 14.20 (Mlečnik)
Začetek predstave je ob 18. uri.
Cena za prevoz in vstopnino
šil. 220,—
Prijave sprejemata do 27. 6. 1988
Krščanska kulturna zveza, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. štev. 04 63/51 62 43, in avtopodjetje Sienčnik, tel. štev. 0 4236/22 19 BORIS GODUNOV, v sodelovanju Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Opere in Cankarjevega doma, je doslej največji operni dogodek v Sloveniji.
• Gradec
SLOVENSKI PRAZNIK
čas: četrtek, 9. junij 1988, ob
20. uri
Kraj: dvorišče univerze Prireditelj: Klub slovenskih študentov in študentk
•	Ljubljana
KITAJSKO SLIKARSTVO DINASTIJ MING & QING
Čas: do 15. junija, vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljkov
Kraj: Narodna galerija v Ljubljani, Prežihova 1
•	Radiše
MALI PRINC
Čas: četrtek, 2. junija 1988, ob
10.30	(po maši)
Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo na Radišah Nastopa: lutkovna skupina dunajskih študentov
•	Šentlipš
MALI PRINC
Čas: nedelja, 5. junij 1988, ob 9.15 (po sv. maši)
Kraj: farna dvorana v Šentlipšu Prireditelj: farna mladina v Šentlipšu
Nastopa: igralska skupina dunajskih lutkarjev
•	Zeleni
Zeleni klub v parlamentu in Zelena izobraževalna delavnica (GRÜBI)
vabita na
„AKCIJO ODPADKOV“
Termini na Koroškem: sobota, 4. junija 1988, ob 11.00 — Akcija na Novem trgu in tiskovna konferenca (drž. poslanec Peter Pilz); ob 19.30: Celovec: restavracija v Domu glasbe;
nedelja, 5. junija 1988, ob
10.00	— Wolfsberg: dvorana delavske zbornice; ob 19.30 — Feldkirchen: farna dvorana; ponedeljek, 6. junija 1988, ob
19.30	—'Borovlje — gostilna Matheidl
Pri vsaki prireditvi bodo predvajali video film „Alptraum Müll“ (kako preprečiti, vnovčiti, razstrupiti odpadke)
Referirala bosta: dipl. kemik H. W. Markwitz, državni poslanec Peter Pilz
• Vogrče
DRUŽABNO SREČANJE S KLUBOM KOROŠKIH SLOVENCEV IZ LJUBLJANE IN MARIBORA
Čas: sobota, 4. junija 1988, ob 16. uri
Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Pri red itve/Razno
•	Šentjakob v R.
KAKO ŽIVIMO V NAŠI OBČINI Podijska diskusija ob 100-letnici občine Šentjakob Čas: petek, 10. junij 1988, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Šentjakobu
Prireditelj: Katoliška prosveta Šentjakob
Sodelujejo: Johann GreBI, Pep Marketz, Gerlinda Hafner, Han-zej Sticker
Vodja diskusije: Alois Sticker
•	Oglasa
Novo, sodobno opremljeno hišo z vrtom ob morju (No-vigrad) oddam v najem. Prostora za šest oseb. Ponudbe na telefon (03/064/ 33 5 88 (zvečer).
*
V najem oddam hišo s 110 m2 stanovanjskega prostora.
Nadaljnje informacije na upravi Našega tednika.
•	Vogrče
POLETNA NOČ
čas: sobota, 11. junija 1988, ob 20.30
Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj:	MePZ Podjuna-
Pliberk
Za zabavo igra ansambel ŠIK iz Slovenije
Potovanje na POLJSKO od ponedeljka, 11. julija, do sobote, 16. julija 1988 PROGRAM:
11- 7.: Zgodaj zjutraj odhod iz Celovca, preko Dunaja, Bratislave. Zvečer prihod v Krakov, večerja in prenočitev v hotelu Cracovia.
12.	7.: Ogled mesta, kraljevega Sradu na Wawelu, obisk Nove hute, tam bogoslužje, ogled solin, večerja, prenočitev.
13.	7.: Vožnja v Wadovice (rojstni kraj papeža Janeza Pavla II.) kratek ogled, nato vožnja v Oswiencim. Ogled taborišča, bogoslužje, kosilo, nato vožnja v Czenstochowo: ogled samostana in bazilike ter mu-Zeia, večerja in nočitev.
14.	7.: Bogoslužje, zajtrk, čas Za osebne oglede, zgodnje kosilo, vožnja v Varšavo. Med Potjo aktualni ogledi, večerja in nočitev v hotelu WERA.
1S- 7.: Zajtrk, ogled mesta, ko-silo, nato vrnitev čez RADOM, KlELCE proti KRAKOWU.
18- 7.: Zajtrk, po zajtrku vrnitev skozi Češko v Avstrijo.
Storitve: Namestitev v dvopo-steljnih sobah, polni penzion na Poljskem, vstopnine, vožnje z avtobusom po programu. Cena: šil. 4475,—
^a dvakratno tranzitno vizo skozi Češko šil. 180,—. Potreb-ni sta še dve fotografiji.
SPD „KOCNA“ SVEČE DRUŽBA SV. MOHORJA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
.

m
A. EINSPIEimjEVA
Proslava
ob 100-letnici nidgöve smrti
Godba na pihala KPD Šmihel/mešani pevski zbor „Hrast" iz Doberdoba, moški pevski zbor „Kočna" Sveče, cerkveni zbor Sveče, slavnostni govor predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, podelitev 1. Einspielerjeve nagrade, po proslavi odkritje spominske plošče pri Pregleju
Štehvanje pr Žila ...
(Nadaljevanje z 8. strani)
so znali (ali hoteli?) utrjevati ponosa in samozavesti (Žila je pač daleč od Celovca). Tako smo postali Zilani „moderni“, postali smo „tajč“ in kar na tihem zakopali staromodno „okorno“ narečje. Naša nekoč izrazita identiteta je utonila v enakomerni kaši neke uniformirane alpske kulture... Za nekatere merodajne osebnosti se pač ni splačalo pobrigati se za Žilo, verjetno, ker sta se v vencu treh dolin ßoz in Podjuna le preveč lesketali. Mi smo že vedno bili neke vrste „eksoti“, kar mi je izza prvih gimnazijskih let še v živahnem spominu.
Danes imamo na Žili dve, tri imenitne družine, katerih člani so zastopani na vseh političnih, gospodarskih in družbenih področjih, peščico inteligence, nekaj poklicnih Slovencev in ... absolutno nič več! Povsem nam manjka baza! Kaj smo torej Zilani danes? Smo tisti drugorazredni Slovenci v očeh nekaterih, ali smo tisti „vin-dišarji“, za katere nas imajo Nemci, smo Zilani, Ziljani ali celo Gail-tolerji? Bojim se, da pravzaprav niti sami tega točno ne vemo!
P.S.: Urednika prosim, da ne popravi „Žile“ v „Ziljo“. Izraz „Zilja“ naj bi ostal rezerviran za suhoparne lublanske, oprostite!, ljubljanske, akademsko izobražene učenjake!
Hermann Fritz, Podklošter
Prijave:
Katoliški dom prosvete SODALITAS 9121 Tinje/Tainach tel.: 0 42 39/26 42 do 25. junija 1988
• Tinje
v torek, 7. junija, odhod ob 12.30 uri, vrnitev ob 19. uri Izobraževalno potovanje: HE-MA KRŠKA, nem.
Vodi: prof. Otto Streit
v petek, 10. junija, ob 20. uri
Dia-predavanje:
„JUŽNA FRANCIJA“, nem. Predavatelj: Walter Zaponig, Velikovec
Andr«; Vari. fcfUr*fGH»rr» - Branko Bratavščak, go*».'Violin*
SOBOTA
4. junija 1988, 20.15
VEDER PA6ANINIJEVIH SONAT
NA HUMU
SAMSTAG
, 4. Juni 1988, 20.15
v torek, 14. junija, ob 20. uri
„KRŠČANSTVO IN NEW AGE“,
nem.
Predavatelj: p. dr. Josef Südbrack SJ, München
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA SOLA ZAVODA ŠOLSKIH SESTER, ŠT. RUPERT V VELIKOVCU'
v soboto, 18. junija, ob 20. uri
SPOMINSKA PROSLAVA OB 15-LETNICI SMRTI PESNICE CHRISTINE LAVANT, nem.
vabi v
soboto, 11. junija 1988, ob 15. uri in nedeljo, 12. junija 1988, ob 13.30 in 16. uri na
v ponedeljek, 20. junija, ob 20. uri
„BITI MED LJUDMI“, nem. Robert Gratzer bere iz svojih del
v torek, 21. junija, ob 20. uri Predavanje: SLOVENSKA NARODNA SKUPINA NA KOROŠKEM, nem.
Zgodovina — kultura — aktualna situacija Predavatelj: dr. Franc Merkač, Celovec
ZAKLJUČNO PRIREDITEV
Kulturni spored obsega petje, pozdrav, simboliko Ave Marija po Charlesu Gounodu in misterij „Srečna črnogorska pastirica“ v priredbi Mirka Mahniča in v režiji Petra Stickra.
Od sobote popoldan do nedelje (do 18. ure) si lahko ogledate RAZSTAVO izdelkov učenk.
Prisrčno vabljeni!
Šport
Podliga-vzhod
Novi
libero
Kräusler
je boljši
Klopinj — Šmihel 0:0
Šmihel: Leilgeb 4, Ambrosch 3, Buchwald 4, Buchwald 4, W. Kräusler 5, Šumnik 4, Kaiser 3, Djurič 5, H. Berchtold 3, Blaže] 3, W. Berchtold 3, Drobesch 3; Klopinj, 300 gledalcev Sodnik: Jantschgy (dober)
Brez trenerja Pajenka, ki zaradi rdečega^ kartona ni smel še igrati, so Šmihelčani očitno boljši. Predvsem libero Walter Kräusler in z njim vsa obramba so zapustili v Klopinju odličen vtis; Šmihelčani so bili le v napadu nekoliko preslabi. Edino možnost je zapravil Willi Berchtold, na drugi strani pa je šmihelski vratar Leitgeb nekajkrat dobro branil.
Lojze Kužnik
Podliga-zahod
Jeseni
igralec-trener v Bilčovsu?
Bilčovs — ATUS Borovlje 0:2 (0:1)
Bilčovs: Schaunig 3, Maierhofer 4, Partl 3, Schellander 4, Hobel 4 (74. L. Krainer), Ogris 4, W. Kuess 3 (60. Ouantschnig 3), Pesjak 3, H. Krainer 3, J. Kuess 3, Stojil-kovsky 4;
Bilčovs, 600 gledalcev Sodnik: Zellot (poprečen)
Strelec: Bergmann (44. in 75.)
Bilčovščani niso igrali slabo in so imeli v tem derbiju nekaj dobrih priložnosti (Partl npr. ni zadel praznega gola), odločilna zadetka pa so dali gostje, čeprav so Bilčovščani zgubili, so se z veliko verjetnostjo že rešili izpada. Zato delajo tudi že načrte za naslednjo sezono. Na vsak način bosta ostala v Bilčovsu Pesjak in Helmut Krainer, kariero končati pa hoče Sigi Hobel. Kar se tiče trenerja za sezono 88/89, se bodo Bilčovščani kmalu pogajali s trenerjem Thullerjem. Znano pa je, da bi v novi sezoni imeli radi igralca-trenerja, v poštev pa pride samo zelo kvalificiran nogometaš. Kdo naj bi bil novi trener, še ni znano, na vsak način pa se bodo Bilčovščani še pogajali z doslejšnjim trenerjem.
PODLIGA ZAHOD
1.	Borovlje
2.	Dellach
3.	Radenthein
4.	Šentjakob
5.	WeiBenstein
6.	Rožek
7.	Lienz
8.	Baško jezero
9.	Lendorf
10.	Bilčovs
11.	Trebinj
12.	Brnca
13.	Tristach
14.	Obermillstatt
23	14	6	3	45:23	34
23	11	10	2	37:19	32
23	11	4	8	43:32	26
22	10	6	6	32:27	26
23	8	9	6	33:21	25
22	9	6	7	32:30	24
22	8	7	7	33:38	23
23	8	5	10	31:31	21
23	8	4	11	32:32	20
22	6	7	9	30:36	19
22	6	6	10	24:23	18
22	4	9	9	23:32	17
23	5	6	12	21:47	16
23	3	9	11	27:42	15
1. razred D
Mladi 17-letni Pajančič je pod novim trenerjem Steklom v odlični formi in je štel v zadnjih tekmah med najboljše svojega moštva.
Foto: Fera
V nedeljo odločitev proti Reichenfelsu
Velikovec — Globasnica 1:3 (1:1)
Globasnica: Kaiser 4, Hutter 4, H. Mi-cheu 4, M. Kollmann 4, Schatz 5, P. Mi-cheu 4, Klančnik 4, Pajančič 4, Thonho-ter 5, Blažej 5;
Velikovec, 300 gledalcev Sodnik: Joas (zelo slab)
Strelci: Modrei oz. Blažej (2), Micheu
čeprav sta Erwin Galo in Marko Vauče poškodovana, Globašani uspešno nadaljujejo vigredno serijo. Galo sedi sicer na klopi, v igro bi ga dal trener Štekl samo, če bi bilo nujno potrebno. Tako Galo v odločilni tekmi v nedeljo (18.00) doma proti Reichenfelsu še ne bo mogel igrati.
Izredno dobro prestal je svojo hudo poškodbo Pepo Micheu, ki je v Šmihelu moral končati svojo kariero. Micheu je bil pred leti izredno perspektiven igralec, toda po številnih operacijah je obesil čevlje na žebelj. Po treh letih pa je spet pričel v Globasnici, kjer je kot defenzivni sredinski igralec za moštvo izredne pomembnosti.
V nedeljo, 5. junija 1988, Globasnica — Reichenfels ob 18. uri
na igrišču v Globasnici!
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Grazer Wechselseitige Uersfdwrang
9143 Sl Michael/Šmihel Hof/Dvor 23. Tel. (04235) 3260
1. RAZRED D
1.	Žitara vas
2.	Velikovec
3.	Žrelec
4.	Sele
5.	Galicija
6.	Gurnitz
7.	Sinča vas
8.	Grebinj
9.	Železna Kapla
10.	Šentpavel
11.	Reichenfels
12.	Metlova
13.	Globasnica
14.	Šteben
23	13	7	3	33:13	33
23	15	3	5	39:26	33
23	12	8	3	57:18	32
23	11	8	4	30:23	30
23	8	6	9	24:24	22
23	6	10	7	23:29	22
22	9	3	10	30:26	21
23	7	7	9	29:32	21
22	8	3	11	30:35	19
23	8	3	12	36:46	19
23	8	2	13	33:47	18
22	7	4	11	24:38	18
22	5	5	12	33:41	15
23	4	7	12	27:50	15
STRAN ^ a petek,	-------------------------------
I 3. junija 1988 STRAN u p- petek,
IO 3. junija 1988
Dr. Iva
Mol nasprotnik ie
tud Jagodič!“
Kdo je tokrat favorit? Na eni strani SAK, ker doslej še nikoli ni zgubil proti Pliberku, na drugi strani pa Pliberk, ki je letos na lestvici pred SAK-om. Pravega favorita tokrat torej ni, goriva po zadnji hektični tekmi v Celovcu pa je vsekakor še dosti. Pliberčani so v prvi jezi po tekmi obljubljali maščevanje, kar je SAK-ovce še dodatno motiviralo. Motivacije igralcem SAK v tekmah proti Pliberku doslej še nikoli ni manjkalo, kar je potrdil tudi trener Pliberča-nov dr. Ivan Ramšak: „SAK je proti Pliberku vedno nadpovprečno
motiviran in je zato tudi tokrat favorit!“ Ta Ramšakova izjava bo gotovo držala, saj je SAK doslej v važnih tekmah, ko je bil motiviran, igral dobro in zmagal.
Trener SAK Lojze Jagodič je bil
v zadnjih tekmah vedno v središču dogajanja, gledalci in nasprotniki so se skoraj izključno koncentrirali na bivšega avstrijskega reprezentanta. Tudi tokrat bo igral Jagodič. Že sama prisotnost Jagodiča na igrišču menda zadostuje, da so pliberški nogometaši že pred tekmo zmedeni!
Jagodič hoče zakuriti svoje čevlje!
Trener Jagodič pa po svoje zna že pred tekmo vleči pozornost nase: „Če bomo spet zmagali, bomo sredi igrišča zakurili moje nogometne čevlje,“ obljublja Jagodič, ki hoče potem končati svojo kariero kot igralec. Pred mesecem dni pa je še kapetan SAK Velik obljubil, da bo po zmagi sredi igrišča zakopal svoje čevlje in nato končal svojo kariero. Oba, Jagodič in Velik, sta seveda le v šali delala te izjave, ki pričajo o tem, da je SAK tudi tokrat zelo samozavesten.
Ramšak: Igram tudi proti Jagodiču!
Trener Pliberka, dr. Ivan Ramšak, v nasprotniku ne vidi samo SAK, ampak tudi trenerja Jagodiča, ki po njegovem nikoli ni verjel, da bo Ramšak kot trener uspešen.
Ramšak: „Moj nasprotnik je tudi Jagodič, ker mu bom skušal dokazati, da sem boljši trener!“
Helmut Hoher ne bo igral
Zaradi 4. rumenega kartona najboljši pliberški napadalec ne bo smel igrati. „To bo velika slabitev za nas,“ je prepričan Ramšak, ki se boji tudi še za poškodovanega Terčiča.
Kreutz: Ramšaku ne bom prizanesel!
Ramšaka bo kril v Pliberku Miha Kreutz, ki je vigredi imel doslej posebno dobro formo. Kreutz: „Ivan je sicer moj prijatelj, toda v tekmi to ne šteje. Računati mora s tem, da bom igral zelo trdo — toda seveda športno!“
Ramšak je bil sicer nekoliko začuden, toda menil je, da ga razume, ker je Kreutz pač doma iz Pliberka.
V soboto,
4. junija 88, ob 18. uri
SVG Pliberk — SAK
na igrišču v Pliberku!
Vratar Milan Draže operiran — branilec Užnik igra v golu
Šentpavel — DSG Sele 1:0 (0:0)
Sele: Užnik 4, Jakopič 4, K. Hribernik 3, N. Hribernik 3, Pristovnik 2, Urban 3, Wieser 3, Fera 3, Zdravko Oraže 2 (70. Hobel), Gregorič 3, Travnik 3:
Šentpavel, 200 gledalcev Sodnik: Britzmann (dober)
Strelec: Markovec (60.)
V	tekmi za AK-cup si je vratar Milan Oraže strgal na nogi vezi in je bil še pretekli teden operiran. V golu ga je v Šent-pavlu nadomestil branilec Siegfried Užnik, ki pa je opravil svojo nalogo zelo dobro. Ker je poškodovan tudi še Nanti Olip, so Selani pravzaprav že pred tekmo v Šentpavlu lahko pozabili na 1. mesto, saj so morali nadomestiti kar dva standardna igralca. Vrhu tega pa so v tej tekmi po neumnem prekršku izgubili še Gregoriča zaradi rdečega kartona.
V	nedeljo igrajo Selani doma proti Žitari vasi. Skušali
bodo seveda z zmago dodatno popestriti boj za 1. mesto v 1.
Do konca sezone bo izpadel standardni vratar Milan Oraže.
Z zmago proti vodečemu iz Lienza je SAK dokazal:
SAK je v koroški ligi še vedno sila!
SAK - Rapid Lienz 3:1 (0:0)
SAK: Dalanović 5, Stern 4, Čertov 4, Kreutz 5, F. Sadjak 5, Wölbl 4, Velik 5, Blajs 5, Hanser 4, Burger 4;
Annabichl, 500 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (dober, vedno na višini žoge, imel pa je premalo pomoči od stranskega sodnika)
Strelci: Wölbl (73.), Burger (78.) in Hanser (83.) oz. Winkler (85.)
Rdeči karton: Mairacher (82.)
SAK je z zmago proti Lienzu odprl WAC-u vrata v II. ligo. Gostje iz Lienza pa so bili poraza vsekakor sami krivi, saj si je Mairacher s prekrškom nad Burger zaslužil rdeči karton. SAK pa je zelo dobro izkoristil nekoncentriranost gostov in dal odločilne zadetke, ki so pomenili za Lienz prvi poraz po 14 tekmah. Vratar Da-lanovič je branil kratko pred koncem še enajstmetrovko Schweigerja, odlično pa je igral mladi Blajs, ki je bil eden najboljših v slovenski enajsterici.
Tako so igrala ostala moštva Slovenskega atletskega kluba:
SAK — Lienz rez. 1:1
Gol za SAK Franc Wieser;
ASV - SAK jun. 0:8
Pasterk, 3, Hribernik 2, Blajs 2, Sturm, Kert;
Prvič je od začetka igral mladi Tonči Blajs, in bil brez dvoma eden najboljših na igrišču.	Foto: Fera
Tinje — SAK šol. 3:3
Fera, Koncilija, Petek;
Šport
34. avstrijski naslov za Ani Müller
V	Trgu/Feldkirchnu je Pod-gorčanka Ani Müller preteklo soboto osvojila v teku na 10.000 metrov svoj 34. avstrijski naslov. V tem teku jo je premagala le Jugoslovanka Silvija Rožič, ki je tekla nov jugoslovanski rekord. Ani Müller tokrat ni tekla optimalno, imela je med tekmo deloma težave z dihanjem. Kljub temu pa je bila zdaleč najboljša Avstrijka.
Avstrijsko prvenstvo na 10.000 metrov (ženske): 1. Silvija Rožič (ADT Maribor) 33:48,85; 2. Ani Müller (DSG Podgorje) 35:18,39; 3. Marion Feigl (LCAV Doubrava) 36:12,78.
Nogomet v Sloveniji Hud poraz Olimpije Koper zmagal v Kranju
V	30. kolu II. ZNL je ljubljanska Olimpija zgubila na tujem proti vodilnemu Spartaku 0:4. Olimpija je na 13. mestu.
V	slovenski nogometni ligi je vodeči NK Koper zmagal v Kranju 2:1 in je s tremi točkami prednosti pred NK Maribor v vodstvu.
KOLESARJENJE
Avstrijsko prvenstvo dvojic
Bronasta kolajna za Petra Wrolicha
Na avstrijskem prvenstvu dvojic v tekmovanju na kronometer je pri šolarjih dosegel Peter Wroiich s svojim klubskim kolegom Reineckerjem (oba ASKÖ Beljak) 3. mesto. Pred 14 dnevi je Wroiich v posameznem prvenstvu na kronometer že dosegel bronasto kolajno. Julija pa čaka Wrolicha avstrijsko prvenstvo v cestni dirki.
Minulo nedeljo, 29. maja, je vabila lutkovna skupina iz Šmihela na premiero lutkovne igre z naslovom „Festival ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev“. Aktivna skupina, ki bo pri-hodnje leto obhajala svoj 10-letni obstoj, še vsako leto naštudira lutkovno igro in z njo razveseli otroke in odrasle.
Lepo število otrok in njihovih staršev se je zbralo minulo nedeljo po drugi maši v farni dvorani, da bi prisluhnili slovesnemu festivalu „ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev“, torej predmetov, na katere se ljudje večkrat strašno jezijo, ker jim gredo na živce.
Zato pa so ti predmeti iz protesta pobegnili ter na festivalu zahtevali svoje pravice, ki jim gredo. Ljudje pa so medtem hudo pogrešali te predmete in jih klicali nazaj, ker brez njih le niso mogli živeti. Igro je uspešno režiral domačin Štefan Merkač, igrali pa so: Krista Jernej, Franc in Pepej Trap, Angelika Mlinar, Niko in Andi Krištof, Lidija Reinwald in Peter Krivograd.
Glasbeno so predstavo spremljali Janez Gregorič, Silvija Merva in Betina Čebul. Scena je bila v rokah izkušenega strokovnjaka Saše Kumpa, za brezhibno osvetlitev pa je poskrbel Niko Krištof.
Šmihelski lutkarji se že nekaj let udeležujejo gledališko-lutkovnega seminarja v Fiesi, katerega organizira KKZ in ki jim je v veliko korist pri njihovih nastopih.
Predsednik KPD Šmihel učitelj Karel Gril se je uvodoma zahvalil aktivnim lutkarjem za idealizem in trud, otrokom in njihovim staršem pa za številen obisk.
Lutkovne predstave sta se med drugimi udeležila tudi režiser Tine Varl in tajnik KKZ Nužej Toimajer s soprogo.
Premiera lutkovne igre v Šmihelu :
„Festival ropotulj, zvoncev in kuhiniskih loncev“
Mlade gledalke napeto sledijo igri.
Čestitamo
Preteklo soboto sta si obljubila večno zvestobo Marta Perč iz Rinkol in Mihael Kramer iz Nonče vasi.
Številnim čestitkam se pridružujejo pevke iz Rinkol, EL Pliberk in uredništvo Našega tednika.
*
Srebrno poroko praznujeta Franc in Ana Walter iz Lipice pri Radišah. Še mnogo zdravih let skupnega življenja in obilo božjega blagoslova želijo starši, sestre in brata z družinami in sin Franci. Čestitkam se uredništvo NT rade volje pridružuje.
*
Te dni praznuje v Šmihelu Lojz Krištof svojo 70-letnico. K temu jubileju mu čestitajo in želijo še mnogo srečnih, lepih in prijetnih let, predvsem pa trdnega zdravja: vsi njegovi in bližnji ter seveda tudi uredništvo Našega tednika.
Ob 10-letnici DOBROLSKIH NOVIC
Dobrolske novice vabijo na jubilejni koncert
35 let ansambla Slavka in Vinka AVSENIKA
Čas: v nedeljo, 26. junija 1988, ob 20. uri; kraj: v samostanu Dobrla vas
Vsi prisrčno vabljeni!