L,eto ll.f stav. 2i0 v uyuijmB|, torek dne O. septembra 1921 Posamezna itav. SO par • 2 K MkNIVllM (M«a). »K »tO agUal do 90 mm ■ oua) . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko« Uredatttvoi ittUtft itn Upravnlitvoi tm Iti a w Današnja številka obsega osem ftratd in stane dve kroni. LJubljana, B. septembra. Dum m Je vršila na ljubljanskem magistratu anketa o rastoči draginji ter sploh o težavah s prehrano. Kot namestnik mestnega župana je vodil [borovanje magistratni ravnatelj dr. Mfljutta Zarnik, ki jo uvodoma poudarjal, da ne pričakuje od posveto-ranja posebnega uspeha, prosi pa go-romike že naprej, naj nikar ne govorijo skozi okno. Anketa je trajala od 17. do 20. ure in priznati moramo, da Si voBigled prodstoječib občinskih vo-tav ter z ozirom na demagoStvo, s katerim se od prevrata sem tako rado operira med ljudstvom, proti pričako-ranju končala Se s precej ugodnim re-pil tatom. Nai mestni konsument jutri So ne bo mogel kupiti cenejših živil. Tudi gez mesec dni morda še ne; aproviza-pijska vprašanja se ne rešujojo čez noč. Anketa pa je pokazala, da je vendarle mogoče o važnih gospodarskih vpraSanjlh govoriti v družbi voditeljev ln pristilev vseh načih strank ter (la je celo mogoče doeeči soglasne t-klepo. Pri tem evidentnem streznjenju tudi c&jradikalnejSih ljudi, nas prav nič ne moti okoliščina, da so poedini govorniki zahajali v stran pota tor tudi s postranskimi nameni na Široko in dolgo razkladali obče znana dejstva. Ako hi se mogel vsaj ton, ki je prevladal na, današnji anketi, vzdržati za bodoče, bi lahko ljubljanski meščan od takih sporazumnih in složnih posvetovanj imel prav lepe dobičke. Marsikatero socijalno in gospodarsko zlo bi ee moglo odstraniti ter preprečiti'. Neizogibno je sicer, da delajo politiki za rastočo draginjo odgovorno vlado. Pri tem nihče ne pomisli, da bo v Jugoelaviji agrarna večina parlamenta še dolgo, dolgo odločilna za državno trgovsko politiko bi da bo naš konsument tem bolj prikrajšan, čim bolj se bo'lo njegovi poslanci zgubljali v brezplodni opozicijonalni politiki. Socijaiist Deržič bi mogel za svoje vo-iiice doseči marsikak uspeh, ki je pc njegovi krivdi padel v naročje agrarcu Puclju. Zato je tem bolj hvalevredno, ako pride iz ust volilca - opozieijonal-ea priznanje brezuspešnosti boja proti državni trgovinski politiki ter zahteva po — konsumentski samopomoči. Narodni socijaiist Ivan Tavčar je na aa-keti vse svoje predloge postavil na ta temelj ter predvsem zahteval intenzivno udejstvovanje mestne občin" ljubljanske na polju aprovizacije. Zopet naj se organizira mestna aprovizacija vsemi gospodarskimi panogami, ki sposobne za kratek čas ali stalno čuvati konsumenta pred izkoriščanjem. Vse to je že bilo tu. Zalibog ee je Opustilo in Se celo veliko lepega onemogočilo, Se predno se je moglo realizirati. V tera oziru smo mi že ope-tovano obrazložili svoje poglede na moderno komunalno upravo, ki se docela vjemajo s predlogom,_ soglasno prejetim na današnji anketi. Zanimivo za treznost ln politično preudarnost zborovalcev je staliSče, ki ga je anketa zavzela napram maksimiranju cen. Sredstvo je to, ki kon-fumentu v danih razmerah več Škoduje nego koristi. Anketa v ostalem nikakor ni zavzela napram kmetu sovražnega staliSča. Od v«eh strani se je poudarjalo, da so naraščajoče dra-rinje v prvi vTSti krivi Špekulanti in prekupci. Pri nas potiskajo cene na-zgor italijanski meSetarji. v Vojvodini in v Srijemu imajo Špekulanti na-kupljene stotine vagonov masti, ki jo hočejo vnovčiti z najmanj 50% dobičkom, v Banatu so se vrgle banke kakor besne na žitno trgovino. Vse žito je v njihovih brezvestnih rokah, S takimi in enakimi trditvami je nar sopil ljubljanski mestni tržni nadzornik Plemelj, zahtevajoč, da nastopi vlada tudi z represalijami in zasledovanji proti poedlnim Spekulantskim organizacijam, ld zbirajo milijone na stroške Širokih narodnih plasti Polsg drugih važnih sklepov, katerih blagodejna posledica se bo pokazala šele čez čas, je anketa dala pobudo tudi w takojšen nakup in prodajo krompirja po mestni občini ljubljanski. Tega praktičnega sklepa bo brezdvomno vsak Ljubljančan najbolj vesel Madžarske čete prekoračile avstrijsko mejo DO SKRAJNOSTI NAPET POLOŽAJ MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO. Dunaj. 5. septembra. (Izv.) Uradno se poroča: »Medtem, ko so v zadnjih dneh ovirale madžarske tolpe izročitev Avstriji po mirovni pogodbi pripadajočega dela Madžarske, so danes regularne madžarske cele, 2000 mož, pomnožene s to'.""-' vdrle vre-ko avstrijske meje ter napadle Kirch-scl.lag. Nato so se zopet polastili krajev Pilgersdorf, Jiinnersdorf, Ger-resdorf in Lebensbrunn. Po ijutc i boju so se morale avstrijske obrambne čete, ki so stražile mejo, umakniti madžarski premoči. Pri boju so imeli Avstrijci 2 mrtva in 20 večinoma težko ranjenim. V Wr. Neustadtu je bilo takoj alarmirano vojaštvo, ki odide na bojišče, da pomore obrambnim četam. S tem so torej Madžari prekoračili staro avstrijsko mejo, akoravno avstrijske obmejne straže niso prešle na madžarska tla.» K temu dozna vaš dopisnik, da se je začel boj ob 5. url zjutraj. Ob 4. uri nopoldne se je borba še vedno nadaljevala. Položaj je zelo resen. Število mrtvih in ranjenih se še ne more ugotoviti, vendar je mnogo večje, nego se to uradno razglaša. Prebivalstvo beži trumoma lz krajev, Anketa o naraščanju draginje NAJBOLJŠA REŠITEV JE V SAMOPOMOČI. kamor so vdrli Madžari, ponajveč vivO.ka. W. Neustadt. Tamošnji mestni svet je izdal na prebivalstvo oglas, v katerem objavlja, da zaenkrat še ne preti mestu nobena nevarnost. Vseeno pa je prebivalstvo Wr. Neustadta silno razburjeno, ker se boji, da ne vdero tudi k njim madžarske čete. Dunaj, 5. septembra. (Izv.) Avstrijska vlada je izdala na prebivalstvo oglas, v katerem izjavlja, da jo nezaslišana kršenja mednarodnega prava s strani Madžarske le še potrjujejo v njeni vztrajnosti. Apelira na enten-to, da pomaga svojemu odloku do veljave. JVladžarska vlada je danes ponovno stavila avstrijski vladi predlog, naj bi avstrijski vladni komisar skupno z madžarskim prevzel upravo v Subotišču za toliko časa, da se razmere ne izčlstljo, kar pa je vlada zopet odločno odklonila. Gradec, 5. septembra. Iz Fehringa javljajo: Danes ob štirih se je približno 20 mož močna madžarska tolpa približala Hohenbruggu na 300 korakov. Orožniki in vojaki so prepodili te tolp«, zajeli eno strojnico, dve puški in nekaj ročnih granat ter ujeli težko ranjenega madžarskega Ljubljana, B. septembra. V posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani se je vrSilo, danes pod predsedstvom dr. Zamika posvetovanje o aproviza-oiji. Pokrajinsko upravo je zastopal poverjenik Ribnikar v spremstvu vlad. svot. dr. Dermaetije in komisarje, dr. Novaka. Anketo se je udeležilo večje število zastopnikov strokovnih organizacij, mnogo občinskih svetovalcev vseh strank te rnarodni poslanec Kaii- Predlog g. Plemlja zahteva na železnicah prednost za aprovizačno transporte. Eksporterje naj se prisili, da krijejo domač trg s cenejšo živino. Obiv svet. Planinška predlog se zavzema za »brisanje starih in dovoljenje novih kreditov uradnim organizacijam. Obč. svet. Tavčar predlaga zopetno mestno aprovizacijo. Zastopnik vlade t. Ribnikar izjavi, da bo predložil «kle;« pokrajinskemu namestniku. Opozarja na nujnost in važnost takojšnje preskrbe ljubljanskega prebivalstva s Obširen referat je dal tržni nadzor nik Plemelj. Po daljSi debati je bilo | krompirjem. Bogloeno sprejeto več predlogov. ■ • " Lep uspeh ljublj. velesejma 37.000 OBISKOVALCEV. Arditi zapustili Baroš KOMEDIJA D* ANNUNZIJEVCEV. Reka, 5. septembra, (izv.) V nedeljo dne 4. t. m. so «legijonarji», ki so sedeli v Iukl Baroš, zapustili to luko in se odpeljali v Benetke. Od tam pojdejo v Oardone k d'Annunzlju. Namesto JeglJonarJev so zasedli luko Baroš reški »narodni stražniki* (to Je, zopet nreoMečeni d'Annunzijcvi legionarji!). Fašisti so ob odhodu priredili veliko demonstracijo, streljali v zrak in prisegali, da Baroša ne dajo. Dan pred odhodom je bil na vseh ulicah Reke nabit d' Annunzljev proglas legljonarjem: »Porto Sauro (= luka Baroš) ne bo i . „čer i sovražniku. Narodna zavest se je zbudila In Je ogorčena proti lažnjlvosti, s katero se Je Žrtvovalo zaupanje Reke. Moji zvesti naj izroče luko Sauro svoji Reki... itd.» Preprečen atentat DRŽAVNA CESTA PODMINIRANA Z DINAMITOM. — KOMU JE BILO NAMENJENO? Beograd, 5. septembra. (Izr.) Ministrski predsednik PaMB je podpisal 50.000 dinarjev investicijskega posojila, minister po Miletič d« 5000 Ljubljena, 5. septcrrb'-a. Ljubljanski dopisni urad poroča: V nedeljo popoldne je na državni cesti južno od Trojan med Ljubljano in Celjem odkril vodja trojanske orož-niške postaje, narednik Franc Glo-bočnik 14 kilogramov vkopanega dl-namita, ki je bil z električno žico zvezan s 45 metrov oddaljenim vži-galnlm aparatom. Preteča nesreča se Je s tem pravočasno odstranila. Obstoja nada, da se storilci kmalu Izsledijo. K temu poročilu smo še izvedeli: Narednik Globočnik je na svojem pa-truljskem obhodu po cesti iz Trojan proti Blagovicam tik za Trojanami med kil i metrskim znamenjem 38.5'n 38.6 zapazil, da je državna cesta precej široko razkopana in na sveže nasuta. Odstranil Je gramoz in našel v zemlji cele kepe dinamita. Pod cesto je bila napeljana žica v jarek in od tam po travi v približno 80 m oddaljeni kozolec, kjer Je stala baterija s stiskalnikom. Narednik Globočnik Je s pomočjo svojega tovariša takoj odstranil dinamit Jn Javil zagonetno zadevo okrajnemu glavarstvu. Danes dopoldne si je večja komisija ogledala mesto ter je nadajavala že včeraj od orožništva pričeto preiskavo. V bližini kozolca so ljudje v nedeljo opazovali dva moža, o katerih pripovedujejo, da sta prišla gori iz Zagorja. Orožništvo je že pridno na poslu in izgleda, da vodijo sledi med gotove komunistične kroge v zagorskem revirju. Zagonetno je, komu je bil atentat namenjen. Domneva, da ministru Ku-kovcu, je očividno prazna. Predvsem ni bilo znano, da se dr. Kukovec že vrne iz LJubljane v Celje. Drugič pa se miniser Kukovec sploh ni nameraval peljati z avtomobilom ter je že v soboto ponoči odšel z vlakom na svoj dom. Tudi minister Spaho in pokrajinski namestnik Hribar nista bila v nevarnosti, ker se sploh čez Trojane nista vozila, temveč sta se peljala čez Motnlk in Gornji grad Po vsemu Izgleda, da sta atentatorja pripravljala zločin brez konkretnega cilja in sta le čakala, da pride kakšen avtomobil mimo. LJubljana, 5. septembra. Vodstvo Ljubljanskega seima in raz-stavltelll so z uspehi prvih treh sejmskih dni izvanredno zadovoljni. Do ponedeljka zvečer Je posetilo veliki sejem okrog 27.000 ljudi, od teh v nedeljo nad petnajst tisoč. Nedeljski posetnlki velikega sejma so bili po veliki večini gledalci In občudovalci, v soboto In danes pa so trgovci Iz Slovenije ta drugih jugosovansklh krajev posetill sejem v nepričakovano velikem številu. Posetu sejma odgovarja tudi kupčijskl efekt. Velika večina razstaviteljev le za prve dneve s kupčijam! prav zadovoljna. Skoro ni industrije in trgovske stroke, ki ne bi sklenila večjih ali ..lanjših kupčij, vsi razstaviteljl pa se pohvalijo vsaj številnim obiskom Interesentov, ki obljubljajo v kratkem času naročila. Posebno številne In ugodne, večje ali manjše kupČJe so bile sklenjene v sledečih predmetih: usnje in čevlji, kemični proizvodi, pletenine, železnlna, elektrotehnični materija!, poljedelski stroji in konfekcija. Za Industrijo pohištva Je bila sobota ugoden dan, v ponedeljek se le prodalo manj, ker so razstavitelll lzložili po večini dragoceno In fino pohištvo. Kupci so v prvi vrsti lz Srblle, Beograda in Niša, nadalje Iz Bosne, Hrvatske, Hercegovine In Dalmacije. Veliko interesentov ie iz vseh krajev Slovenije. Srbski gostje pripovedujejo, da so oni prvi prišlccl, da pa večji del posetnlkov šele pride. Srbskega trgovca hvalijo naši podjetniki posebno zaradi nlegovega velikega razumevanja naše prireditve. V obče je trgovec iz Srbije najsolidnejšl kupec, ki plača blago po večini v naprej. Po velikem uspehu, ki ga kažejo že prvi trije dnevi sejma, moremo sklepati na važnost ln dalekoscuiost take prlre-dil -e. Malo je ljudi, ki so vedeli kaj se vse proizvaja v naši državi. Menda je v največji meri dokumentirala potrebo scl-ma sLJcča, v ponedeljek sklenjena kupčija: Neki mariborski trgovec Je kupil na Ljubljanskem sejmu od neke mariborske tvornice več vagonov blaga, M ga tvrdka sama l-J-'u!e In za kar je seveda mariborski trgovec zvedel na svoje največje začudenje šele na Ljubljanskem sejmu, Ljubljanski sejem so posetlii v nedeljo med mnogimi odHčn'mI gosti .... .nI nemški publicist Herman Weiidel, ki se je z nai'-"-" laska"'-' '--sedaml izrazil o tiaši prireditvi. Zelo ugodne vtise sta Odnesla iz sejma poljski generalni k .1-zul in nemški konzul Iz Zagreba. Danes, v ponedeljek, le pose'" sejem 39 trgovskih akademikov In akademkinj iz Bri-grada pod vodstvom ravnatelja triro-r.ke akad^iie drla. Mite Duklča In petih drugih profesorjev. Popoldan Je bil na sejmu tudi ljubljanski škof g. dr. Jeglič. VELIKI KUPCUSK! SKLEPI. PRESKRBA S STANOVANJI Stanodajalci, v katerih stanovanjih prenočujejo obiskovalci ljubljanskega ve-lesemnja se naprošajo, da prijavijo eventualno izpraznitev po tujcih v času semnja, takoj centralni pisarni stanovanjskega urada na Dunajski cesti 18, Tourist office. Stanovanjski urad ljubljanskega vele-semnja za izdajanje stanovanjskih listov, posluje permanentno v svoji pisarni na južnem kolodvora. Centralna pisarna tega urada pa posluje vsak dan glede splošnih stanovanjskih informacij, sprejema pa tudi prijave stanovanj v pisarni Tourist office, Dunajska cesta 18. Dogajajo se slučaji, da razni najemniki stanovanj, ki so prijavili za došle tujce prenočišča, oddajajo te kar pod roko in brez vednosti stanovanjskega urada- Vsled tega tavajo tujci od urada do nakazanih prenočišč brezuspešno. Stanovanjski urad. ljubljanskega velesemnja prosi, da se taki neljubi slučaji ne ponavljajo več. Prijav-ljena prenočišča naj se oddajajo le proti stanovanjskemu nakazilu. Cenjono občinstvo so tudi naprofa, da bi napotilo on« tujce, ki bi po mestu povpraševali po stanovanjih, na glavni kolodvor, kjer posluje stanovanjski urad v permanenei — ves dan ln vso noč brez presledka. NaSe staliSie do Albanile Beograd, 3. septembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je pre-čitalo poročilo naše delegacije nri Zvezi narodov o albanskem vprašanju: Vlada je izdala naši delogaciji v Ženevi naknadne instrukcije in ji pojasnila svoje staliSBe v albanskem vpraSanjv, ld je vedno isto, to je, da se ima upoštevati integriteta neodvisne albansko drŽave, da pa se mora naša kraljevina zavarovati s popravo meje pri Debru, Prizrenu in v dolini Drina. Odločitev skupščine Zveš« narodov mara po O. Slavnostni otvoritvi semnja v soboto so prisostvovali poleg gospodov, navedenih našem nedeljskem poro8ilu, še sledeči gospodjo: g. posl. dr. O. Žerjav; dr. BcloBcvič, univerzitetni profesor itd. za Zemaljskl Savez trgovaoa v Zagrebu; dr. Lunačok za Trgovačko komoro v Zagrebu; banski savjetnik Novakovič za Ze-maljsko vlado v Zagrebu v odsotnosti namestnika Demetrovifa; sekcijski svetnik Hut za ministrstvo trgovino in industrije, odeljenje v Zagrebu, železniške ugodnosti za posetnlke sejma: Polovična vožnja na vseh železnicah za one, ki se izkažejo s sojmsko legitimacijo in znakom. — Direktni vozovi med Beogradom in Ljubljano ter nazaj tudi pri osebnih vlakih. — Brzovlak iz Beograda št. 6 bo imel v Zagrebu direktno zvezo na dunajski brzovlak št. 508, kateremu bodo priklopljeni posebni vozovi za Ljubljano, tako da bodo potniki od Zida,-nega mosta do Ljubljane la.hko uporabili osebni vlak št. 45, ki pride v Ljubljano ob 14.55. — V nasprotni zvezi bo imel vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.06 direktne vozove do Zagreba, kjer bo oh 17.12 direktna zveza z brzovlakom št. 5 za Beograd. Te ugodnosti veljajo za čas ljubljanskega volesejina. Koncerti na sejmišču. Dnevno od 5. do 6. ure jo na sejmišču koncert tukajšnje godbe. V tem času so tudi razni stroji v pogonu. 5. pakta o Zvezi narodov biti soglasna in odločitev o Albaniji ne more biti polnoveljavna, ako o njej naša delegacija ne bo glasovala složno z drugimi člani skupščine. REFERENTI NA DEMOKRATSKEM KONGRESU. Beograd, B. septembra. (Izv.) Na današnji seji odboja demokratske stranke je bilo sklenjeno, da bodo na letošnjem kongresu sledeči referenti: za zunanje zadeve Davidovič, notranje Pribičevič, socialno politiko Kukovec in financ« Knmanudi. VELIKA SKUPŠČINA- »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA. se vrši dne 8. septembra v LJubljani. Ob 9.url zjutraj je zaupno zborovanje v družbeni pisarni v »Narodnem domu». Dostop Imajo Izključno le delegati, pokrovitelji in C. M. obramben! sUIadovci (kamnarj!). Ob pol 11. nri se vrSt Velika skupščina v velik! dvorani Kazine. Vabljeni ste vsi prijatelji Dražbe. Udeležite se zborovanja polnoštevltao, da pokažemo Javnosti, da živi v našem narodu še idealna nesebič-j na ljubezen ta požrtvovalnost. Borza 209, Bu- Zagreti, devize: 207.50 karešta 206.50 — 217, Milan 815 — 880, London izplačil* 688 — 687, ček 688, Newyork ček 181J50 - 188. Pariz 1480 1450, Praga 223 — 227, Sofija 145, Švica 8125 — 8150, Dunaj 15.45 — 15.60, Budimpešta 46 — 47, valute: dolar ISO — 181.25, rublji 22 — 25, 20 IC v zlatu 650, franki 1-120, napoleoni 644 — 04P, marke 203 — 205, loji 222, lire 810 — 820, turške ziato lire 675 — 690. Jadranska banka 1040. Ljub. kreditna banka 815 — 825. Hrv. eskomptna banka 650 — 655. Praštediona 5000 — 5075. Dunaj, devize: Zagreb 654 — 658, Beograd 2611 — 2631, Berlin 1857—1368, Budimpešta 808.50 — 806.50, Bukarešta 1885 — 1895, London 4685 — 4655, Milan 5415 — 5485, Newyork 1247 — 1251, Pariz 9656 — 969o, Praga 1487 — 1493. Zttrich, Berlin 652, Newyork B87, London 2177, Pariz 4580, Milan 2570, Praga 700, Budimpešta 145, Zagreb 820, Bukarešta 672, Varšava 020, Dunaj 067. »vstr. žigosane krone 06B NaSe uiltei!3!vo na de!« Uatellstvo, organizirano v Udr.iJenju [ugoslov. učit., poverjeništvo Ljubllana, e zborovalo 3. in 4. septembra t. 1. v Ragaškl Slatini. Prvi dan se ie ob 10. uri kbral k soli širši sosvet (vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev), ki je določil smernice skupnemu delu in razdelil došle predloge in nasvete posameznim odsekom. Ob 17. uri sc ic podrobno delo začelo na ponovni skupni seji, pri kateri se je razvila živa, zdrava debata o vseh točkah, kl so prišle v razpravo pri glavnem zborovanju. Naslednjega tlnc se je ob 10. url zbralo v zdraviliški dvorani nad 700 učiteljev in učiteljic. I. Poverjenik Luka Jelene se ob otvoritvi spomni v ganljivem govoru smrti velikega našega Osvoboditelja Nj. V. kralja Petra I„ izrazil čustvo neomejene vdanosti nasledniku, junaškemu kralju Aleksandru, ki se mu odpošlje vdanostna izjava. Po pozdravih tovarišev, navzočega r.. župana Bizjaka, ravnatelja dr. Ste-ta, kl jima izreka zahvalo na Izredni gostoljubnosti, govori poverjenik posmrt-nic > pokojnima Annlnu Gradišniku ln Davorinu Trstenjaku. H. Iz poročila strokovnega tajnika je posneti, da šteje pokrajinski obseg UJU. 21 okrajnih društev z 2410 člani. Vodi jih poverjeništvo in širši sosvet, ki je v tesni zvezi z okrajnimi učiteljskimi dru-št-'. Org; t.izacija jc Izkazala svojo moč v , :'ci ::i jv. m boju proti nepostavno ime-novznlm na 'zornikom, kar naj bo glasen inemento vsem, ki se zaganjalo v to veliko :!'lbo. Za (• (.'ko draginjskih doklad in primernih plač gre največja zasluga gg. ministroma Pribičcviču In dr. Kukovcn. Mwoglr\c z. Uradniškim društvom sc le vzravnalo. Vse pokojnine naj se čaru primerno zvišajo. V izven-šolskem delovanju naj posveti učitcljstvo na; o r njo so'- ' ' -u razvoju. Geslo bodi: Kdor učllelj, ta Sokol! — Višji šolr.kl svet - • jc šolstvu v prid i prcor.noval, učitcljstvo pa jc ob volitvah dokazalo izredno lepo urejeno disciplino, I: -:-!sti: > silo. III. Iz debate v obširnem poročilu je bilo zaznati, da novi projekt zakona ne odgovarja popolnoma potrebam šolstva in uči-teljstva, vsled česar bi bilo potrebno, da o njem razpravljajo posamezna učiteljska društva in da sc zanj zainteresirajo naši poslanci, ki naj bi na merodajnem mestu In času potrebno ukrenili. IV. Poverjeništvo ie imelo v letu 1920. primanjkljaja 28.310 kron, ki ga je povzročil koroški plebiscit, poravnala pa Učiteljska tiskarna. V. Proračun za 1.1021/22. izkazuje do- 3.) V zaščito fole pred volitvami se ustanovi poseben obratnimi odsek, državo pa so pozove, da sodeluje pri obrambi šole In posameznih učnih moči. Proti »Slovenskemu Gospodarju«, Id jc psoval učitcljstvo s -špijoni« In ga ob-dolževal ovaduštva in vohunstva v prid davčnim uradom, vlože vse učne moči utemeljeno obtožbo. Pooblastila so vpo-slati g. nadučitelju Knaillču Radoslavu v Radvanje pri Mariboru. 4.) Narodne himne naj sc pojo v originalnem leziku, »Lepa naša domovina« ostane lahko v že ukoreninjenem si. prevodu. 5.) Slomškarje se sprejme v UJU, če se izkažejo s potrdilom, da no Izstopili iz Slomškove zveze. Udeležba na zborovanjih je obvezna. (i.) Ugovarja se sklepu Bcogradskega Učiteljskega društva, da bi se učlteljstvo nameščalo ukaznim potom. 7.) Obsoja se nemčevanjc med učnim osobjem In Intimno občevanje z nem-škutarjl. 8.) Vse pokojnine naj sc zjednačijo. 9.) Ukine naj sc zadnji odst. odr. vlš. šolskega sveta, ki zabranjujc skupno službovanje starlšev ln otrok. b) 1.) Zavrne se želja po novem mladinskem listu, pač pa naj sc omogoči red-nejše Izdajanja »Zvončka., kl ga Jc pomnožiti ln povečati v obliki. 2.) Društvena poročila v »Tovarišu« naj se omeje le na sklepe. 2.) Dijaki, kl so dovršili 4. gimnazijski razred, sc morajo pred vstopom v učiteljice podvreči izpilit iz. opisne geometrije. 3.) Vsak okraj naj nabavi svol skloptl-kon za šolska In Javna predavanja. 4.) Za kmetijski pouk naj se na učiteljiščih nastavlja le strokovnjake. Priporočajo se učne slike lz kmetijskega pri-rodoznnnstva, kl jih Je sestavil nadučltelj Josip I.apnjne. (Izroče sc tisku.) Ustanove nal so kmelljsko-nadaljevalnl In gospodinjski tečaji, kl naj jih vzdržuje vlada. b) J.) V novem šolskem zakonu naj se zaslgura učnim moč-.u stanovanje (na deželi tudi prehrana), meščane pa od-škodujc v obliki primerne stanarine. 2.) Kupne cene šolskim knjigam naj odloča prosvetni odbor v sporazumu z založniki. 3.) Šolske prireditve naj bodo proste vcscllčnega davka. 4.) Omogočijo naj se počitniška potovanja sporazumno z odborom dijaškega FS. — Železniške vožnle naj se znižajo učiteljem za 50 odstotkov. 5.) »Učiteljski konvikt« naj sc zgradi s pomočlo brezobrestnega posojila v zneskih po 1000 kron. Vsak učitelj nal pripomore stem malim zneskom, da more učiteljev otrok nadaljevati študije v srednjih šolah. IX. Sprejme sc predlog, da se poleg verskih vaj praznujejo državni prazniki po ljuskem običaju, t. J. s šolsko mašo. 3.) Tvornlcl učil se priporoča, da Izda! X. Po predavanju o Izvenšolskcm delo-pokrallnske slike in patrijotlčne slavnost- j vanju se sklene, naj so v ljudstvu vzbuja ne govore Izza časa našega ujcdlnjenja. j ljubezen do bratov Srbov in vojaške ob- 4.) Okrajne učiteljske knjižnice naj sc | veznosti. Izroče javnosti. i XI. Učlteljstvo sc Izreka za strogo ccn- 5.) U.IU naj pospešujejo splsovanje I:', trallzacljo učno uprave, odklanjajoč Izdajanje šolskih Iger In spevoiger. Usta- hcrnl separatizem. novi nal sc glasbeni odsek. č) 1.) Počitnice naj se urede (ako kakor na srednjih šolah. svetu popoldanskim presledkom ene ure se zborovanje zaključi ob pol 19. url z državno hlmv\ definitivno reši to važno —1 Dr. Beneš v Parizu. V petek dne 2. t. m. jo dospel češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš v Pariz. — Socijalist! In komunisti v Italiji. Italijanski socijalistični listi zadnje čase veliko polemizirajo glede struj v socijalistični stranki. Ni šc preteklo eno loto, kar so komunisti, ki so bili takrat člani soeijalistične stranke v skladu z znanimi i!t točkami III. internacijonale zahtevali, da so izobčijo skrajni desničarji, t., j. Turati in njegovi pristaši. Maks.imalisti pod naoel-Istvom Berratija so takrat besno na-! padaii komuniste in jim očitali, da ho- hodkov 500.000 kron, stroškov pa 491.000 i ce,io razbiti edinstvo proletarijata. kron. V rezervni zaklad je vložilo orga-Mlaje so dopustili, da komunisti izsto-nlzlrano učitcljstvo 23.000 kron, ki se legijo iz stranke, nego da bi glasovali pae.iim imenom Franu Riese, stud. iur. potrošilo iz nJega 14.000 kron. VI. Glede sprejema »Društva meščanskega učiteljeva« UJU se sklene, da naj ostanejo člani Istega v okrajnih učiteljskih društvih, poslovnik UJU pa naj sc spremeni v toliko, da dobe strokovna društva posameznih kategorij zastopnike y ožjem in širjem sosvetu UJU, že enkrat vprašanjo. — Povratelc generala Le Rontla v Gornjo Šlezijo. General Le Rond je odpotoval pretekli teden Iz Pariza ria svoje staro mesto v Opolje kot, predsednik medzavrizniškn komisije in kot vrhovni poveljnik medzavezniških čot v Gornji feleziji. Pred svojim odhodom je imel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Eriandom. — V Gornjo Šlezijo je odšel tudi nov angleški bataljon iz. Dov/cra preko Ostende-ja. Drugi oddelki za ojačenje čet bodo sledili — Morilca Erzbergerja. »Prager Prosa e« poroča: Državni policijski urad v Offenburgu naznanja: Dejstvo je, da sta bivala morilca Erzbergerja od 21. do 2«. avgusta v restavraciji Zum Hirschen« v Oppenau-u pod na -f Kongres JDS. Glavni odbor demokratsko stranko je sklical državni strankin kongres za 30. oktober v Boograd. Prodloge je poslati do 15 oktobra glavnemu odboru. -f Globoko znanje avtonomnega uatroja naših občin raz.mleva, kakor kaže žo imo, organi za propagando klerikalizma med naprednimi ljudmi »Avtonomlst«. Včeraj sprašuje v uvodnem članku »Ljubljanski podžupan, kje siV» zakaj izvoljeni podžupan dr. Perič, ki ne potrebuje potrditve, ne prevzamo županskih poslov, dokler je izvoljeni župan valed nopotrditve »začasno zadržan«. Gospod Prepeluh smatra, da se podžupan dr. Porič boji. Ven zajec iz grma! rau kličo in rahlo očita: Kaj je treba ros že vsakega javnega funkcljonarja prijeti za roko in rau pokazati s prstom, kaj je njegova pravica ln dolžnost? V kolikor se tJče ljubljanskega podžupana, jo to vprašanje zgolj retorično. G. Prepeluh ga je stavil namreč, na koncu svojega članka, v katerem je že »s prstom pokazal, kaj jo njegova (pod županova) pravica in dolžnost.« In sicer tako-le: Dr. Perič je pravomočno izvoljen in no potrebuje nobenega potrdila. Po § 64. občinskega Statuta preidejo, kadar jo župan zadržan, vse z, njegovim uradom združene pravico in dolžnosti samosvojega in izročenega delokroga na nj igovega namestnika. »Duh svoj°-dobnega postavodajalca«, ki ga kliče g. Prepeluh na pomoč, zahteva, da s'e-1 podžupan takoj prevzame uradne posle županovo. Opasno je, so zanašati na duhove, katerih inspiracije naj n:i-doknadijo nedostatek pozitivnega znanja. Zupanov namestnik po § 64. ljubljanskega Statuta namreč ni podžupan, temveč magistralni svetovalec — ju-rist torej magistralni uradnik, v konkretnem slučaju ma.gistratni ravnatelj tir. Zarnik. Podžupan jo županov namestnik le v poslih občinskega sveta, torej glavno v prodsedništvu pri sejah itd. V enem pa ima g. Prepeluh prav. fn peti sta prišla «lllrllan«»- Šolar in S; škovlč. Ljubljančani so Imeli pri dirki naravnost fatalno smolo, kl pa so Jo dele. ma zakrivili sami, ker so si bil! preve£ svestl zmage Iti so blil zato morda pre, malo pazljivi. Tekma se je razvila že takoj Iz počet-ka z vso ostrostjo. Startalo le 29 kolesar, jev, ki pa so vozili skupaj samo par kilo. metrov. Ze pred I.averco se Je utrgala skupina 9 boljših kolesarjev od ostalih,, klancu nad Skofeljco in Šmarjem pa si zaostali zopet štirje, tako da so vozili \ prvi skupini le še Pavlija in Ljubljančani Ogrln, Siškovič, Šolar in Umek. Pavlih se ie poskušal parkrat odtrgati, pa se mj nI posrečilo. A prav tako so ostali brez. uspešni tudi poizkusi »llirljanov«, da hi ga pustili zadaj. Tako Je šlo v ostrem, mestoma 40kilo. metcrskein tempu do Novega mesta in vse je kazalo, da bo padla odločitev med njimi še le na cilju. Do Novega mesta so vozili 2 url 12 minut. Ravno v Novem mestu pa jc imel Siškovič delekt na zadnjem kolesu, kl ga Je prisilil, da je moral zaostatl. S Pavlljo so vozili Ic šc trije Ljubljančani. V klancu pri Mokrem polju jc zavozil Ogrln v kanton, stri kolo ln zopet je odpadel eden, kl Je bil nevaren Pavlijl. Usoda pa je bila zapečatena dober kilometer onstran St. Jerneja. Vozili so tam drug za drugim PavlIJa, Šolar in Umek. Cesta jc bila precej razrlta, Šolar Ju Je ušlo kolo v tir, Iu v hipu Je ležal na tleh In Umek na nJem. Umek si Je predrl pneumatiko, Šolar pa zlomil balanco. Sicer sta s pomočjo spremljevalcev v avtomobilu defekte kmalu popravila, ali Pavlija je v tem žc Izginil v daljavo. Tako je z lahkoto izvojeval zmago, M jo je pa tudi sicer pošteno zaslužil. Saj je prevozil 143 km dolgo progo v 4 urah 41 min. 40 sck. Potolkel je s tem vse dosedanje Jugoslovanske rekorde In prekosil tudi svol lanski rezultat na Isti progi za celili 4f> minut. Defektu na potu so omogočili tudi Sovi-čil In Šoštarku, kl sta vozila poprej drugi skupini, da sta prehitela Ljubljančane lil si priborila drugo in tretje mesto. Sovič je vozil 4: 58: 50, Soštarko je prišel takoj za njim. Četrti jc bil Šolar, peti Siškovič. Za Cesarcem (član Sokola) j /.a njih resolucijo, ki je zahtevala iz-1 iz. Dtlsseldorfa in Kurit Berger, stud. ključitcv reformist.ov pod vodstvom Turatija. Danes pa zahtevajo isti inaksimalisti to, kar so pred letom zahtevali komunisti, t. j. izključitev re-formistov iz stranke. — Izdatki Italijo na Reki. >L' lira | Nuova« piše, da jo Italija potrošila pliil. iz. Jene. Dne 20. avgusta sta sc od tam odpeljala z voz.r.o karto 4. razreda v Offonburg. Zal se natančnejših podatkov o morilcih no more dobiti. Državne oblasti jih z vso vnemo zasledujejo. Nemčija izkorišča glad v Rusiji ko 30 bilo odločeno, da g. Pesek ne|prlf]1 po vrst| j,jUbl]anCani Skrajner, Me-more biti župan, se je imeli takoj j zc_ Pečniki lJn,ck_ ZanoSkar in Kirner, vsi (g 22. občinskega statuta pran v 1! v bo|jScm £.asu kakor )ani prvak p-avlila. dneh!) razpisati nova volitev župana. ] Izmed desetn, dariI ,lh )c pripadi0 žest JDS jo to tudi zahtevala. Razlogi, ki, Ljubljančanom, tako da so kot skupina, so pokrajinsko upravo napotili, da jo vkl|ub smol prvakov, vendarle dobro od-zavzela drugo stališče, nam niso zna-1 reza|j in rc5l]i rcnome Ilirije, ni. V ostalem je pritožba JD3 sedaj I lzmed obc|, Spllčanov, kl sta tekmova-pri ministrstvu. O. Prcpeluha pa ono- la> je pri3c! Asanovič kot 12., Sckolič kot zarjamo, da so nas radi našega ml Tekme so sc udeležili tudi trije Belo-njegovoga stališča napadli baš njego- Varčani, ki pa so prišli na cilj šele potem, vi avtonomistični somišljeniki H-n- ko je bila komisija že zaključena, kalci. Glede prvega dela njegovega : Zvečer se je vršila v restavraciji «Za-članka, v katerem g. Prepeluh doka-, R..cb, v Gundullčevl ulici domača zabava, z.uje, da naš kralj nima pravice, potr-j na katerl so se razdelila darila prvim dc-diti ljubljanskega župana, kakor jo jc sclim tekmovalcem, imel avstrijski cesar, pa moramo zo- pet ugovarjati. Tudi tu so ni posrečilo g. Prepolnim priti paragrafom na dno in mu vračamo predmet v ponovni — kakor se nadejamo — temelii-tejši študij. Lo neobupati, bo že šlo. VII Poročila odsekov. Po stvarnih de- odkar jo zasedla Reko pa do danes I v politične svrhe. Vprašanje o pomožni - - - - ..... " " ■--'-- '— - prvi vrstil bataii se sprejmejo, oziroma potrde sledeči sklepi: a stanovskopolitičnega, b) gospodarskega, c) časnikarskega in književnega, č) pedagoško - didaktičnega odseka: a) 1.) Učiteljski naraščaj naj rednodobiva vse učiteljske liste. V Mariboru in LJubljani naj sc učiteljlščnikom prirejajo pri merna predavanja, o počitnicah naj po preko ene milijarde lir. mesečno 7 do 8 milijonov mora skrbeti za 00.00'j porcij hrane, dalje mora zalagati industrijska podjetja s premogom in vzdrževati okupacijske četo itd. Plačevati mora tudi železniške uradnike, kljub temu pa m brani u postaviti promet z Jugoslavijo preko mostov, ki so bili v decembru samezna učttcliska društva skrbe za njih | porušeni, a s otroški enega milijoni lir zopet popravljeni od italijanske vojske. Za okrožno blagajno izda lot-no 700.000 lir, a upravo blagajne vodi največji neprijatelj Italije, madžarski boljševik Simon Arpad, bivši sekretar Bole Kuna, ki jo bil žn pred prihodom D'Annunzia izgnan iz Reke. List se pritožuje, da vladajo na Reki slabe | razmere in pravi, da jo že skrajni ča;;; ' da so konča to abnormalno stanje, ki izobrazbo -a primerno vzdrževanje pa naj se vendar enkrat zgradi prepotrebni konvikt. Predsednika mariborskega in ljubljanskega Učiteljskega društva poročata o svojem tozadevnem delovanju med pripravniki, naglašajoč, da Jim je v ta namen nujno potrebna denarna pomoč (knjižnice). Zbor sklene, da se podpora I odeli iz. rezervnega fonda. 2.) Neučitcljem se ne zabranjuje pri stop k zborovanju, predsedniku. če so vpeljani po j vedno povzroča razne opasnosti. Na- llorra italijanske vlade je, pravi Rit, da ima tudi popolen uspeli a sedaj izda akc'ji za Rusijo interesira v . ov. Dnevno tudi Nemčijo. Nemški ča-sopisi poro-j čajo, da je treba takoj organizirati pomoč nemškim kolonistom ob Volgi, ki se nahajajo v zelo bednem položaju. Tej akciji načeljuje pesnik Hattptmann. Cilj te akcije pa jo ta, da se stvori pri Rusih germanofilstvo in to na dve strani. Stare vezi med ger-manotilskimi krogi, ki so vladali na ruskem dvoru, podpirajo še sedaj nemške monarliistične kroge, na drugi strani pa sc republikanska Nemčija drla prijateljico boljševizma. Ona je prva sklenila trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo in upostavila z njo diplomatske odnošaje. Nemčija pa. se. ne zadovolji le s tem, ampak uporablja ruske germanofile za svoje agente v Rusiji in po ostalih državah, kjor hoče širiti svoje ideje in v tem oziru C Nogometne tekme. Ilirija In Orazct Anizteurc v nedeljo 5 :2, v ponedeljek 6:2 v prid Ilirije. — Sparta proti Celju na prostoru atletikov v Celju v nedeljo 3:2. Obširnejša poročila jutri. Boksarska tekma med avstrijskima šampijonoma Rossom In Vrbaničem, kl sc jo vršila v nedeljo v Ljubljani, je končala z zmago Vrbaniča, ker le bil Ross v peti rundl diskvalificiran. Tekma sel ponovi danes ob Šestih na prostoru »Ilirijo. kolesarska tekma za , PREVENSTVO JUGOSLAVIJE, j Pavlija prvak Jugoslavije. V nedeljo dne 4.t.m. se je vršila naj-; važnejša tekma med kolesarji Jugoslavije, i Prvenstvo je odnesel zopet lanski zmago- S valeč Josip Pavlija, član zagrebškega kolesarskega društva «Soko!». Pavlija je brczdvoinno najboljši dirkač, kar jih premore Jugoslavija. Njegova zmaga zato nI savno presenetila, čeprav so dosedanji rezultati slovenskih In hrvatskih tekem upravISevall upanje, da si pribori jugo- predstave v narodnem slovansko prvenstvo eden izmed ljubljan- pnA1 a.o cpmivjta sklh dirkz.čcv-prvakov. Nepričakovano pa uLtUAUo^U LA 1/flS »L/.!«.,rt je prišlo, da sta tudi drugo in tretje me- v torek, dne 6. septembra: »Vaška šola»; sto pripadli Zagrebčanoma. Drugi Je bil j »Šeherezada«. Koloman Sovič, tretji Kazimir Soštarko, j v četrtek, dne 8. septembra: »Tosca«, oba člana «Qradjanskega«, šele kot četrti v soboto, dne 10. septembra, »Carmen>. II, ul Ljubi lanski Sokol poživlja svoje člane, da se v kroju udeleže pogreba br. Josipa Ilauptmana, ki se vrši v torek ob 4. uri popoldne. Zbirališče ob pol 4. url pred Narodnim domom. S^elrasD^ p© selrem Pionirji narodnega razvoja! Dosbj smo med pionirje navadno šteli druge stanove. V prvo vr?to so sedaj vidno stopili drugi, ki so doslej bili bolj v ozadju. To je posledica narodne države. Prej kaj sličnega ni bilo mogoče, in večina vsega, kar smo vendarle imeli, jc bilo v tujih rokah. Naš trgovec jc bil ponižen prekupee med Trstom. Dunajem in Kurjo vasjo. Carinske moje, ki so med tem nastalo, — res je. od početka so nam bile neugodne. Toda prinesle so nam blagoslova. Pri šlo so s samostojnostjo. In sedaj je Ljubljana pokazala, da postaja nekaj drugega, kakor doslej. Uradniška in šolska kolonija, garnizona, centrom majhne pokrajine, — dobro. Toda to lai vse. Sejem jc skok naprej v smeri, tla postanemo uvozni in izvozni ter predvsem obrtni in industrijski center. Beogradu pravijo, da, je vrata v orient. Ljubljana bodi prag teh vrr.t. Samostojnost nam je dala žo sedaj, v tej dobi po svetovnem razsulu, mnogo mladih podjetij. Koliko jili šc mora Ploditi! In vendar, — koliko toga ■/.■■ imamo! Naš jugoslovanski narodni in naš provinciialiii, naš slovanski plemenski ponos se. združujeta v eno zavest: Slovenec je vsled dola svojsga ,"ft.M-- :rri,,!.<,.i{/remore Slovenija vso tO. Pri prvem koraku v javnosti smo presenetili samega sebe in vse druge, ki so prišli, da vidijo. tuj> robo. Ne veruje, da je iz dveh naroči, kar mu treba, z obljubo, da ne co, se prepriča in se vrne vernik ter naroč, kar mu treba, z obljubo, da ne pojJe nikdar več v tujino po vrvi in saka. Bosanač izve na ljubljanskem sejmu, da izdeluje lepo palice tvornica Temu koraku morajo slediti drugi____v Dervenih. Ta dva slučaja sta se danes resnično zgodila in sta dovolj Evo. presenečeno počiva oko na pc- 7,nagjiIia. Pomembno je, da so nas ol> slri sliki. Okusno vso, svrlii primerna, Poročevalca »Frankfurter Beli paviljoni t. mirnimi ravnimi lini- /oilunpc». »Berlinor Tageblatta«, za-jam' plak nO; pav: ha, pestra množica ljudi, strojev. — ji0 n- j.ar 1ako| TUchtigc Kiippe, pr: oh. vse bi odnesel domov, blago, de- Borlii--c, Frankfurčan pa pravi: O, smetja ali navadne robe, ki sc deri I MAestB&M&vi tW obesi, da je tiho. In isto, kakor tujci, , , , .... _. _ , so povedali domačini iz, Beograda, Ja- ^ gledališče v hotelu »Tivoli,,. Pred-godine, Sarajeva. »Pa lepo je tu kod! ^va ob pol 21. ur. Prod in po pred-^ , " /„ i„/,!i r>i„- r,„„i„,i stavi svira orkester iz Šaboa. vas, bogmo, joa 6tt dočt!> Pm pogin hotelu cBel- prap, bo leto 922. BejM notkiat j g. Vsak dan od 18. do večji, ko letos! (Veseličm prostor ia| pol ure> dvajsetkrat.!) Narodna galerija v Šolskem drevored« Juh! V tem vzkliku jo sodba. Ogla-: št. 2. Od 9. do 12. ure in od 14. do šajo so sicer tudi večni malkontcnti. 17. ure. Vstopnina 1 dinar. To zalege je še dokaj m jezik brusijo I Razstava pokrajinskih in planinskih slik huje, kakor najboljši stroji. Pa za-! v Jakopičevem paviljonu. Od 9. do " bomo Otresli, čo1 ure in od pol 15. do 18. ure. ■•• olektivna umetnostna razstava Sa;;, Prva predstava ob 4., druga ob pol !>■ uri. Vmes godba. Nastopi težkoatletnične sekcije zagrebško «Croatie» v veliki dvorani Narodnega doma. Ob pol 21. uri. Kino «Idcal», Aleksandrova ccsln. Zadnjs predstava ob pol 21. url. Rcvanžnl boksarski boj med championo ma Uoss in Vrbančič ob 18. uri ua pro štoru »Ilirije«. «ClrkU8 «Slavla» v Tivoli. Predstava ot j pol 21. uri. I Cirkus Kocka v Tivoli. Predstava ob -'■ Domače vesti ■ * Kralj — rckonvalescent. Po urad-pem poročilu iz Pariza, jo kralj Aleksander že toliko okreval, da se ja mogel preseliti v VersaUles, kjer so jo v nedeljo prvič izprohajal v versajekem parku. * Potnlloščcnje ob povratku kralja Aleksandra. Ministor pravdo dr, G j u-ričič je predložil vladi nasvet, Ja sc izdela predlog o pomlloSčenju povodom povratka kralja Aleksandra. * Inšpekcijsko potovanje trgovinskega ministra. Minister .Spalio si je ^ nedeljo dopoldne ogledal tvornico v [Jesenicah, opoldno je bil na Bledu, popoldne pa na Bohinjskem jezeru. Zvečer sc jo vrnil v Ljubljano. V ponedeljek dopoldne jo minister v spremstvu pokrajinskega namestnika posetil tvornice za slamnike v Domžalah, tvornico za strojila na Polzoli in keramično tvornico inž. Pavlina v Libojah. Po obedu pri ministru Iiukovcu v Celju si je minister Spnlio ogledal We-Btenovo tvornico in državno cinkarno v Gaberju. Popoldne jo prispel v Slatino, odkoder so danes zjutraj poda v Jla.ribor in okolico. * Minister trgovine dr. Spaho v Celju. Jfeeraj ob M. uri se jo minister trgovine jn industrije dr. Spaho pripeljal v spremstvu pokrajinskega namestnika, g. Ivana Hribarja, svojega načelnika Stankoviča |n tajnika dr. Žižka v Celje, kjer je bil gost ministra za socialno politiko dr. Ku-kovca. Gospoda ministra so pozdravili mostni komandant, polkovnik ToniC, vladni svetnik dr. Žužek, župan dr. Hrašovce, predsednik okrožnega sodišča dvor. Bvet. dr. Kotnik, gg. Anton Koleno In Ivan Robni; imenom trgovcev in obrtnikov, imenom krajevne organizacijo JDS pa predsednik dr. lCalan. Vsi imenovani gospodjo io bili povabljoni k ministru dr. Kukov-eu na obed, kjor je imel dr. lialan pomemben političen govor, v katerem jo »aglašal zasluge muslimanov za Bprejem ustave. Poudarjal jo, da zna demokratska stranka dobro ceniti to zaslugo. Opozarjal jo gosp. ministra, da je vse, kar je videl, večinoma delo demokratskih elementov, kl bodo Sli naprej po začrtani poti, ne oziraje se na psovanja in hujskanja drugih Btrank. Gosp. minister dr. Spaho jo vzel v svojem odgovoru priznanje dela muslimanov s hvaležnostjo na znanje in izrazil svoje posebno veselje, 8a jo našel na skrajnem zapadnem dolu država tako korektno razumevanjo političnega delovanja muslimanov. Gospod minister si jo prod svojim prihodom v Celjo ogledal tvornice v Polzeli in Libojah. V Libojah so so mu prav posebno dopadli krasni keramični izdelki z vzorci v narodnih motivih. Po obedu si jo minister ogledal v Celju Westenovo tvornico in državno cinkarno, nakar so jo odpeljal v Rogaško Slatino. * Muister Pucslj pride ilaties v Ljubljano, rla si ogleda velesojtn, nakar odpotuje na Bled na tabor kmetijske stranke. A V našem poročil:! o proces« Brezigar contra Moškere smo izpoved priče g. Janka Jovana navedli tako-le: ♦Glede potnega lista ve (priča Jovan) od dr. Schvegla, da jo Brez.igar nesel potne liste na Dunaj, ila dobi vizume.* Sedaj nam pošilja g. Jovan fledeče pojasnilo: »Dr. Schvegel je pripovedovalo odvezali dane jim obljube. S tein zigarju potni list dr. Žerjava, ni pa Vilo govora pri tej priliki o več potnih listih. Pozneje je zatrjeval dr. Schvegel, da je nesel dr. Brezigar potni list ua Dunaj v svrho vidiranja.* Pojasnilo g. ravnatelja za stvar samo nima nobenega pomena. Dr. Brezigar je porotnemu sodišču predložil original svojega potnega lista, s katerim se je v januarju 1019 vozil v Pariz. G. ravnatelj hoče s svojim pojasnilom očividno le reči, da je povzročitelj očitka, 3a se je dr. Brezigar vozil s tujimi dokumenti, g. dr. Schvegel, kateremu očita, da je šele »pozneje* (t. j. najbrž potem, ko je »Slovenec* svoje obrekovanje že izvršil) zatrjeval nekaj drugega, nego je sprva govoril. Sedaj ima dr. Schvegel besedo. - Pesltova afera. 7. ozirom na napade g. Peska v »Jugoslaviji* proti; predsedniku ptujskega učiteljskega j društva Klemenčiču, nam sporočajo, | tla jo odbor učiteljskega društva za j ptujski okraj na podlagi notoričnega i dejanskega stanja soglasno odklonit dati g. Pesku zaprošeno nravnost.no spričevalo v obliki »častne izjave*. — 0. Pesek širi zadnje dni preko svojih »prijateljev* vesti, da ga je vlada zamenjala z nekim g. F., ki je imel perverzna nagnjenja. Ta verzija kroži zlasti v krajih izven Ljubljano. Kakor nam javljajo h Ptuja, je točno "le to, da je" imel g. F. isti defekt kakor g. Pesek. — Tz zanesljivega vira smo izvedeli tudi to - le: Pokrajinska upravo je stala doslej na stališču, da morajo ostati uradni akti o poizvedovanju, izvršenem v Poskovi zadevi, tajni. Ko je namreč svoj čas preiskavo uvedla, je bila prepričana, da bo g. Pesek v slučaju kompromltujočih ugotovitev izvajal konsekvenco (gosp. Hribar jo Peska, kakor znano, tndi pozval, naj se »za nekaj časa* umakne). Zato je zaslišanim pričam zagotovila molčečnost. Iz neprijetnega di-lemma so vlado sedaj rešili zaslišani pospodje sami, ki so, kakor čujenio, vado odvezali dano jim obljube. S tem p.'ula zadnji izgovor za popolna razčiščeni« Peskove afere in je upati, da bo zadeva v najkrajšem času privedena do kraja. — V sponi, ki je naatal med g. Peskom in g. Tribučem gledo famozuega čeka 100.000 K nam g. Tri-buč pošilja izjavo, iz katere posnemamo, da v polnem obsegu vzdržuje svojo besedo, da so trditve »Jugoslavije* nesramna laž. G. Pesek bl storil dobro, če bi ta svoj ekstraračon z g. Tribučem razčistil. * Ptujsko učlteljstvo In afera Pesek. Zadnjič smo poročali, da jo ptujsko učiteljsko druStvo odklonilo dati g. Pesku nravstveno izpričevalo v obliki častno izjave. G. Pesek jo nato napadal v »Jugoslaviji* g. nadučitelja Klomončiča. predsednika ptujskega učiteljskega društva in predstavil stvar tako, kakor da ptujsko učiteljstvo o stvari nič no vo. 7. ozirom na to zavijanje g. Poska nas opozarjajo, da jo odbor ptujskega učitcljsko-ga društva na podlagi znanega mu Bta-nja soglasno odklonil dati g. Posku častno izjavo. * Pokop narodnih mučenlkov. V nedeljo »e jo mod velikimi svečanostmi ln ob nmogobroinl udoložbl ljudstva Izvršil v NiSu pokop oiuh srbskih pravoslavnih svečenikov, ki so jili Bolgari leta 1916 v nekem, gozdu pri Nišu mučili, umorili in na nekem travniku zagrebli. V cerkvi pri opelu jo imel krasen govor katoliški duhovnik Bruno LovrIB. * Prenos zemeljskih ostankov vlndlke Rada na Lovčen. Prenos zemeljskih ostankov vladiko Potra Petroviča Njeguša s Cetinia na Lovčen se je preložil na prihodnje loto. * It. preiskovalnega zapora je bil Izpuščen bivši komunistični poslanec Miha Koren. Policija ga je po odgonu spravila v njegovo domovinsko občino. * Razpisana zdravniška služba. Razpisano je asistentsko mesto na okulističnem oddelku splošne bolnico v Ljubljani z letno plačo 2800 kron ln s pripadajočimi dra-ginjskiml dokladaml. Prošnje je do dne 17. t. m. vložiti pri zdravstvenem odseku za Slovenijo. * Razpis del za nove železniške proge. Ministrstvo saobračaja jo razpisalo dola za nekatero novo železniške proge. Dela /a progo Ljutomcr-Ormož šo niso mogla biti razpisana, ker gradbena sekcija So ui poslala direkciji potrebnega materijal«. * Ne potujte na Dunaj! Naš dunajski generalni konzulat sporoča, da so na Dunaju povodom tamkaj se vršeee-gaveiesejma vsa stanovanja zasedena. Niti v hotelih, niti privatno ni dobiti prenočišča. * Ljubljanske trgovine na praznik odprte. Zaradi nepričakovanega navala tujcev, osobito ob nedeljah in praznikih, ki vsi želo nakupiti svoje potrebščino v Ljubljani, jo odredil greinij trgovcev v Ljubljani, naj bodo trgovino v četrtek dne 8. septembra odprto od 8. do 12. uro do-poldno. * Zaprisega poštnega uradništva. V nedeljo dopoldne je bilo v navzočnosti poštnega direktorja dr. Debelaka in poštnega ministra dr. Miletiča, ki je imel na zbrane kratek nagovor o uradniškem poklicu in dolžnostih uradnikov napram državi, zapriseženo poštno osobje vseh ljubljanskih poštnih uradov. 7,večer je priredilo poštno osobje na čast gosp. ministru banket. * Kolo jugoslovensklli 6es!er prodaja na ljubljanskem velikem semnju pod rdečim dežnikom srečke dobrodelne loterije Glavni dobitok 50.000 K, drugi dobitek 20.000 K v gotovini v skupnem znesku 100.000 kron. Žrebanje se vrši v Ljubljani dne 1. decembra pod oblastvenim nadzorstvom. Kolo jugoslovanskih sester vrši plemenito delo človekoljubja s tem, da podpira vojno siroto slepco in invalide. V tesni zvezi s Kolom srbskih sest ara stoji na braniku mlade države. Občinstvo so uljudno naproša, naj kreno na sejmišču pod rrloči dežnik ter si tam kupi srečko, kl stano lo 1 dinar. * Kulturni boj Danes ob 0. uri so vrši pred ljubljansko poroto tožba nadučitelja Jos. Lapajneja iz Cerkelj proti odgovornemu uredniku »Slovenca*. * »Vojni invalid«. Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, za slovensko ozemljo v Ljubljani prične z izdaja njem lastnega gla".ila »Vojni invalid*. Glavni urednik glasila jo tov. Tvo Mcz-nnrie, odgovorni urednik tov. Srečko Borglez. List bo izhajal 14dnevno. Dopise je pošiljati na Uredništvo Solenburgova ulica ft.' 0, II. nadst*. Naproša se vsa po-vorjeništva, podružnico kakor tudi posamezne invalide in vdovo, da pošiljajo dopise in nabirajo naročnike. Moralna, dolžnost, je vsakega vojnega invalida in vdovo, da postane naročnik, odnosno naročnica ?vo;«"v gbrila. Ust izido dne 15. septembra. " Himen. V nedeljo dne 4. septembra se jo poročil v Notranjih goricah glavni poverjenik terijalnega saveza g. dr. Janje Novak z gospodično Marico Lov rač, učiteljico iz Tolmina. Čestitamo! * Srekrno poroko sta praznovala vče-raj lcapelnik g. dr. Josip Cerln ln njogova soproga Leopoldina. Josip Hanptman. V nedeljo je umrl v Ljubljani pisarniški ravnatelj trgovsko-obrtniSko zbornico g. Josip Flanntman, e-den ustanoviteljev »Slov. planinskega društva«, katerega glavni tajnik je estal do svojo smrti Pogreb bo danes ob pol 10. url. * Za tretjo porotno zasedanje v Celju so razpisano sledečo razprave: 13. septembra Peter Zaje, goljufija; 13. c.ept. -Metan Cvahto. uboj; 14. Bopt. Gabrijel Slop-Sek. umor in Baltazar PristovSok, posil- stvo; is 18, sept. se razpisane H tri manjše razpravo. * Predava njo o griži je priredil v nedeljo docent, g. dr. Matko v Zrkovolh. Bilo je sijajno obiskano in jo ljudstvo t zanimanjem sledilo Izvajanjem predavatelja. — * Zdravniška vest. Zdravniško društvo v Mariboru obvešča vse štnjerske tova-rlšo, da je kot zastopnik blagajniškega zdravnika imonovan od društva g. dr. Tavčar, na knterega naj se obračajo s svojimi željami In pritožbami. G. dr. Tavčar se nahaja do torka zvečer v SrediSču, od Brede dopoldne pa t LJubljani, kamor naj se pošiljajo dopisi poštno ležeče. Obenem se gg. tovariši zdravniki vabijo, da se v petok dopoldne ob 9. v restavraciji ljubljanskega Narodnega doma udeleže pogovora o skupnem nastopu. * Odkritje spominske plošče pisatelju Podllnibarskeinu se vrši dne 11. septembra v Ornem grabnu. * Jugoslovanska Matica, tako se bo imenoval tednik, ki ga bo izdajala Jugoslovanska Matica v svrho populariziranja njenih ciljev. List bo izhajal v Zagrobu. Prva štovilka Izide v najkrajšem Sašu. * Trt leta po prevratu. Iz St. Lenarta v Slovenjakih goricah nam poročajo: Na eni najlepših hiš takoj v začetku Sv. Lenarta Be sveti v črnih črkah s krasnimi ruilečima incijalama napis. oDeutsche Sehulc». Kaj le čakajo ti tržani? V treh letih skoraj niso zmogli toliko požrtvovalnosti, da bi prebelili to hišo, * Novi tovorni listi. Dne 30. septembra prido v promet nova emisija to-varnih listov za kraljevino. Od 1. oktobra daije bodo veljavni samo mo-nopoliziranl tovorni listi. * Olajšave za potovanje delnvccv po železnicah. Minister saobračaja jo dovolil olajšavo za potovanje delavcov na državnih železnicah pod naslednjimi pogoji, dovoli so 50% p o prti ta navadne ceno tretjega razreda, a samo za slučaj, če je vožnja dolga nad 100 kilometrov in čo potujejo delavske skupine vsaj 10 delavcev v isti kraj. Olajšava velja za vse vrste delavstva. * Ore! pretepač. Železniški pripravnik južne železnico v Mariboru Volk, kl jo nedavno toga napadel Sokola Antona Mencingerja in ga ranil, jo bil včeraj pred mariborskim sodiščem ohsojcn na G00 K globe ali tri dni zapora, povračilo vseh stroškov in 888 K odškodnino za bolečino in zdravnika. * Nesreča z dluamltno patrono. Ivan Popotnik, delavoo južno žoloznice v Zagorju ob Savi, je našol v Toplicah v go zdu dinamitno patrono. V trenutju, ko jo jo pobral, se je začelo iz patrone ka- i ditl in predno jo jc mogel zagnati stran, jo nastala eksplozija pri čemur mu je raztrgalo desno roko. * Nesreča na velesejmu. Miznr Ludvik Jaklič, jo delal na tukajšnjem velesejmu na apahovalnem Btroju. Vsled noko grčo mu jo vrglo desko v stran. Pri tej priliki ga jo stroj zagrabil za desno roko ln mtt odrezal tri prste. * Vsled nezgodo izgubila glas. Rozika Cvikl, lOlotna delavka jo bila zaposlena v tovarni »Petovljn* na Bregu pri Ptuju. Pri delu jo je nok stroj zagrabil za nogo in ji raztrgal čovelj raz. noge. Tega pa se jo Cvikl tako hudo ustrašila, da je izgubila glas. Od tega dno dalje no govori prav, flllši pa šo dobro kot prejo. * Nesreča v rudniku. Simon VetorSok, ! lesni delavec pri rudniku v Trbovljah, je spravljal v dolino hlodo, pri tem pa mu jo hlod zdrsnil in zadel na lovo nogo in mu jo zlomil. * Konj se Je splašil. Matevž škraba, posestnik iz Mateno pri Igu, se jo odpravil v soboto z ženo, sinom in hčerjo na božjo pot na Brezjah. Pri costi sv. Florjana v Ljubljani, kjer so zavije cesta navzdol proti St. Jakoba trgu, pa so je konj ustrašil električno železnice. Zdirjal jo proti trgu Sv. Jakoba. Sin jo držal konja nazaj a ko ae mu jo prsna veriga odtrgala, sta skočila z voza, hoteč konja ustaviti. Med tem pa se jo Se »štanga* zlomila in jo žena padla pod voz. Pri padcu sc jo poškodovala po glavi in so jo morali odpeljati namesto na Brezjo v tukajšnjo bolnico. * Poneverba. KorinSec Franc, natakar na glavnem kolodvoru v Ljubljani, je po-neveril 1000 IC inkasiranega denarja in pobegnil. * 100.000 lir preveč je izplačal neki u-radnik Zagrebšo oskomptno banko dno 1. ►septembra Rudolfu Brejcu iz S,-dvora v Istri in Romanu Maržclia s Sušaka, ki sla baje potom takoj odpotovala proti Ljubljani. Gospodarstvo ŽRTEV LJUBOSUMNOSTI. j # r . t \ Včeraj so je zagovarjal pred poroto | vratar pri vojnem arzenaltt, ki jo dne 25. junija na ljubljanskem polju ob Vodovodni cesti umoril svojo ženo Tončko. Toma-| zin jo dolžil ženo, da jo vlačuga in da !dno 11. januarja rojeno (leto ni njegovo, j Pos'op.11 jo z njo skrajno surovo, obenem pa imel razmerje z noko Amerikanko. Izrabil jo lahkovernost svojo žone, jo peljal v gostilno ln so ji sladkal, nosil pa jo v žepu volik nož, s katorlm jo je po-znojo zaklal. Obtožonca so jo zagovarjal z ljubosumnostjo. Senat jo stavil porotnikom dve vprašanji in sicor prvo gledo krivde nameravanega umora, drugo pa, da jo sunil ženo no z nakano jo usmrtiti, tako, da je Blodila smrt vsled to poškodbo. Porotniki so prvo vprašanjo soglasno zanikali, drugo pa Boglasno potrdili. Tomazin jo bil obsojen zaradi hudodelstva oboia na 7 let težke ječe, S TRŽIŠČA S POLJSKIMI PRI-DELKI. V lltorodnlh krajih v Vojvodini In v Slavoniji slino prlmanjkule tovornih vagonov za prevažanje, zlasti pokritih vagonov, vsled česar zastala trgovina s poljskimi pridelki. Zagrebški pododbor »Udruženja Izvoznika kraljevine SHS» je prejšnll teden sezval anketo zagrebških trgovinskih družb ln tvrdk, kl sc bavljo i Izvozno trgovino, da so zaradi obupnega pomanjkanja vagonov napravijo potrebni koraki v Beogradu. Pomanjkanje vagonov povzroča velike Izgube trgovcem kakor producentom. Ponudbe pšenice Iz Srema In Vojvodl-ne le prejšnji teden narastla, zlasti od strani malih trgovcev, ki Imajo mnogo nakupljencga blaga, kl ga ne morejo eks-pedlratl vsled pomanjkanja vagonov. Pšenica i 2% primesi 76 do 78 kg se ponuja po 1050 do 1000 kron ab Zagreb, dočim le blago na postajah vtovoritve Izpod 1000 kron. Milni so zaenkrat preskrbljeni razven tega pa vzdržljivi, ker pričakujejo daljnlega padanja cen. Slovenski vodni mlini zaradi pomanjkanja vode ne kupujejo pšenice. Izvoz pšenice Je popolnoma zaspal, ker so naše cene za Inozemstvo previsoke. Ameriška pšenica n. pr. Je v Češkoslovaški za okrog 20 vinarjev cenejša nego naša doma. Poleg tega pa ne dovol|ava)o izvoza. Vsled cvak. Baranje nI na trg kvalitetnega pivovarskega Ječmena. V ostalih dolih države pa se iarega iočmena, ki le pripraven za pivovarne, malo sele. Na trg prihala kot surogat macedonskl žoltl lečmen, ki Je letos kvantitativno dober, a je slabo Izčlščen, tako da pri rešetanju odpade do 30 odstotkov. Cena nerešeta-nega iečmena pariteta Beograd Je 900 K. Na tržišče prihajajo velike količine bosanskega In srbskega ovsa, kl Je razmeroma dober, ali no Izrešctan. Trži se po 760 kron postavno bosanska meja. Vojska tako nelzčlščenega ovsa no kupuje In jemlje rajše slavonski oves, kl Je sicer dražil, ali Je čistejši In lepši. Cena ab Zagreb 790 do 800 kron. Izgleda, da bo cena ovsa zaradi pomanjkanja sena nn-raščala. Koruze so trgovci mnogo nakupili, ker ic Izgledalo, da bodo ccnc rastle. Sedaj leži ta koruza v skladiščih po postajah Vojvodine ln Slavonije. Odproma se vrši zelo počasi In v odprtih vagonih, kar le zvezano z velikim rlziko. Pri taki ekspe-dlcijl Jc kalkulacija zelo otežkočena. Vsled teh razmer so cene nekoliko padle. Manjše količine koruze v odprtih vozovih se ponujajo po 860 kron ab Zagreb. Cena moki je minuli teden nekoliko popustila vsled tega, ker so mlini zaradi pomanjkanja vagonov prenapolnjeni z blagom. Moka sc mora prevažati v odprtih vagonih ter prihaja na svojo meslo vedno nekoliko skvarjena. Cena moki St.O postavno v Zagreb v odprtih vagonih z vrečami 16 kron 30 vin. — Otrobi sc ponujajo pa 580 kron z vrečami franko Zagreb. Zadnje dni se Jc trgoval mešani fižol po 1000 kron za 100 kilogramov. Novega pridelka skoro ni, ker ga Je uničila suša. Dovoz Je bil zelo slab, ker se Je blago zadrževalo vsled Špekulacije. V sredo pa so cene naglo popustile vsled glasu o padanju cen v Inozemstvu. Prometa z inozemstvom skoro nI. Na Dunaju je n. pr. naša koruza cenejša, nego doma, naša pšenica je pri nas doma dražja, nego ameriška v Češkoslovaški itd. Ko se prometne razmero zboljšajo, kar pač smemo upati v najkrajšem času, bodo ostale še velike ovire za razvoj izvozne žitne trgovine, In sicer previsoke ccne. ~ Dobavo stavbenega lesa iu sicer je-'ovih in borovih desk ter hrastovega, orehovega, buhovega, jablanovcga Iti lipovega lesa razpisuje potom natečaja ravnateljstvo državnih železnic kraljevine SHS v Subotlci do 4. oktobra sicor najkasneje do opoldne. Vlagati je pismono ponudbo 7. označenimi posameznimi in skupnimi cenami Odelenju žoleznioke direkcije v Subotlci v zapečateni kuvorti in z naslovom ePonuda za drvenu gradjn za direkciji! državnih želoznica u Subotici k br. 16.341/21*. Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 20 dinarjev. Ponudnik tu-zemoc mora položiti kavcijo 10%, inoze-mee pa 20% od ponudonoga zneska. Nekaj podatkov o dimenzijah in kvantitetah je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Natančnejši spisek s pogoji jo na vpogled pri ekonomskem oddelku imenovane direkcijo- =* Maksimalne cene soli. V sporazumu s predsedstvom pokrajinsko upravo za Slovenijo jo ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, določilo soli to-le maksimalno ceno: za 100 kilogramov nemško kamenito soli 640 kron, za 100 kg sivo morsko soli 5(50 kron in za 300 kg industrijsko denatronirano soli 220 kron. = Uvozna carina na sladkor so ne poviša. Iz Boograda poročajo: Na predlog nekaj večjih sladkornih tvornic, da se poviša carina na uvoz sladkorja v svrho zaščito domače industrijo, ja finančni svet sklenil, da se temu pi odlogu no ugodi, kor bi povišana carina povzročila ponovno povišanje con sladkorja. 8klop finančnega sveta jo predložen finančnemu ministrstvu v odobrenje. = Oprava vojaških voznih ktthlnj In kotlov v zabojih. Tehnična podjetja, mehanične delavnico, posamezni mojstri mehanič- ne stroke itd. poživljajo se, da bI ogledajo neispravno vojaško kuhinjo ln gorska kotla v zabojih, katero hoče vojaška Oblast dati popraviti: Ponudbe in cene za Izvršenje popravil navodenega tnaterijala naj an dostavijo Komandi Dravske dlvi-zijsko oblaBti do 10. t. m. in sicor za ouo število kuhinj in kotlov, kolikor poedino podjetje, mojstri itd. hočejo oziroma ža-morejo prevzeti in poravnati, tako da bodo provzot! predmoti popolnoma komplet-tirani in dobro, upotrebljlvl. Ponudbe ko-lekovati 2 dinara. Tak nelspraveu materijal leži: V Ljubljani pri Ubojnem slagali-štu voznih kuhinj okoli 450, prodnjakov za vozno kuhinjo 400, kotlov za vozno kuhinje 400, brdskih kotlov 850, zabojev za brdske kotle 150. V Intondaniskem sla-gallštu voznih kuhinj 150, brdskih kotlov 1(100. V art.ll. radioniei voznih kuhinj 21, brdskih kotlov 150. Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 50. V Mariboru pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 85. V Celju: Pri trupi voznih kuhinj 2:1. Informacije daje dlvizijska intondatura. — Mehanična vrvnrna, terllnlca in predilnica na Grosupljem. Znana, v Kranju nad 40 let obstoječa vrvarna Anton Šinkovec je povečala svojo podjetje in ustanovila na Grosupljem predilnico. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in nosi sedaj naslov: Anton Sinkovoc, mehanična vrvarna, terilnlca in predilnica, Kranj-Grosupljo s centralo na Grosupljem. — 300 raznih strojev vojno-tehnlčnega zavoda v Kragujevcu, katoro so za časa okupacijo odnesli Nemci, jn bilo najdenih v Nemčiji. Nemci bodo morali stroje vrniti. " češki hmcljskl trg. Iz Zaton poroča;.) z dne 2. t. m.: Na hmeljskem trgu kupčija miruje. Na deželi sta dvo tvrdkl danes ?n nakupovali hmelj pod 7000 češkoslov. K za 50 kg. Narastlo je nekoliko povpraševanje po lanskem hmelju, a do kupSijskili zaključkov nI prišlo. — V Nftrenbcrgu so včeraj eone narasllo na 720') mark za 50 kg. Promet jo živahen. =» češkoslovaška trgovinska misija za Rusijo Je odpotovala dne 4. soptembra. Misija obstoji iz 8 članov in io vzela 9 seboj B vagonov živil. =• Stamlart Oll Company v Češkoslovaški. Standard Oll Companv osntijo v Pragi delničarsko družbo pod naslovom ameriška petrolnjska delniška družba v češkoslovaški z glavnico 2 milijona č. K. » Madžari proti obisku dunajskega sejma., Organ deželno zvezo madžarskih trgovcev »Omke* poziva madžarske trgovce, da zaradi za Madžare nepovoljno so razvijajočega vprašanja Zapadno Ogrsko bojkotirajo avstrijsko Industrijo in da naj no obiščejo dunajskega sejma. = Nove določbe za madžarski Izvoz In uvoz. Madžarski trgovinski minister ie črtal 100 predmetov iz prosto liste, da bi njihov uvoz onemgočil. — To dni se je madžarski ministrski svet. pečal z. vpraš.v niem draginje. Za znižanje con masti naj so uvozi 100 vagonov ameriško masti. Cena špeha znaša na drobno 188 m. K za 1 kg. Vlada so peča tudi z vprašanjem zabrano Izvoza živil. -j Italijanski sindikat za trgovino a Rusijo s središčem in skladišči v Ttlgi je osnoval 20 tvrlk v svrho vzdržavanjn trgovine z Rusijo. = Novo povišanje železniške tarife v Nemčiji. Po »Lokaianzoigerjn* so zviša železniška tarifa v oktobru in Bicer povprečno za kakih 25%. Tarife nemških železnic so so zvišalo zadnjikrat, z veljavo od 1. aprila 1021. Takrat jo znašalo povišan ie 50 — 85%. Pariški trgovci ua sejmu v Lelpzign. Na sejmu v Leipzigu so jo pojavilo večjo število trgovcev iz Pariza. Francozi ne morejo v večji meri kupovati nem škili proizvodov, kor morajo plačati pri uvozu v Franciji carino, ki znaša 800 % vrednost blaga. = 75% dlvldendo predlaga nemška Eenador- Cacao- Plantagen- und Export-Gcscllsehnft. v Hamburgu za poslovno leto 1917 — 1920. — Konec vojnega gospodarstva v Švici. Po poročilu »Basler Nachrichten* se jo pri zadnji seji zveznega sveta opažalo močno razpoloženje za ukinjenjo tudi šo zadnjih izza vojne obstoječih monopolov. Ukiniti se namerava celo žitni monopol, katerega so hoteli spočetka v katerikoli obliki trajno obdržati. = Posledica gospodarsko krize v Zedi-njenih državah. Po poročilih ameriških listov jc v Zodinjcnih državah vslerl gospodarsko krizo nezaposlenih 6 milijonov delavcev. = Stanje bombaža v Ameriki. Žetev bombaža v Ameriki znaša 7,037.000 bal, to jo Izza 1. 1895. najslabša žetov. Proti lani se jo zmanjšala letošnja žetev za 5 milijonov bal, a proti rekordni žotvl I. 1915. pa za skoro 8 milijonov bal. Mednarodna finančna konferenca v Wnshlngtontt. Kakor sa poroča iz Wa-Bhingtona, namerava ameriško finančno ministrstvo sklicati mednarodno finančno konferenco v Washingtonu obenem z razorožitvono konferenco. Svrha konference Jo proučava možnosti, kako bl sa stabiliziralo devize. — Posledice Izvozna carine. V Mehiki jo vlada uvedla uvozno carino za petrolej. čim jo ta odredba 1. julija stopila v veljavo jo izvoz popolnoma zaostal. Vsa ladjo, kl so so tamkaj nahajalo so odplulo. Produkcija ima velikansko Škodo. O. Bernatovič Mestni tpg 5-0 Največja izbora najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke. V zalogi tudi moški klobuki in kožuhovina. Posestvo oddaljeno sedem minut od mesta Slovenjgradca, ki meri tri in pol joha njiv in travnikov, z lepim sadnim vrtom PV^ se takoi proda. ^ Naslov se poizvč pri gospodn Josipa Orosa, sodnem slugi v Slovenj-gradcu, kjer dobe kupci natančnejša pojasnila. 1418 8—2 Najfinejši tanjah medicina! (pristen vinski destllat), prvovrstno slivovko in pristen domač brinjem L. Mikuš Ljubljana Y Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Ha drobno 1 Ve debele I Zaloga sprehajalnih palic. 1887 Popravila todno in solidno 1 6»—6 Ne zamudite ob priliki »VELIKEGA SEJMA" : ogledati si tudi veletrgovino železnine • »MERKUR" j PETER MAJDIČ, CELJE. proda samo na debelo 1489 8-1 Parna veiežganjarna ROBERT DIEHL, CELJE (Slovenija). Svetli premog prvovrsten, primeren za industrijo, domačo in kovaško porabo, dobavlja na vagone, mešani, kosovec, kockn, orebpvec in zdrob, po nizki ceni Ponndbe pod „Svetll premog" na upravo ,JntraK. 1448 8—1 V najem se odda • 1. oktobrom 1921 v Žužemberku ▼ btil itev. a ▼ prvem nadstropju ndobno stanovanje t itirimi sobami, kuhinjo, jedilno sbramboi kletjo, perilno kuhinjo in velikim krasnim vrtom. To stanovanje je jako primoruo za kakega zdravnika, ki ima tudi prednoBt in si ga lahko vsak čas osebno ogleda. Pismeno ponudbe z navedbo stanarine vposlati je do 20. septembra letos PosoJUnlot v Žuiemberku it. 2. 1188 8-1 Mlad agilen vpeljan trgovski potnik špecerijske stroke želi premeniti mesta. Cenjene ponudbe pod šifro „Agllnost" na upravništvo »Jutra«. 1440 8—1 t 1444 »Slovensko planinsko društvo" naznanja, da je preminul njega vseletni odbornik losip Hauptman pisarniški ravnatelj tpgovshe In obrtniške zbornici. Bil je med prvimi ustanovitelji društva in do zadnjih let njegov tajnik. Bodi mu blag spomin! man Vabilo na vpis delnic. Podpisani upravni in nadzorni odbor je t polni seji sklenil, da v zmislu določil Členov 10 in 11 bančnih pravil od predvidene osnovne glavnloe K 12,000.000'—, od katere je danes popolnoma vplačano K 4,120.000'— zviša na K 7,000.000*- na ta način, da se izda na breme rezervnega fonda, ki je po sklepu IV. izrednega občnega zbora dne 8. julija i L prenešen v fond za zvišanje delničarske glavnice R Z,060.000'— t. j. 10.300 komadov delnic po nom. R Z00 — (VII. emisije) in da ae obenem izda daljnih R 8Z0.000'— t. j. ¥100 komadov delnic po nom. H Z00— (VIII. emisije), pod temi pogoji: 1.) Od predvidenih K 2,060.000-— i. j. 10.300 kom. delnio po nom. K 200'— se bo delničarju izdala na va&ke dre delnioi prve do ieete emisije po ena nova proti doplačila K 20'— za stroške emisije. Delničarji, ki imajo neparno število delnic, imajo pravico doplačevanja na neparno delnico v gotovem K 100'— v ime glavnice in K 20'— v ime stroškov emisije. 2.) Glede predvidenih K 820.000 — 1 j. 4100 kom. delnio v nom. K 200*— pripada prednostna pravica delničarjem prve do sedme emisije, in sicer na vsake tri delnice po ena nova za ceno K 220-— komad. Delnice, na katere ne bo upotrebljena prednostna pravica, se bodo isdale na javen vpis za ceno K 260-— komad. Delnice se morajo plačati v treh obrokih, in sioer: a) za izvršeni vpis delnic po prednostni pravioi takoj pri vpisa K 100-—, do 81. oktobra 1921. , 60i—, „ 81. decembra 1921. , 60-—; b) za izvršeni vpis delnio brez prednostne praTlce takoj pri vpisu K 120'—, do 31. oktobra 1921. , 70-—, , 81. decembra 1921. , 70'—; o) delničar, ki pri vpisa polaga polno plačilo, dobi na vplačani znesek do SI. decembra 1921. 5*/, obresti. Kdor so s plačilom obotavlja in na poziv uprave po Čl. 12 bančnih pravil ne ndovolji, izgubi pravico do dotedanjega vplačila delnio, ki se vnosi v rezervni in pokojninski iond banke (čl 12 drašt. prav.). Tečajni (azijski) dobiček, ki se je dosegel pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnega fonda, odbivši stroške emisije in pristojbine ter dotacije pokojninskega fonda. Delnice sedme in osme emisije so deležne dobička banke v poslovnem letu 1922. Razvrstitev in vpis delnic se vrši od 16. jnlija 1.1. do vštetega 15. septembra t L Po preteku tega roka za vpis delnic se vrši razvrstitev delnic in v primeru, da se vpiše več delnic, nego se jih je na vpis stavilo, izdale se bodo delnice v onem številu, kolikor jih bo vpisano na dan sklepa. Na vplačane zneBke se bo vsakemu delničarju izdalo začasno potrdilo, ki se mora hraniti do izdaje delnic. Delnice se morajo vpisati na blagajni same banke in njenih podružnic v Irigu in Hokn s predočbo delnic kakor tudi začasnih potrdil šeste emisiie na katerih bo označena izvršitev prednostne pravice. V Rumi, dne 15. julija 1921. Upravni odbor 1184 2—8 Srbske Sremsk® banke. d. d. Krekov trg 10. Telefon stev. 243 interurban. Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somborn. Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! K priloga „ Jutru" it. 210 anc 6. septembra 1921 od 3. do 12. septembra 1921 Uvozna in izvozna trgovina na Trgovska vafnost Ljubljane Ze pred stavbo Železnic je bila v Ljubljani »koncentrirana vsa prehodna Kovina b upada ln Italije m Hr-_o, Ogrsko ter dalje na Balkan in „ vihod. Preko Ljubljane je šla vsa Ipedlclja od Jadrana., poeebno la Trn« f« tržaški cesti na Koroško in Stajer-eko ter v centrum drŽave na Dunaj. Z »gradbo železnic je Ljubljana rsled nje sovraine avstrijske prometne politike nekoliko izgubila na prometu, ker je šla tendenca Avstrije 3. tem, da osredotoči ves promet In so trgovino na Dunaju odnosno vTrstu. Preobrat in osvobojen je je situacijo popolnoma predrugačilo in Ljubljana e postala trgovsko važno križišče, za ;atero je po svoji izredno ugodni zem-jepisnl legi ustvarjena in določena. Bližnja carinska in državna meja napram Italiji in Avstrjii sta jo naredil) u izhodišče na ztipad, v države f staro kulturo in tehnično mogočno »az-rito industrijo in za najbolj eksponi-tsno središče Uvozne in uvozne trgo-rine naše države. Dvotirna južna Železnica j« kljub vsem političnim in gospodarskim tež-kočam omogočevala živahen promet z Avstrijo in s Italijo. Z notranjostjo države ima Ljubljana dve Železniški tvezL državno železnico preko lepe Dolenjske in Belokrajine, kl se podaljšuje preko Ogullna v zvezo z Dalmacijo in juZno železnico ob Savi preko Zagreba v vsa naša izvozna centra agrarnih produktov in Živinoreje. Na «ver je dobila Ljubljana po tursld Železnici, ki je lbia dograjena pred potrta desetletjem, direktno ln n»j-jšo zvezo z Nemčijo, kar bo po klepu trgovske pogodbe med nami in Nemčijo za naš promet izredne važnosti. Ze dosedaj je Ljubljana zvezana z vsemi inozemskimi trgovskimi središči t direknlmi brzovlakt ln sicer i ekspresnim vlakom z Milanom in Turinom v Italiji, Baslom v Švici in Parizom ter proti vzhodu z Bukarešto, Sofijo ln Carigradom. Direktni vlaki vežejo Ljubljano s Trstom, Dunajem in Prago ter preko Jesenic z Monako-vim. Za svojo bližnjo industrializirano okolico vodijo iz Ljubljane v vsoh tmereh lokalne železnice, ki pospešujejo stike ln izmeno blaga, dovoz surovin in Izvoz Izdelkov. Važnost Ljubljane kot zapadneg* tržišča so spoznali naši trgovski krogi ii Vojvodine, Slavonije, Bosne in Srbije takoj in začeli so takoj po prevratu prav pridno posečati Ljubljano. Ker je bil promet preko Reke blokiran in zveze preko Dalmacije nezadostne in neugodne, se je vršil glavni uvoz ma-nufakture in tekstilij, ki tvorijo nad polovico naše celokupne uvozne trgovine preko ljubljanskih tvrdk. Vsa i s vozna trgovina leea lz Slovenije in ogromen del izvoza živine in deželnih pridelkov se je skoncentriral v Ljubljani. Manjkalo pa je mesta, kjer bi se našla odjemalec lz oddaljenih krajev kraljevine in pa industrijalec z dežole. Industrija v Sloveniji je enakomerno porazdeljena na deželi in ni koncentrirana v mestih. Ni je skoro želoz-niške postaje, v bližini katere bi ne bilo industrijskega podjetja. Naši vodilni gospodarski krop so zato takoj uvideli potrebo, seznaniti našo po vsej Sloveniji raztrošeno industrijo z trgovci iz cele kraljevine hi uresničili so to misel z otganiziranjem ljubljanskega indu8trijsko-obrtno-trgovskega sejma. Ni dvoma, da bo ta sejem sloves naše trgovske solidarnosti razširil po celi državi in pospešil stike med našimi industrijalci in obrtniki ter trgovstvom vseh pokrajin ujedinjenega kraljestva in b tem nemalo prispel k konsolidaciji našega gospodarstva in k smotrenemu razvoju in organizaciji pridobitnih elojev. Nemci so jasno uvideli pomen ljubljanskega sejma za svojo trgovino in v berlinski reviji «OstrExport» pišejo » uvodnem članku, da je ta razstava 'zorcev za bodočnost naše medsebojne trgovine najvažnejša ln ljubljanski fce-eni med mnogobrojnimi v zadnjem lasu aranžlraniml sejmi najpomembnejši. Posebno povdarjajo trgovsko važnost Ljubljane za promet iz Nemčijo v našo državo in poživljajo vse gospodarske kroge, da se te najplodo-vitnejše prireditve udeležijo. V najbližji bodočnosti se bodo v na-državl odprla nova ln druga prometna pota, toda ljubljanski sejem bo 'zvrSll svojo nalogo tudi za to bodočnost ln trgovBtvo 1» naše kraljevine se bo tudi poznei« rado vračalo k svo-im znanim in priznanim dobaviteljem. M. Usnjarska ladostri|a la nova carina (Ic industrijskih krogov.) Usnjarska industrija, združena v Zvezi indmtrijcev na sluvenakem ozemlju, repreientira pretežno večino t« industrije v naši državi, v Sloveniji pa sigurno eno najbolj razvitih iu moderno delujočih industrij naše pokrajine. Od vele obratov Izdeluje večina najfinejše potrebščine za čevljarsko industrijo, ln sicer v tako velikom obsegu, da zamore, kar se pokrajinskih potrebščin v čevljarski stroki tiče, popolnoma zadostiti potrebi prebivalstva Slovenije, še več, zmožna je preskrbeti tudi še ostalo prebivalstvo celokupne države skoro popolnoma z vso-ml potrebnimi usnjarskimi Izdelki. Vsi veleobrati, med temi Karel Pollak v Ljubljani, Fran o Woschnagg - sinovi v Šoštanju, Laurich Lovrenc v Konjicah, Viljem Freund v Mariboru, Franc Potočnik v Slovenjgradcu Itd., so opremljeni z najmodernejšimi ame-rikansklmi, angleškimi in nemškimi stroji in izdelujejo usnje po najmodernejših sistemih. Kapaciteta teh veleobratov Je približno na teden 6000 govejih kož za potplate In gornje usnje, 10.000 do 16.000 telečjih kož za gornje usnje, kakor za vegetabilno strojeno, Box-calf itd., ter 20.000 do 30.000 komadov kozličevin ln ovčta v svrho strojenja najfinejšega usnja kakor ševro Industrija sama kot taka bi bOa zmožna razvijati se v velikem In zdravem tiru, toda žalibog se je ravno s zadnjim ukrepom nove uvozne carine s dne 30. junija naši usnjarski indu-sriji zadala huda rana, ker sta se dve najglavnejšl točki nasproti prejšnji uvozni tarifi v škodo te Industrije znatno izpremenill. Po točki 76. uvozne carine so bilo kože pod št. 1 a) surove in b) suhe, soljene, popolnoma uvozne carine proste, medtem ko znaša sedanja maksimalna carina za točko 1 a) 15 dinarjev, minimalna carina 10 dinarjev, pod točko 1 b) maksimalna čari na 80 D ln minimalna carina 20 D. Po točki 280 so strojilni ekstraktl, kateri so bili doslej popolnoma carino prosti, sedaj obteženi pod maksimalno tarifo z D. 30'— iu pod minimalno tarifo z D, 10'—. Obe ti dve postojanki tvorita glavna dva predmeta osnovnih tvarin za našo usnjarsko industrijo in dokler se ta dva predmeta ne oevobo-dita uvozne carine, ne more naša u njarska industrija misliti na konkurenco z inozemskimi izdelki. Zato so se vršile v zadnjem času razne ankete, katere naj bi povzročile takojšnjo ukinjenje te uvozne carine, ker le potem bo naši domači usnjarski industriji zopet mogoče podati se v konkurenco z inozemskimi produkti. Kaj nam pomaga kapaciteta naših moderno opremljonih usnjarskih tovarn, če te ne dobijo zadostne množine inozemskih surovih kož, ker nam brez dvoma za Bpecijalne namene v naši lastni državi takih primanjkuje Poiledica te nove uvozne carine na surove kože in na strojila je bila takoj od prvega dne, da so cene našim domačim kožam znatno poskočile, ravno> tako pa tudi cene za strojilne eks-trakte, narejene iz hrastovega in kostanjevega lesa, kateri pa so veliko manj vredni nego ekstrakti iz Quer-brachc-lesa, kl jih moramo importi-rati, ako hočemo izdelovati tudi kaj finejšega usnja. Upajmo, da se v čim krajšem času odpravijo neopravičene ovire, ki sedaj faktično ogrožajo usnjarsko industrijo, in da se omogoči zopet uvoz surovin iz inozemstva, brez koj»ga nc moremo zaposliti naših tvornic niti oskrbeti prebivalstva z zadostno količino dobre robe. Izvoz vina Kakor z drugimi kmetijskimi panogami, Bi skušamo v naši državi tudi z vinom pridobiti tuje odjemalce. Storili so se v tem oziru precejšnji koraki, toda do sedaj se o kakem pomembnem vinskem izvozu še ne da govoriti. Temu pa ni kriva mogoče nedelavnost ali nespretnost gobovih krogov, ali neprikladno blago, marveč le cene ter valutne in transportne razmere, ki Izvoz vina v večjem obsegu onemogočajo. V prvi vTSti igra vlogo v tem oziru cena, v drugi pa veliki transportni stroški. Cene našim jugoslovenskim vinom so začasno v obče mnogo previsoke (povprečno 15—25 K liter na pridelovalnem mestu, finelša in močneiša ce- lo 30—40 K), da bi mogU vstvariti v tujini resno konkureaoo. Ce vpotto-vamo poleg tega še koloaalne Železniške transportne stroške, stanejo naša Jugoslovanska vina ▼ krajih, kamor nai lavoz najbolj gravitira, t. j. na Dunaju, 80—40 nemških kron za Uter več kakor konkurenčno vino lz Italije, >ke ali celo lz najoddaljenejše Gr- Nekako eoake valutne nmv« vladajo pri Izvora v naš drug glavni odjomalnl tre, na Češko. Italija ln Ogmka sta sl v Avstriji in Češki že osvojili svoj vinski trg, vsM česar nam bo ta dva llferanta, čim bolj se bodeta tam vpezdlla, tem težje z našimi vini Izpodriniti. Optimistično In Idealno mnenje nekaterih rodoljubov, da bi n. pr. češki ali poljski odjemalci Ze lz narodnega principa rajši posegli po jugoslovanskih kot po tujerodnih vinih, je Žalibog nesmiselno, kajti pri vsaki večji trgovini pride v poštev najprej «Ge-schaft. tn potem šele narodnost. Ce odkrito govorimo, mora tudi tako biti, ker z enostranskimi idealnimi kupčijami nI prave konkurence. Velika trgovina pa mera konkurenco vstvar-jati. — Jugoslavija pridela sedaj letno okroglo pet milijonov hI vina, od kar terega bi se lahko izvozilo v normalnih konzumnih razmerah letno pol do enega milijona hektolitrov v vrednosti 1V& milijarde K. Začasno se pa skoro vse v lastni državi konzumira, ravno vsled otežkočanih gori navedenih izvoznih okoliščin. Ko se naše jugoslovansko vinogradništvo še bolj razširi tn letni pridelek še zviša in ko se poleg tega še pivovarne po raznih krajih Jugoslavije razširijo ali na no- vo ustanovijo, nartaae v naši vinski trgovini gotovo nevarna stagnaoija, ker zna priti do neljitboita položaja, da uo bomo imeli ni kakega izhoda v tnoumstvo. Večina jugoslovanskega vina, i* Slovenijo, ki je gledo svoje kakovosti, slasti za izvoz prav godna in ni dvoma, da bi si ta vina ne priborila svetovnega trga, kakor hitro ee e blažijo gori navedene hibe. Toda kljub sedanjim težkočam ne smemo mirovati, marveč moramo neprenehoma iskati Urin- rue stike s tujimi večjimi od jemale,. zlasti v Avstriji, Češki ln Poljski, ter si tako polagoma pripravljati od je tnal »ki teren za bodočnost. v sedanjih razmerah bi bilo možno doseči vsaj delni uspeh lo z nuditvijo najboljših buketnih in najmočnejših vin, sposobnih za steklenice. Le na ta način utegne priti tuji odjemalec naših vin na svoj račun, ker taka vina mora dotičnik vporabiti tudi za zboljšanje slabejših vin. Dober izvoz bi »e dosegel lahko v južnejših krajih, kjer Be pridelujejo kljub prav visoki sladkosti grozdja odnosno mošta, ne,harmonična (plehka, mehka) vina, z vkuhavanjem, t. j. s koncentracijo mošta. Tak koncentriran mošt preneso izborno vsak transport ob vsakem času ter jo najboljši in razmeroma najcenejši pripomoček za zboljšanje šibkejših vin. Želeti bi bilo, da bi sedanji Ljubljanski velesejem, na katerem so nudijo obiskovalcem v posebnih vinskih paviljonih vsakovrstna vina iz cele Slovenije, odprl pot reelni vsestranski vinski trgovini. Fr. Gombač — Ljubljana. Domače tvrdke na sejmn L Bonač Ljubljanska kartonažna tovarna In papirna Industrija. Leta 1888. je odprl Ivan Bona« (umrl 4. julija 1920.) v Ljubljani malo knjigoveznico, katero je s svojo podvzetnoatjo, marljivostjo In vztrajnoBtJo bolj in bolj razvijal, razSirjeval ln izpopolnjeval, tako da si Je » svojimi Izdelki pridobil največji ugled In priznanja ne samo v notranjosti ožje domovine, ampak tudi izven nje. Leta 189S. jo spoznal potrebo papirnatih izdelkov in je a svojim alnom, sedanjim lastnikom Fran Bonačem zasnoval In ustanovil s skromnim začetkom tovarno za kartonažo in papirno industrijo. To tovarniško podjetje si je hitro pridobilo dober glas zaradi svoje reelnosti, solid-nosti in lepote svojih izdelkov in je naglo raatlo in ae razširjevalo, zahtevajoč vse večje prostore. Tako sta so Ivan Bonač in Bin odločila, da sezidata popolnoma novo In povsem moderno opremljeno tovarniško poslopje, tako da so ee v začetku leta 1907. v njej vrteli že prvi Btrojl in so se gibalo marljive roke delavcev. Tovarna je zgrajena na 8300 m1 Širokem prostoru in je popolnoma modorno sezidana in izvedena- Ima lepe prostrano in svetle dvorane, garderobne oddelke, skladišča, lastno električno centralo in čez 70 najrazličnejših strojev za izdelovanje in obličenjo papirja in kartona. Bazen tega omogočata lastna tiskarna in lito-grafija popolno izdelovanje raznovrstnih del in naročil. V tovarni ee izdeluje vsakovrstna kartonaža za industrijo in najrazličnejše potrebščine za lekarne, eksport papirnatih vreč, kakor tudi dela, ld spadajo v knjigoveško stroko in je zaposleno čez 140 delavcev. Ker je to tovarniško podvzetje v najožji zvezi z dvema velikima tovarnama •4a lepenko, je njega nadaljnl razvoj za-siguran. Kranjska industrijska dražba Jesenice, Gorenjsko. Znatne žslezne in manganske rudne žile v gorovju, katero sečeta 8ava in Ra-dovna pri Jesenicah, ter močne vodne sile teh rek so bile povod, da se je udomačila že v starih časih v njih glavnih in stranskih dolinah znatna Železarska industrija. Ze v drugi polovici 14. stoletja je obstojala na Savi pri Jesenicah železarna in po starih listinah je dokazano, da je obratovala že 1.1539. na Javomlku znatna topilnica železa. Ti obrati in njihove podružnice so večkrat menjale lastnika. Sele leta 1869. je pokupila tedaj v Ljubljani ustnovljena Kranjska Industrijska družba večino tedanjih gorenjskih fužin od raznih posestnikov ter je »brate enotno organizirala in izpolnila. Leta 1870. je kupila družba od barona Zoisa fužine na Javorniku, v Radovni in v Bohinjski Bistrici, leta 1871. pa je pridobila od Viktorja Rouarda obrate na Savi z vsemi pripadajočimi rudokopi in gozdovi. Temelj vse industrije družbe na Gorenjskem sta tvorili dve visoki oeči na Savi in sna na Javorniku, ki ao se kurile z lesnim ogljem iz lastnih gozdov. Da bi proizvajalne stroške znižala in čelila naraščajoči konkurenci, je postavila družba v Skednju pri Trstu moderen fužinarski obrat s plavži. Obrat ja začel z delom leta 1897. Istočasno je ugasnila ogljene plavže na Savi in v Javorniku. Družba je neprestano izpopolnjevala svoje tovarniške obrate in so bilo vee železarne ob začetku svetovno vojne s ške-denjskimi vred v polnem obratu. V Skod-t'rldobilo je za vodstvo prvovrstnega njo ao goreli 8 plavži ln jo obratovala velika jeklarna in valjarnlca železa, na Savi so gorolo martinske peči in bilo v polnem pogonu valjamico za žico, za mrzlo železo, livarne želoza in jekla, vollka žebljama in žicama, na Javorniku volika valjama za železno klade, valjarna za manjše dimenzije, valjarna za pločovino. Leta 1906. je pridobila družba tudi v Bistrici v Rožu na Koroškem tovarno za tenke žice, žične vrvi in čevljarske žeblje. Tik pred svetovno vojno so bili druž-bini obrati na svojem višku. Ob izbruhu svetovne vojne je morala družba ustaviti železarno pri Trstu in so ostale v obratu samo fužine na Savi in v Javorniku, katerim so jo pridružila leta 1916./17. novo ustanovljena elektrodna tovarna na Dobravi. Po končani vojni jo bilo obratovanje vedno težje, ker je izgubila družba s škedenjskimi železarnami svoje lastno preskrliovališčo s surovim železom, ki ga mora odslej z drugimi neobhodno potrebnimi surovinami dobavljati iz inozemstva, dokler nam primanjkuje v deželi najvažnejših temeljnih polu-surovin za železarsko obratovanje. Preskrbo vanje je bilo vedno težjo in tudi vsled prvotnih prometnih težkoč jako ovi-rano. Vsled vseh teh težkoč ni moglo podjetje nikdar v polnem obsegu izkoristiti svoje delazmožnosti in je vzdrževalo le s težavo delo v skrčenih obratih. Ko so se pozneje prometne razmere zboljšale in So bile tudi dobave surovin iz inozemstva ugodnejše, se je pojavila nova težava. V drugi polovici leta 1920. je začela inozemska konkurenca izpodko-pavati tla domači industriji, ker bo bilo Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija v stanu cenejo producirati in eo s konkurenčnimi' cenami tlačile domače železarne. Družba je sledila tej konkurenci do skrajne meje, je pa sedaj prišla že prok« meje, ker prodaja svoje izdelke pod lastno ceno. Podjetje mora dobavljati iz Inozemstva za vsako ceno surovo železo, ogromne množino starega železa, žgani magno-zit in razne druge potrebščine in mora pri tem obratovali z domačim rjavim premogom, ki preseza vse običajno cene v inozemstvu. Te okolnosti so privedle podjetje in merodajne člnltelje do prepričan a, da je potreba najti novih poti, ako se hoče preprečiti polom železarske industrije »ploh in jeseniškega podjetja P°Dabbi podjetje dokazalo svojo produktivno zmožnost, je razstavilo na ljubljanskem velesemnju veliko zbirko svojih Iz-delkoT. Važnost podjetja se dokumentira v njegovi orodnktivni kapaciteti. Rrsa Skednja skupno i Bistrico v Rožu lahke izdel* na loto 2000 vagonov pallčastega in obročnega železa, 7B0 vagonov pločovine, 1100 vagonov žičnih žebljov, 1200 vagonov vlečeno žico, 720 vagouov mrzlo valjanega železa v trakovih, 180 vagonov žičnih vrvi, 80 vagonov čevljarskih Zob-ljev, 860 vagonov strojne žolozne litino, 100 vagonov jeklene litine (med drugimi jeklenih zvonov), 700 vagonov eloktrod. Želeli bi, da el obiskovalci vzorčnega semnja v Ljubljani natauko ogledajo razstavljene vzorce in se prepričajo, da bi bila velika Skoda ne le za Slovenijo, ampak za celo državo, ako bi tako staro, veliko ln vsestransko podjotje propadlo. A. Kane Oblaeiina industrija, Ljubljana. Leta 1879. ustanovljena taala obrt očeta sedanjoga lastnika, katofa si jo pridobila s časom vseobči ugled, jo prošla leta 1902. v roko sedanjega lastfoika ln Be razširila tudi v konfokoijsko trgovino. Velik del konfekcijskega blaga je tvrdka že takrat proizvajala sama. Med vojno jo dvo leti prekinila obrat vsled nezdravih vojnih razmer. V novi državi pa je kot prva preosnovala obrat v industrijo za proizvajanje finih konfekcijskih oblačil za moško, ker te stroko v naši državi do tačns So sploh ni bilo za-stopane. Vkljub dejstvu, da zamore v vsakem oziru, bodisi v izvršitvi, bodiei v ceni, tekmovati r. inozemskimi tvrdkami, ovira pravi razmah podjetja v prvi vrsti konzervativnost detajlistov, ki dajejo še vedno, četudi neopravičeno, prednost tujemu blagu. Ta okoliščina jo dala tvTdki povod, da je otvorila sama tudi detajlno trgovino svojih izdelkov. Poleg neugodnih prometnih razmer pa je otežkočena tekma z inozemstvom posebno tudi zato, ' ker nimamo v državi tvornio surovin. i Na ljubljanskem velikem semnju ima tvrdka v paviljonu E odd. 64 razstavljene svoje proizvodo moških in deških oblačil, kl očitno pričajo o vsestranski zmožnosti. Razvidno je jasno, da izdelki ne zaostajajo no glede okusa, ne glede kroja za inozemskimi proizvodi, poleg tega pa jo delo 6olidne;e ln trpežnejše. Odjemalci v naši državi imajo Se to ugodnost, da morejo vsak čas dobiti poljubno blago in se izognejo tako nesignr-nosti sedanjih prometnih razmer. TvTdka ima vedno veliko zalogo že Ugotovljenega blaga, naročila pa izvršuje v najkrajšem času. Učiteljska tiskarna Iz ene najstarejših tiskaren, iz bivie tinkarne . Ploščnata stereotipija za knjigotisk in okrogla stereotipija za rotacijski tisk i. vsemi pomožnimi stroji in aparati izpopolnjuje moderno uredbo tiskarne. Za vezavo v tiskarni tiskanih knjig ima tiskarna Bvojo lastno knjigoveznico, kjor se izgotavljajo tudi druga v to stroko spadajoča dela. Po preobratu lota 1919 jo tiskarna zaradi pomanjkanja šolskih zvezkov uvidela potrebo ustanovitve izdelovalnice šolskih zvezkov ter si nabavila vso potrebno stroje za to panogo. Rastrirni stroj z:i črtan jo, šivalni in rezalni stroji omogočajo, da se izdola v lastnem zavodu preko 20.000 zvezkov na dan. Zaradi novih nabav strojev pa bo mogla Izdeloval niča Šolskih zvozkov izgotoviti dnevno BO čo 60 tisoč vsakovrstnih zvezkov. To so glavni obrisi delamožnosti »llči-teljske tiskarne«, ki bo tudi v naprej posvečala svojo največjo pozornost Izgraditvi in izpopolnitvi grafične Btroke v Sloveniji in Jueroslavljl sploh. PranE Bellef' 80 Blnpojns vBlikegs Mjuode Roman. «Da, še nekaj je govoril in zdelo bc mi je, da se je hotel precej nelas-kavo izraziti o vaši osebi, pa si je to premislil Gotovo je imel preveč rešpekla do mojih kanonov.» «Jako verjetno!* je odgovoril Filip. «ako se ne motim, jih dobro pozna, ker so njegovo delo!* «Nieeavo delo? Moji kan on i!» «Da, ker on ima večino akcij družbe Vickurs in Ma.vjm.» Veliki knez je presenečeno zažvižgal. «Torej možakar jc na ta način še dosti bogat!* ■i.unalt"-tvornice Banser & Sobotka Boj-Stailau ee dobiva zopet v predvojni kakovosti pri glavnem zastopništvu za Jugoslavijo Edvardu Dažaneo v Zagrebu. — Skladišče Stroa*raayor-ova ulloa 10. Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti fj f Kdor išče službe itd. 'y r — inseriraj v „Jutru" g J Ijubljans&l uclifti semenj, psoiljon E, odd. St. 35. lil m\ Anončni zavod Beseljak in Sodna ulica št. 5. •Dolbi se po^rsodL SNDU O, 720 1398 4-3 prej CARL POLLAK tovarna usnja in usnjatih izdelkov. Kranj LJubljana Vrhnika Centralna ulsarna: Ljubljana, Sv. Petra oesta 68. -- Relefon št. 528. v I. Indnstpija usnja, U« Vogefabilno (Sreslostiojeno usnje): 1. kravino rujavo, črno in chagrin ter za mehove in strehe; 2. ki psi; 3. teletino; 4. ovčino in kozine: a) mazane, rujavo ia črne, b) barvane za mobilijo, tapeciran j o in konfekcijo; 5. Vachettos: a) za izdelavo dokolonic, barvano ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne nsnjate konfekcije; 6. svinjine (specialite(a): a) za lino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčke, c) za mobilijo in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portefelles in knjigoveštvo); 7. podplati: a) trovioženi hrastostrojeni podplati, b) Vsche; 8. Crouponl: a) za izdelavo transmisijskih jermenov, b) hrastostrojeni. E. £*3rom usnja: 1. Bo.v-calf črno in barvano; 2. Chcvrcaux; 3. Chevrette; 4. Chrom usnjo za izdelavo nogometnih žog; 5. Chrom usnje za izdelavo jermen. Galun usnje za izdelovanje vozilnih in Šivalnih jermenfkov. ft,3ik USJlio: 1. box-calf; 2. Chovreaux. C. ro Ce5Iy9 S8©v©nila priporoča svojo bogato zalogo blaga 4—8 3z karrienSno in t^ajonke, raznih na« mšsFsšft umitislnih soruJsov, vaz, i-: iairsJinier, stanskih krožnikov, na« | raSni!) ,io ceni lbs?®H; lxoBiteMip©»ro©. llSIipi 11 Ijllispiislil VBURB J___________ a ________ fevile, Goričane in l8iele5 lelilšln Telefon žt. 1—67 (Ljubljana) Brzojav!; Papirnica Vevče, m Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze In lesovine v Ctoričanah In tvornlca lesovine v Medvodah. t. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta s EJ. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice: Zalog. P_____________ M--------——■——' 0 IVtesjeSno jM^oIas-sraJaMj® ICO ^a.groimo^sr rasnih isn^st ^ P Papir iz tkanine, brezlosni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. P Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. P Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh. barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. 1885 4-3 p MajTefija zaloga klavirjev in pianin t Ljubljani umm Ma Jerica Hubad, roj. Dolenc LJubljana, HilSerJeva ulica It. S ee priporoča za nakup najboljših instrumentov Izvrstnih tovarn po najsolldnejiih In nizkih oenah. 1 Charles Princ | ® MaHiifalrturn iu?>_i s I Manufaktura. Zaloga i Turjaški trg it. f. Telefon it. 573. Tvrdka zastopana v paviljonu H it. 267 na Ljubljanskem velesejmu. % f Kravi 2Ea.kot reliton it. >79. mestni tesarski mojster tiuih it. m. Ljubljana, Dunajska oeata 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor : moderno lesene stavbe, ostreija sa palače, lSe, vile, tovarne, .oerkve in svonlke; stropi, rasna tla, stopnloe, lede-nloe, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, Jezov In mlinov. Parna žaga. isso 10-4 Tovarna furnirja. SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. Učiteljska tiskarna, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. 1S7910-6 Najnižje ceie! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon E št. 4. AnonAnl savod Drago Beseijak in drug Sodna ulloa It. 5. 728 Cigaretni ■ UM M pisemski ln steklsnl (glas)paplr, strofinloe, otročje sesalke, ilm-nate ln usnjate vesalke, glavnike, Alstllo (krema) lldllo, mast sa usnje, prsdno ln toaletno milo, dna svede ter rasno galanterijo nudi po nsJnUjlh cenah veletrgovina Osvald Dobeic, IJublJaaa, Sv. Jakoba trg 9. Krtače sa oblek« Ia likanje, rlbarloe bres ta s korenino, sobne, ma-salke, konjske, omela, motvos (ipaga), devljarsko prejo priporeiSa 723 veletrgovina 1390 6-4 Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 0. 718 Nogavice s žsnshc Id raoSks. lnač&anic, m-kanec, Joderc" Itd. js dobiti nsjeeneje v veletrgovini Osvald Dsbi!c, Ljobljana. Stari trg I. Največja izbira finih čeških nogavic in pletenin. 900 83 Mestni trg 8. Priporočamo domače tvrdke: in Izhaja peljubne. Vtika tbjava 4 K. Skladldfta i Balkan, d. d., Dunajska c. 88. [d.p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska o. 83. [d. p.] Trgovina i L. Mlklii, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekcija, manufaktura na debelo, najnitje oene, Emonska cesta 8. Mehanična delavnica, [d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 Brusovnlea: Vekoslav Vanlno, Stari trg. • PuftkarJI: Kalser F K., Selenburgova nI. 6. Urarska p: pravilna delavnica Ivan Ssllškar Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvrŽnjem točno in solidno Pisalni stroji i (d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 Razmnoževalni aparati i |d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 6. Tel. 407 Kleparatvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seliikar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno. Ivan Magdič krojač isso 6-s Ljubljana, filedaliSha ulica 7. MENJALNICA SLOVANSKE ESKOMPTNE BANKE v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora. Kupuje in prodaja devize ln valute po najugodnejših dnevnih oenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Fre-vzorna vse bančne posle. ^^ jjf 3 Proda se hiša s lepim vrtom ln hlevom, pripravna ss obrtnike, poleg okrajne ceste pri radarski bol-niiniei Loko itev. 269. Stanovanje presno 81. decembra 1921. Več M poizv« pri lastniku Ivanu Oreiulku, zaloga pivo Union, Trbovlje 1415 8—6 Strešno lepenko, lak za konserviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši karbolinej), wat-proof za izeuševanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb. 1258 potrebščine dobavlja 5 Ljubljanska komercialna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Telefon št. 3. Sodarska zadruga v Železnikih r. s. z o. ». postaja: Skofja Loka Slovenija Izradjnje se različna posnda is mekana drva kao bnrad za knpus, repu, voče, med i ribe, dalje burad za mast, boje, cement i. t. d. NarniSbe se izvrSuju za kojugod množinu tačno i prema pogodnim dnevnim cijenama. Za cijenjene naračbe se preporuči podpisana U25 s-2 Sodarska zadruga v Železnikih. Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Kranj Grosuplje Centrala: Grosuplje. Telefon: Grosuplje 1. razstavlja svoje Izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E St, 39, katerega obisk vljudno priporočamo. 1420 10—3 Slovensko 1418 b 8—8 gradbena družba s o. z., LJubliana 1 Tehniška pisarna u tovarni IME. Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske hi železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. •blaatveae poverjen stavbeni inioBet Ljubljana HBterjovo nO« at. 7. Bpedj.to. alavbai* podjeti« M betonske, fateobetoM. in vodne zgradba m Trgovci s klobuki in modistlnje. sl ž Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora, paviljon E št. 41 a Franjo Cerar, tovarna slamnikov in klobukovs H22 Domžale (8tob) pri LJubljani. io-s ■ Tovarna Je 7 minut oddaljena od postaje Domiale. g i»SSSSS»S»SSIM»l««S»«MIWHMWMSHW»S«MSSSSSSW RananaaaeiBaaesaosaassnaaaBig I iMansho strojno § iolje | Olje, lahko, za vretena; | j| olje za transmisije; a B olje, strojno ia poljedelske stroje; ■ ® olje, Btrojno sa težke stroje; g B Olje za avtomobile, lahko; a a olje . . . isredno težko; a P, olje sa cilindre; S g olje proti prahu. 67 104-104 g 1 Olavna zaloga: a preje I. G. Mape i, Marijin trg štev. S. Brzojavni naslov: Prometna Ljubljana. Telefon it. n In S77. uu s-s a a Ntffi, Riknc I Ziikl, d. z o. z. S prej A. Zanki S22! sinovi. eaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBa Obrestovanie vlog, naftup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjevv deviz in valut, borzna naroČila, predujmi in krediti vsake vrste, esbompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu-in inozemstvu, safe-deposits i. t. d. i mE l SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Bettnt olrog 1 6,000.000 DENARNE VLOOE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT SAJKULAJKT»EJT8 ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA SU m