5
Pred vami je nov Arheo, kakršnega še ni bilo in na katere-
ga smo v uredništvu zelo ponosni. Prvo kar pade v oči je 
nekoliko spremenjena podoba, predvsem prvih strani. Te 
spremembe niso same sebi namen temveč so bile potrebne, 
ker je revija Arheo od letošnjega leta dalje uvrščena med 
druge znanstvene revije s seznama agencije. Definicija se 
ne zdi laskava, vendar v praksi pomeni, da Javna agenci-
ja za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) 
pri svojem ocenjevanju raziskovalcev upošteva tudi znan-
stvene članke, objavljene v reviji Arheo. Ob jubilejni 25-ti 
številki smo torej postali čisto prava znanstvena revija in 
upamo, da bomo tako pritegnili še več avtorjev.
Toda za številko, ki je pred vami, bi si komajda lahko 
želeli boljšega odziva. Kar trinajst samostojnih člankov, 
ki jih objavljamo, je namreč več kot v katerikoli števil-
ki doslej. Toda količina ni glavni razlog za navdušenje. 
Navdušeni smo predvsem nad kakovostjo!
Pa pojdimo po vrsti. Tudi v sedanjem uredništvu menimo, 
da je naša naloga predvsem objaviti čim več teoretskih in 
metodoloških člankov, podobno kot že vsaj dve desetle-
tji. Zato te predstavljamo najprej.
Letošnji Arheo tako začenja Agni Prijatelj, ki skozi oči 
semantične arheologije piše o neolitskih pečatnikih jugo-
vzhodne Evrope. Sledita prispevka, ki nam predstavljata 
vsaka svoj pogled na romanizacijo. Bernarda Županek 
se je poglobila v teorijo romanizacije in nam predstavlja 
zgodovinski razvoj koncepta romanizacije in uporabo 
le-tega v slovenski arheologiji. Julijana Visočnik nam 
predstavlja rezultate metodološko sveže analize epigraf-
skega gradiva agra antične Celeje, s katerimi nam ponuja 
drugačen vpogled v proces romanizacije.
Sledijo metodološko obarvani prispevki. Sam pišem 
o temi, s katero se prej ali slej sreča vsak arheolog: na 
kakšen način uporabiti podatke starih izkopavanj za mo-
derno objavo. 
Prispevek Braneta Mušiča o kvantitativni analizi rezul-
tatov geofizikalnih arheoloških oziroma plitvih raziskav, 
katerega bralci ne bomo le arheologi. Metodološke pri-
spevke zaključuje Matjaž Novšak, ki predstavlja pri nas 
povsem novo metodo uporabe jedrnih vrtin za oceno po-
tenciala predvsem urbanih arheoloških najdišč. 
Osrednja tema - osrednja, ker je pač na sredini revije - je 
pogled na posrednjeveške arheologije, torej vse različne 
veje arheologije, ki preučujejo posrednjeveška obdobja. 
Nezavidljivo stanje teh v Sloveniji predstavljamo s štirimi 
različnimi pogledi: teoretski, pogled s stališča varovanja 
in hranjenja dediščine in vojaški ter raziskovalni pogled. 
Z ostalimi avtorji (Katarina Predovnik, Barbara Nadbath, 
Andrej Gaspari in Tomaž Nabergoj) smo želeli predvsem 
spodbosti slovenske arheologe, da si prenehamo zatiskati 
oči pred dejstvom, da smo povsem nepripravljeni na na-
logo varovati arheološko dediščino obdobij po srednjem 
veku, kot nam nalaga novi zakon.
Sledijo prispevki, ki nadaljujejo razmeroma odmeven 
cikel iz prejšnje številke o komunikaciji arheologov z 
ostalimi arheologi in predvsem z nearheologi. Verena 
Perko nam predstavlja svoj pogled, ki ga je močno za-
znamoval njen študij v tujini, na razvoj arheologije za 
javnost in njeno umeščenost v širše družbene tokove. Va-
silka Dimitrovska, makedonska gostja te številke, nam 
kot dolgoletna avtorica arheološkega spletnika (ang. web 
log, weblog, blog) podaja svoje pozitivne izkušnje o mo-
žnostih, ki jih ponuja tovrstna komunikacija.
Zagotovo največji pretres v arheološki javnosti v letošnjem 
letu pomeni sprejetje novega zakona o varovanju kulturne 
dediščine. Nekatere izmed sprememb, ki jih prinaša, so že 
sprožile organizacijske spremembe, pričakujemo pa tudi 
kadrovske. V reviji Arheo skušamo predvsem spodbujati 
razpravo o nekaterih dilemah, ki se pojavljajo pri uvaja-
nju zakona v prakso. To odraža vsebina tako prejšnje kot 
tudi pričujoče številke. Zato smo obudili staro navado in 
objavljamo zapis okrogle mize O varovanju arheološke 
dediščine, ki ga je na letošnjem rednem srečanju organi-
ziralo Slovensko arheološko društvo.
Nismo pa pozabili na poslanstvo naše revije, katere polno 
ime je še vedno Arheo. Glasilo slovenskega arheološkega 
društva. Zato objavljamo poročilo predsednice društva 
Irene Lazar o delu v letu 2007 ter predstavljamo seznam 
nagrajencev društva v desetletju med letoma 1998 in 2007. 
Skozi besede Irene Sivec se poslavljamo od dolgoletne 
kustosinje Mestnega muzeja Ljubljana in ene najboljših 
poznavalk antične Emone, Ljudmile Plesničar-Gec.
Benjamin Štular
1.20 Predgovor, spremna beseda
Uvodnik
Arheo 25, 2008, 5