TRST, četrtek 31. marca 1955 Leto XI. . Št. 76 (3005) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37 338 StM37.338TZ°L-.UU MONTECCHI it. 6, III. oad. — TELEFON S3-MS IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 S >». «Wtnfce VAŽNOST NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija.IziodlO, m ese č slovenile Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, za i J, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Zaloimš.vo tržaškega tiska^D. i«KIS„reiu ki se začne kot u Tonnu■ vetia - bolj tti*. se uteanilo zdeti —-Ualijanske- ^'itičn,hm?enia’ Zl0Sti P° t»m8 'h Kr<>gov. Ostale livnih10 Ji(l kongresih ali !iht°0ledr,,T>*,sten<' * vsemi neroda v n 1 . pos>edicami, pri-^ tern iJVl vrsti socialistom. 3 ,edanjsJ’ellka važnost PSI m položaju. DANES BODO V RIMU PODPISANI jugoslovansko - italijanski sporazumi Gospodarske sporazume bosta podpisala minister Martinelli in član Zveznega izvršnega sveta Karabegovič, ki je včeraj prispel v Rim in se razgovarjal z Vanonijem in Martinellijem lat; redvs, ■ • Se -*e treba vpra- ill^nka3\TB0Če’ da °s,a- vah j 3e na zadnjih ‘Peli, „ dose9la znaten n- N* str« Pisnos£‘ od neki °r m , .n '■e. Razlaga niku- W?1 lahka in ortejša zajema naj- lie organbnPTa'San^a notra-Penda- c,]ske strukture. iiJ' noeljavlje nje V se],r0ble'"u. k! na-n enUtJcu . ar?Je?n političnem toJc ^ ^ Potvarja od- fA%.a2n*m* Parlanten-ik° delovS,Ci3am'« PosR«-»L desnice ™ Sii P°sPodar-.^!pin ie , Protiustavnih li, at>surriLatn° olalšano za-t nske ega stališča i tale' ^a PolifCiia^St',"T,e stran-utidet delavŠk,°hte?Uie ZU"' l^U-e°nja denioll‘ Pr°CeSU "s £ s tem P$1 5no», ki ib, * bese i 0(1 voditelji So. esedaini tako napi- stf,«Se o dokumnStvo ~ Pravi hfSeljskih Snt avtonomnih n 'p»“Vliov, soe’°iistou — je LUni«ti. ^ ° b°riti se s ko-b* ! za ni 2 Vser,ii demo- tLCi*C dela in S L Z mn°Ž'C: ‘°- »ili.3e abn,—, spoznanja, ® hoteti pr,- g| ls*°tj, j-i 30ne in pol so- 0>h hr,,.S0 se s te -------'1]e 171 °' desno» C^. on° aodprtje tir, liis Kseoi ni; ’ 1 slepo sle- [d ^bHda,nV7PZe™JlaV: Kr* Oti ^oteR Kpi svojim od Jasno diferen- 'oi«—ni Kfl' Nobene-«0vomlteliev psl ” n' Podroh« °!' okaijt t’ •d ^r.arot>nosti drferenci- Od dir, se obeSar?° takrat, k„. . : t Zn »•» 1. strank JUk' !elo >U,............ . *tifv le * o tern a». *P01-«ŽU met K^atkt' dokurne»t ‘ “ socialistov čr, ^ PTi*nnegibn°St’ V p ,sllJena socmh- llO) stranka 0(1 Kpi zaradi odvis-Orj Po Prot,'J" na odPor Politj,poOUTna in polnžnJU ” TDr’‘.e ‘"id, •o, sposobnost Cy«nu\ZV'ro, ali bo t'o!it,.a' >901 ]Jnka P°n°vno litiina eta 1946Ze ,bila rta sil«. nn , 9 avna po-a kateri e buliji. sna ^ ’ v"*vna po- Popoidne se je Karabegovič eno uro razgovarjal z ministrom za proračun Vanonijem. Govorila sta o vprašanjih ita-lljansko-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. Zvečer ob 21. uri je bila v vili F"arnesina svečana večerja, ki jo je Karabegoviču na čast priredil minister za zunanjo trgovino Martinelli. Poleg članov jugoslovanske in italijanske delegacije, ki sta vodili in zaključili pogajanja, državnih podtajnikov Benve-nutija in Ferrarija Aggradija ter visokih funkcionarjev palače Chigi in ministrstva za zunanjo trgovino se je večerje udeležil tudi minister za trgovsko mornarico Tambroni. Gospodarske sporazume med Jugoslavijo ir, Italijo bodo podpisali jutri ob 10,30 v palači Chigi. Po podpisu bo minister Vanoni v Casini Vala-dier priredil kosilo na čast jugoslovanskih gostov. V svoji zdravici med večerjo je dejal Martinelli, da bodo «sporazumi, ki bodo jutri podpisani, pomenili element stabilnosti in plodnega sodelovanja med našima dvema državama«. Minister je zaključil z besedami, da sta «ozračje razumevanja in spravljivi duh. ki sta prevevala pogajanja za sklenitev teh sporazumov, nedvomno najboljši pogoj za dosego onih sporazumov o ribolovu, o katerih se zdaj v Beogradu vodijo pripravljalna pogajanja in ki jim italijanska vlada pripisuje največji pomen, tudi zaradi čim popolnejšega sporazumevanja med obema državama in čedalje zaupljivejšega sodelovanja med njunimi narodi«. V odgovoru na zdravico je Osman Karabegovič med drugim dejal, da je prepričan, da bo «s podpisom sporazumov postavljena trdna in zdrava osnova za nadaljnje sodelovanje. kar bo koristilo tako italijanskemu kot jugoslovanskemu ljudstvu«. Program obiska Osmana Karabegoviča, ki je v Rimu gost italijanske vlade, predvideva nadalje 1. aprila avdienco pri predsedniku republike Einau-diju, razgovor s podpredsednikom vlade Saragatom, sprejem v občinski palači na Ka-pitolu, in svečan sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu. 2. aprila bo Karabegovič obiskal nekaj tovarn v Rimu, zvečer pa bo odpotoval v Milano. kjer bo ostal dva dni, si ogledal nekaj tovarn in imel razgovore z gospodarskimi predstavniki. Nato bo- obiskal še Torino, 6. aprila pa se bo vrnil v Jugoslavijo. Podtajnik pri Zveznem iz- vršnem svetu Anton Vratuša, k: je včeraj predaval o Jugoslaviji v Milanu pod okriljem Instituta za proučevanje mednarodnih vprašanj, je danes odpotoval v Vercelli, kjer si je ogledal poskusne nasade riža. Pokazali so mu tudi poskuse izdelave kruha iz riževe moke. Nato si je Vratuša ogledal vzorno kmetjsko posestvo Veneria di Lignano, kjer se je zlasti zanimal za uporabo kmetijske mehanizacije. Popoldne je podtajnik Vratuša nadaljeval pot v Genovo, kjer s: bo jutri ogledal tovarne «Ansaldo San Giorgio«. BERLIN, 30. — Vzhodno- nemško ministrstvo za promet je sklenilo s prvim aprilom povišati pristojbine, ki jih morajo plačevati avtomobilska vozila iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina, ki vozijo po avtomobilskih cestah v Vzhodni Nemčiji. Tudi pot iz Zahodne Nemčije do Berlina vodi 350 km po vzhodnonemškem ozemlju. Povišanje pristojbin je precej občutno, zlasti za tovorne avtomobile, ki prevažajo tovor. Zahodnoberlinski župan Otto Suhr je izjavil listu «Der Abend«. da je treba v tem ukrepu videti eno izmed reakcij, ki jih je treba pričakovati po ratifikaciji pariških sporazumov. Suhr se je danes posvetoval z zavezniškimi in za-hodnonemškimi oblastmi o tem. kaj bi bilo mogoče storiti, kajti povišanje^ pristojbin bo znatno podražilo dovoz hrane in industrijskih surovin v zahodni Berlin. Predstavnik zahodnoberlin-skega senata je dejal, da je povišanje «fantastično» in da predstavlja dejansko »hladno blokado Berlina«. Eisenhower o stališču ZDA do sklicanja konference štirih Pomisleki glede k on Terene; e »na najvišji ravni« brez dnevnega reda - Se vedno nesporazum na Zahodu glede vrste konference LONDON, 30- — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da tri zahodne države niso sprejele še nobenega sklepa glede ravni, na kateri naj bi bila bodoča morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo po ratifikaciji pariških sporazumov. O tem se morajo še posvetovati. Na razna vprašanja novinarjev je predstavnik odgovoril da se za metodo, ki naj se uporabi za organiziranje morebitnih razgovorov s Sovjetsko zvezo, «lahko uporabi več načinov«, ter je zanikal. da bi glede tega bila zunanji minister Eden in ministrski predsednik Churchill v sporu Po mnenju nekaterih Ion- Kaj sta dosegla Seelba in Martino med svojimi washingtonskimi razgovori? Zaključno poročilo ne omenja ameriške pomoči za izvajanje Vanonijevega načrta, temveč samo investicije privatnega kapitala - Sodelovanje na atom skem področju - London je rezervirano sprejel predlog o konferenci devetih Wilson čestital Scelbi zaradi volitev v tovarnah FIAT WASHINGTON, 30. — Danes je bil v državnem tajništvu zaključni razgovor med Scelbo in Martinom ter Dullesom. Razgovor je trajal skoraj dve uri in po njem je Scelba izjavil, da «želi izraziti svoje globoko zadovoljstvo nad doseženimi rezultati«. Razgovora se zgrajen v Italiji. Med drugim bodo ZDA dobavile deset ton težke vode in dale razne tehnične podatke. Začela so se pogajanja za sklenitev sporazuma o sodelovanju med Italijo in ZDA na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene na osnovi ameri je udeležila tudi veleposlanica j škega zakona o atomski ener-Luce. S'ji iz lanskega leta. Pred tem sta v državnem Scelba in Martino sta bila tajništvu Martino in Dulles podpisala dve konvenciji o dvojnem obdavčenju in davčnih utajah. Državno tajništvo pa je sporočilo, da bodo ZDA dale Italiji tehnično pomoč in nekaj materiala za prvi poskusni atomski reaktor, ki bo Južnemu Vietnamu grozi nova državljanska vojna V Sajgonu obe strani utrjujeta svoje položaje - Brzojavka voditeljev ver skib sekt cesarju Baodaju Hošiminhove izjave o sodelovanju s Francijo SAJGON, 30. — Streljanje v Sajgonu se je preteklo noč nadaljevalo do 4. ure zjutraj. Danes je francosko poveljstvo javilo, da je doseglo od obeh strani obljubo, da se bosta naslednjo noč držali premirja in ostali vsaka na svojem položaju. Pripominjajo pa, da gre ie za tiho premirje in da niso izključeni novi spopadi. Vladne čete in čete verskih sekt so danes ostale na svojih položajih v predmestju Cholon, kjer so bili preteklo noč spopadi. Na obeh straneh utrjujejo položaje in kopljejo jarke. Številni prebivalci se selijo iz bolj ogroženih sektorjev. V središču Sajgona pa so člani policije Binh Xuyen še vedno zabarikadirani v poslopju glavnega ravnateljstva policije. Z oken poslopja je opaziti strojnice. Voditelji sekte Binh Xuyen so izjavili, da se bodo zadržali v defenzivi, v primeru napada pa bodo odločno odgovorili. Uradnih podatkov o žrtvah spopadov v pretekli noči ni, zatrjujejo pa, da je bil 2G mrtvih in 112 ranjenih. Število žrtev civilnega prebivalstva v predmestjih pa še ni ugotovljeno. Predsednik vlade Diem je danes govoril po radiu in je izjavil, da je za spopade odgovorna sekta Binh Xuyen, ki da je prva napadla. Voditelji sekte Binh Xuyen in «'Združena fronta narodnih sil« pa so poslali cesarju Baodaju brzojavko, v kateri izjavljajo, da je za nerede odgovoren predsednik Diem. V orzojavki izjavljajo, da so vladne čete začele streljati okoli 23. ure ter da so obkolile stanovanje generala Le Van Viena. Prav tako so vladne čete napadle oborožene sile generala Tran Van Soa. V brzojavki je tudi rečeno, da gre za očitno izzivanje predsednika Diema, kar lahko povzroči razširitev državljanske vojne. «Sklenili smo blokado Sajgona, ki se bo začela jutri zjutraj«, je rečeno v brzojavki, ki se ta- Na vprašanje: «Kako naj se terej razloži počasnost sedanjih pogajanj?«, je Hošiminh odgovoril: ((Počasnost poga- janj ni odvisna od nas. Vlada demokratične republike mam vse dolžnosti, ki jih imajo drugi člani«. Sklep izvršilnega odbora pomeni, da bo Bevan ostal še dalje član stranke, toda izven laburistične parlamentarne želi strogo izvajanje ženev-; skupine. Toda verjetno bo Beških sporazumov.« 1 x~ ....... ~"u' Na vprašanje, kakšno bo njegovo stališče, če bi bile volitve, ki so določene za leto 1956, odložene, je Hošiminh odgovoril: «Mi ne po- stavljamo domnev, vedno smo van čez nekaj časa zahteval zopetni sprejem v skupino. V poučenih krogih trdijo, da je bilo besedilo objave izvršilnega odbora odobreno s 16 glasovi proti 10. Proti so baje glasovali bevanistični člani in pripravljeni sodelovati z vse-i poslanec Griffith. Vietnamci, ki ljubijo mir, neodvisnost in de- mi enotnost, mokracijo.« ... Glede izseljevanja prebivalstva na jug je Hošiminh izjavil. da so temu krive «po-litičiie spletke tujca, ki hoče povzročiti razdor med vietnamskim ljudstvom. Dokaz za to je, da sta ameriška in francoska vlada prispevali k temu s 45 milijoni dolarjev in 10 milijardami frankov«. Glede čustev vietnamskega ljudstva do Francije pa je Hošiminh odgovoril; ((Vietnamsko- ljudstvo je prijatelj narodov in nikakor ni sovražnik Francozov.« BEVAN OSTANE v laburistični stranki LONDON, 30. — Izvršilni odbor laburistične stranke je danes razpravljal o priporočilih posebne komisije, ki je včeraj proučevala Bevanov primer. Po seji so objavili poročilo ki pravi, da je izvršilni odbor sprejel sklep parlamentarne skupine o izključitvi Be-vana in ga je opozoril, da bodo sprejeti drakonski ukrepi proti njemu, če bi ponovno kršil disciplino stranke. V poročilu izraža izvršilni odbor u-panje, da se bodo vse sekcije laburističnega gibanja sedaj /družile v skupnem naporu, da se zagotovi povratek laburistične vlade na oblast ob priliki novih splošnih volitev. Poročilo izvršilnega odbora vsebuje tudi besedilo izjav na izjava Ui«,.,d°bro obvr.. v >°nd a>°' da 2Da 6v,h kr°Klh S<0ln.^nc7ja'DVelik« B- Z '*>aVo 0 .!HPravliajo Jski vPra °bjavilj sanja. Pred *Tu M°;kvo,\ltTeclr- U' april#. d°- . __________ ki jih je včeraj podal Bevan kole zaključuje; ((Pozivamo, pred posebno komisijo Med vas, da nujno posredujete. sidrugim je izjavil: ((Obtožen tem da odvzamete Diemu ob- Sem bil. da sem ustvarjal te-last. potrebno je, da ne zgub- zave Attleeju m da sem ga ljate časa.« spravil v zadrego kot vodite- Francoski list «La Depeche.lja stranke To^ m bil nikoli Du Midi« objavlja danes in-1 timj namen in če sta, se moje tervju. ki ga je Hošiminh dal ravnanje in moj govoi (med njegovemu dopisniku v Ha-1 parlamentarno debato o vodi-noju. Dopisnik pi*8vi, da je kovi bombi) lahko tolmačila v Hošiminh predvsem poudaril |tem smislu, to iskreno obza-«svojo željo in željo njegove vlade do nadaljnjega sodelc vanja s Francozi«. «Se vedno smo naklonjeni, je dejal Hošiminh, prijateljskemu kulturnemu in gospodarskemu sodelovanju med Francijo in vlado vietnamske ljudske, republike.# lujem in prosim Attleeja opro-ščenja za vsako nepriliko. ki sem mu jo morda povzročil. Ne zahtevam nič drugega, nego da se mi nudi prilika da služim stranki pod njegovim vodstvom Ne zahtevam večjih prednosti, kakor jih imajo drugi člani stranke, in spreje- 0 tajnosti ttnsij v ramtiMi MOSKVA, 30. — Danes je bila v sovjetskem zunanjem ministrstvu tiskovna konferenca, med katero so razdelili novinarjem besedilo izjave ministrstva, ki zanikuje, da bi v podkomisiji OZN za razorožitev obstajal sporazum o obveznosti, da ostanejo pogajanja docela tajna. Izjava zatrjuje, da Gromiko s svojim intervjujem sovjetski agenciji TASS ni prekršil nobenega dogovora, kajti s tem se je samo «poslužil svoje pravice, da sme popraviti tendenciozne in naročene informacije« v zahodnem tisku o sovjetskem stališču. To pravico, nadaljuje izjava, si je Gromiko pridržal na seji 25. julija lani "Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišev je tudi izjavil, da so nedavne izjave ameriškega državnega tajništva, angleškega zunanjega ministrstva ter angleškega, ameriškega in francoskega delegata v podkomisiji samo poskus napačnega informiranja javnega mnenja zahodnih držav. Na vprašanje, ali namerava sovjetska delegacija nadaljevati s prakso dajanja javnih izjav o delovanju podkomisije za razorožitev, je Iljišev izja vil: «Nič se ni spremenilo. Seje podkomisije bodo še na dalje ((privatne«, vendar pa bomo tudi nadalje, če bo to potrebno, dajali javne izjave tisku, vsaj dokler podkomisija no bo sklenila drugače in dokler bo položaj ostal, kakršen je trenutno«. V Londonu pa pravijo krogih oborožitvene podkomisije, da se delo podkomisije nadaljuje «normalno». Podkomisija je obnovila zasedanje včeraj. Zahodni izvedenci so se danes predpoldne sestal v Foreign Officeu, popoldne pa je bila v Lancaster Housu plenarna seja podkomisije. danes na kosilu pri podpred sedniku Nixonu, nato pa sta obiskala kongres, kjer je na skupni seji obeh zbornic Scelba imel tudi krajši nagovor. Zvečer sta Scelba in Martino s spremstvom odpotovala iz \Vashingtona v New York. O razgovorih italijanskih državnikov v Wash'ngtonu je bilo popoldne' mdano uradno poročilo, ki pravi v uvodu, da je obisk ((poudaril pristrč-nost odnosov med ZDA In Italijo«, ki se je stalno kazala med razgovori italijanskih državnikov 6 predsednikom Eisenhovverjem, z državnim tajnikom Dullesom. z zakladnim ministrom Humphrevem, z obrambnim ministrom Wil-sonom in z ravnateljem FOA Stassenom. Nadalje pravi poročilo, da so v razgovorih pregledali »razna vprašanja mednarodnega političnega položaja«, med drugim odnose med Vzho dom in Zahodom, pri čemer so «ugotovili potrebo, da se skupno z zavezniki stori vse. da se najde rešitev za najvažnejša mednarodna vprašanja zvezi z obrambo svobodnega sveta, s krepitvijo zahodne kupnosti in ohranitvijo miru«. Martino in Dulles sta ((potrdila svoje prepričanje o potrebi miroljubnih pogajanj mednarodnih vprašanjih in izrazila upanje da bo takoj po popolni ratifikaciji pariških sporazumov mogoče najti osnovo za takšno konferen- co s sovjetsko vlado, ki bi obetala kaj rezultatov«. O tem bosta Dulles in Martino ostala «v tesnem stiku«. Poročilo omenja tudi vprašanje razorožitve in pravi, da je «rešitev treba iskati z novo pioučitvijo možnosti, d:t se uresniči dejanska omejitev oborožitve, konvencionalne in rie, na osnovi učinkovitega mednarodnega nadzorstva«. Scelba in Eisenhovver pa sta, kot pravi poročilo, «z zadovoljstvom ugotovila« napredek v procesu ratifikacije pariških sporazumov in «soglas- Martino med včerajšnjim razgovorom z Dullesom predlagal, naj se po ratifikaciji pariških sporazumov skliče konferenca devetih držav (članic ZEZ. Kanade in ZDA), na kateri bi razpravljali o načinih, kako bi se začeli razgovori z ZSSR. V Londonu je predstavnik Foreign Officea pokazal precejšnjo rezerviranost do tega predloga in dejal, da ga bo angle-šla vlada proučila, ko bo dobila uradno besedilo. Angleško stališče je bilo doslej naklonjeno čim ožjim posvetovanjem, medtem ko so ZDA kazale željo, da se okvir posve- donskih opazovalcev pa je precejšnja razlika med stališčem Churchilla in Edena glede poti, ki naj jo uberejo, zato da pride do sestanka z moskovskimi voditelji. Churchill še vedno vztraja na sestanku ina najvišji ravni« brez prejšnjega dnevnega reda, Eden in njegovi svetovalci pa zagovarjajo postopne faze posvetovanj (visoki funkcionarji, zunanji ministri, razgovori «na višji ravni«). Predsednik francoske vlade Faure pa je na tiskovni konferenci danes izjavil; «Zelia Francije je .da pride do konference med Vzhodom in Zahodom kolikor hitro mogoče, toda brez pretirane naglice, dnevnim redom k, bi lahko škodila ucimcovi-:bi b;, omejen na evropslca Predsednik je tudi izjavil, da bi iskanje «modusa vi-vendi« med Vzhodom in Zahodom lahko sovpadalo z iskanjem formule o svetovni razorožitvi. Na razna vprašanja o morebitni vojni nevarnosti je Eisenhower izjavil (morda v zvezi z govoricami o bližnjem kitajskem napadu na Kvemoj in Macu) da je nemogoče prerokovati, ali bo izbruhnila vojna ali ne, in kdaj. Ameriški republikanski senator Knowland, ki je do sedaj vedno nasprotoval vsaki konferenci s Sovjetsko zvezo, je danes izrazil mnenje, da bi sleherni uspeh na konfe- ki LONDON, ,su. Stavka pri sti.niških delavcev v Liverpoo lu in Birkenheadu pa se je dnr.es končala. Stavko bo na. daljtvalo še 2.000 pristaniških delavcev v Manchestru. no priznala, da se mora-Ev- tovanj razširi. Zamisel konfe- ropa truditi, da bi dosegla še I rence devetih ni nova in jo je večjo gospodarsko in politično 1 mio iz ameriških virov v zad enotnost«. Z obrambnim ministrom so razpravljali o »vprašanjih skupnega interesa v zvezi z obrambo zahodnega sveta in vojaškega sodelovanja obeh dežel v okviru NATO«. Scelba se je poleg tega Eisenhovverju zahvalil za pomoč, ki so jo ZDA nudite Italiji, Eisenhorver pa je izrazil 'svoje zadovoljstvo nad italijanskimi napori na gospodarskem področju in »zagotovil. da se bodo ZDA stalno zanimale za italijanske probleme«. O gospodarskih vprašanjih sta Scelba in Martino govorila predvsem s Humphreyem in Stassenom, zlasti o možnostih «širšega sodelovanja«; to proučevanje je «obsegalo tudi potrebo italijanskega gospodarstva po kapitalih«. Glede tega so predstavniki obeh vlad «podčrtali važno funkcijo privatnih investicij« in izrazili zadovoljstvo, ker je Mednarodna banka že precej napredovala s proučevanjem italijanskih želja. Končno o-tr.enja poročilo še davčne konvencije in sodelovanje na področju miroljubne atomske energije. Kot poročajo agencije, je njih mesecih že večkrat slišati. Uradno poročilo o Scelbovih in Martinovih razgovorih ne omenja izseljevanja. Zdi se. da kot že v Kanadi, italijanska ministra v tem vprašanju nista dosegla kaj prida rezultatov. Prav tako se glede gospodarske pomoči za izvajanje Vanonijevega načrta poročilo omejuje na omenjanje možnosti posojila Mednarodne banke in na investicije zasebnega kapitala. Trenutno se ameriški kapital zlasti zanima za novo odkrita petrolejska ležišča v Italiji. (Od našega dopisnika) Anglija bo pristopila k turško-iraškemu paktu Z Irakom bo sklenila novo vojaško pogodbo namesto sedanje, ki bi potekla leta 1957 LONDON, 30. minister Eden je danes v spodnji zbornici sporočil, da je britanska vlada sklenila pristopili k turško-iraškemu paktu in se pripravlja na sklenitev posebnega obrambnega sporazuma z iraško vlado. Besedilo tega sporazuma je bilo podpisano danes v iraški prestolnici, Zatem je Eden javil, da bodo britanski pristanek k turško-iraški pogodbi uradno objavili 5. aprila, ko bo stopil v veljavo tudi angleško-iraški obrambni sporazum. Glede novega obrambnega sporazuma z Irakom je Eden izjavil; «Zadali smo si nalo go, da ustvarimo novo obliko združitve z Irakom, ki naj vzporedi odnose med našima dvema državama z že obstoječimi odnosi s Turčijo in ostalimi našimi zavezniki v NATO. sporazum z bagdadsko vlado pomeni uresničenje tega smotra» Zatem je minister obrazložil, da je bistvo sporazuma v obveznosti, da bo obstajalo tesno in stalno sodelovanje oboroženih sil med obema državama. Glede tega je izjavil: »v Iraku bomo lahko ustvarili vojaške zaloge, ki se bodo lahko uporabile v primeru vojne. Iraška letališča, na katerih je sedaj RAB’, bodo prišla pod nadzorstvo bagdadske vlade in angleške letalske sile se bodo postopoma umaknile Vendar pa bodo angleška letala obiskovala Irak v okviru novih skupnih programov o vežbanju. Razpolagali bomo z vsemi potrebnimi olajšava- Zunanjilmi in z vsemi sporazumi, na podlagi katerih bomo lahko izvajali našo vlogo pri obrambi Iraka in Srednjega vzhoda.« Eden je dalje sporočil, da vsebuje novi sporazum z Irakom razen sporazuma o sodelovanju na področju obrambe. tudi nekatere dodatne note. Sedanja angleško-iraška pogodba, ki bo s tem razveljavljena, je stopila v veljavo leta 1932, ko je bil Irak sprejet v DruštVo narodov. Ta pogodba bi potekla leta 1957. V Londonu upajo, da bo tudi Sirija menjala svojo politiko in da se ne bo več pridružila Egiptu in Saudovi A-rabiji s pogodbo, ki bi njenim podpisnicam branila pristop k turško-iraški pogodbi. Toda prav danes je v Kairo prispela posebna sirijska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Kaled El Azem. Ob prihodu v' Kairo je El Azem izjavil: »Upam, da to pot ne bom odpotoval iz Egipta, ne da bi prej dal zadoščenje želji Arabcev.« Iz Tel Aviva pa javljajo o novih spopadih na področju Gaze. Neka izraelska patrulja je streljala na dva Egipčana, ki sta skušala položiti mino na tračnice tamkajšnje železnice. Egipčana sta odgovorila s streljanjem in kmalu zatem so prišli še egiptovski vojaki, ki so začeli streljati proti izraelskemu ozemlju. Po štirih urah streljanja je zavladal zopet mir. Predstavnik izraelske vojske je sporočil, da je prišlo do spopada tudi na jordanski meji. RIM, 30. — Tri vprašanja so bila danes v ospredju političnega zanimanja: jutrišnji začetek kongresa PSI. odmevi sklepa sicilske deželne zbornice, da se junijske deželne volitve izvedejo po starem volilnem zakonu in reakcije na volitve v tovarniške odbore v podjetju FIAT. Kongres PSI se bo začel jutri v Torinu in bo trajal do nedelje. Glavno poročilo bo poda! Nenni, ki je že danes popoldne prispel v Torino in predsedoval zadnji seji vodstva stranke pred kongresom Čeprav po splošnem mnenju od kongresa ni pričakovati veli kih sprememb v politiki PSL ga vendarle pričakujejo s precejšnjim zanimanjem zaradi vaznega položaja, ki ga ima stranka v sedanjem političnem položaju. Glede volitev v podjetju FIAT. kjer je CG1L od lam izgubila skoraj polovico gla* sov, je kar neokusno poslušati izjave nekaterih politikov od Saragata do Fanfanija, ki govorijo o ((demokratični zrelosti«, o «odločilni preorientaciji delavstva« in podobno. Vprašanje je le, kakšen politični čudež se je zgodil v enem samem letu — če res ne gre za izsiljevanje z ameriškimi na. ročili, ki se je začelo lansko jesen- , Tudi Scelba je v Ameriki govoril o dogodku in prav^ tako omenjal «začetek preprien-tacije italijanskega delavskega razreda«. V zvezi z nameni njegovega poslanstva v Wa shingtonu je pomen volitev pri FIAT kaj lahko razumeti | Se bolj značilno je, da je i ameriški obrambni minister Wilson danes «prisrčno čestital Scelbi ob odločilnem porazu komunistov« pri teh volitvah. Wilson ie čestitkam dodal obljubo, da bo Italija tudi letos dobila naročila »off shore«. A. P. tosti takega poizkusa « Zatem je Faure izrazil mnenje, da bi mesec maj, ki ga je predlagal Mendes-France, «bil prebližnji roka. Dodal je, da je Mendes-France svetoval za pripravo take konferepce diplomatska sondiranja po normalni poti. do teh sondiranj pa do sedaj ni moglo priti. Na vprašanje, kakšno vlogo bi utegnila imeti Zahodna Nemčija pri diplomatskih pripravah, je Faure odgovoril; «Morebitna konferenca štirih (glede katere sem svoj čas izjavil, da ne bo konferenca dveh) ne sme biti po našem mnenju niti konferenca petih.« Zatem je izjavil, da se morajo pripravljalni razgovori voditi predvsem med Veliko Britanijo, ZDA in Francijo, ki naj se pri tem posvetujejo z Zahodno Nemčijo. Faure je tudi izjavil, da bi po njegovem mnenju bil pripravljen sestanek med ameriškim, britanskim in francoskim zunanjim ministrom »zelo koristen«. Glede predloga predsednika italijanske vlade Scelbe. naj bi sklicali konferenco, ki bi se je udeležili ministri zEZ ter ministri ZDA in Kanade, je Faure izjavil, da bi «taka konferenca lahko dala koristna navodila« Govoril je zatem o Formo-zi, glede katere je izjavil, da Francija tu ni neposredno zainteresirana. Glede svoje nedavne izjave o Kitajski je na tazna vprašanja izjavil, da je tedaj samo «ugotovil, da Kitajska moč ni koristno zastopana po vladi, ki ima pod svojo oblastjo samo Formozo in nekatere otoke«. Morebitno priznanje pekinške vlade «bo odvisno od proučitve zaveznikov in od obnašanja prizadete države«. Glede Avstrije je izjavil, da obstaja pogodba, s katero se je Francija strinjala. Ce bodo ostale države zavzele isto stališče, tedaj bo mogoče doseči sporazum. Ameriški predsednik Eisen-hower pa je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil. da so ZDA pripravljene udeležiti se sestanka na visoki ravni s sovjetskimi predstavniki na kakršni koli podlagi, «seveda če ne bodo s tem tvegale, da ustvarijo škodljiv vtis«. Na razna vprašanja v zvezi z včerajšnjimi Dullesovimi izjavami je Ei-senhovver odgovoril, da so bile predlagane številne vrste konferenc, med katerimi tudi konferenca brez dnevnega reda (Churchillov predlog), pripomnil pa je, da bi take vrste konferenca lahko vsebovala številne nevarnosti. Glede vprašanj, o katerih naj bi govorili na konferenci, . je Eisenhower izjavil, da bi med temi prav gotovo bilo tudi vprašanje nemške enotnosti, kar bi terjalo nemško udeležbo. »Vsekakor, je pripomnil predsednik, bi bila potrebna zadostna priprava in to bi veljalo tudi za konferenco na nižji ravni.« vprašanja, »povečal možnost uspeha« glede ureditve vprašanj Daljnega vzhoda. Predsednik zunanjepolitičnega odbora, demokratični senator George je poudaril, da bi vprašanja, ki jih Sovjetska zveza in zahodne države morajo sporazumno rešiti v Evropi, utegnila biti zrela za rešitev čez nekaj mesecev, in da bi se konferenca na najvišji ravni lahko sklicala jeseni. Demokratični senator Spark-man pa je mnenja, da verjetno ne bi bilo mogoče omejiti dnevni red konference na vprašanja enega samega sektorja hladne vojne. Faure dobil posebna pooblastila PARIZ, 30. — Francoska narodna skupščina je preteklo noč zaključila debato o posebnih pooblastilih, ki jih je zahteval predsednik Faure, in s 303 glasovi proti 268 odobrila načrt zakona o davčni reformi ter podaljšala do 30. aprila posebna pooblastila vladi na tem področju. Faure je uspel doseči odobritev načrta zakona, ne da bi mu bilo potrebno postaviti vprašanje zaupnice. Do tega pa je prišlo po daljših pogajanjih s predstavniki parlamentarnih skupin, med katerimi je moral Faure pristati na nekatere spremembe in tudi na ukinitev znanega člena 33 davčnega zakona, ki je določal nadzorstvo in kaznovanje davčnih utaj. Namesto tega člena se bo izvajal člen kazenskega zakonika, ki določa kazni v primeru skupnega odpora proti plačevanju davkov. Danes zjutraj pa je bila seja vlade, na kateri je zunanji minister Pinay poročal o mednarodnem položaju. Glede konference štirih pravi uradno poročilo med drugim; «V skladu s sporazumom med vlado in parlamentom na podlagi izjav ministrskega predsednika Faura. ki so bile objavljene v senatu v noči med soboto in nedeljo, je vlada napravila potrebne korake, da doseže zastavljene si smotre. Danes zjutraj so ministri razpravljali o že sprejetih pobudah in o pobudah, ki naj se sprejmejo, zato da pride do čim tesnejših stikov z zavezniki za sklicanje konference štirih velikih«. Med raznimi drugimi ukrepi je vlada tudi sklenila, da bodo 19. junija volitve za izvolitev polovice članov republiškega sveta (senata). Gre za 160 senatorjev. Volitve za polovico senatorskih mest so vsaka tri let. mandat posameznih članov pa velja šest let. Predsednik vlade Faure je včeraj na nekem zborovanju poudaril nujnost ustavne reforme. Izjavil je, bo čez nekaj dni. takoj ko bodo rešena aktualna politična vprašanja, sklical več osebnosti, da z njimi razpravlja o tej reformi. Zakaj hujska? London tudi danes brez dnevnikov LONDON. 30. — Že peti dan je London danes brez časopisov. Stavka električarjev in tehnikov v tiskarnah se nadaljuje. Vlada je imela danes i/redno sejo. na kateri so razpravljali o stavki. Predstavnik stavkajočih je danes izjavil, da so pripravljeni pogajali se v vsakem trenutku, ne nameravajo pa dati nobene pobude. Isto izjavljajo delodajalci, ki so že dali za 15. aprila odpoved okoli 15.000 nameščencem založniških podjetij. Edini časopis. ki še izhaja, je »Manche-Ister Guardian«. Fašistični *Messaggero» iz Vidma nadaljuje s hujskanjem v zvezi z zaprtimi škedenjski-mi antifašisti. S tem še nadalje dokazuje, po kakšni poti je šla oblast z aretacijo antifašistov in njih postavitvijo pred sodišče in da je kršila 6. člen Memoranduma. Vendar pa je včeraj (odgovarjajoč najbrž indirektno na naše ugotavljanje, da je treba hujskanje prepovedati in na podlagi Posebnega statuta celo kaznovati) zapisal, da bo sodišče določilo, če gre za zločinstvo ati za politiko. Krasno! Takoj po tiskovni konferenci pa je «Mes-saggeros kar sam samovoljno prevzel vlogo sodišča in zapisal čez pet stolpcev z mastnimi črkami (in to drugi in tretji dan ponovil), da so ,ške-denjski antifašisti zločinci, tihi jalci itd. itd. Fašisti «Mes-saggera» niso čakali odloka sodišča in so celo zahtevali u-krepe proti tisku, ker ne piše kot oni. eMersaggeros se je nenadoma spomnil, da sta Beograd in Rim začela s pomiritvijo med obema narodoma, in dol ži tudi slovenski tisk, da je zamclčal bombo in kamenje ki je padalo ob prihodu italijanskih čet — na kutere ni padla ne bomba ne 1amen Hkrati pa fašistični list zahteva — izgovarjajoč se na prebivalstvo — nadaljevanje preganjanja antifašistov, t. j. nadaljevanje kršitve Memoranduma. Vse to v dneh, ko se v Rimu podpisujejo gospodarski sporazumi z Jugoslavijo. ki je zaradi kršitve napravil a resne napake. «Messaggeru» odgovarjamo sledeče: Tržaška javnost prav dobro ve, da je bila obžalovanju vredna smrtna žrtev posledica hudih bojev za pripadnost Trsta; zato je policijsko in sodno preganjanje antifašistov v zvezi s tem primerom v nasprotju s čl. 6 memoranduma. Ergo; tako policija kot sodišče kršita memorandum, s tem da je prva antifašiste aretirala, in drugo, da jih še vedno drži v zaporu! Zato ne bomo prenehali z zahtevo, da skedenjske antifašiste takoj izpustijo na svobodo! Uleue ostalega hujskanja videmskega dnevnika pa še enkrat opozarjamo, da je na naši skodelici, na žalost mno- ■ go, mnogo več imen žrtev fašističnega in šovinističnega terorja pred, med in po /asistič. ni dobi. Zato je tudi iz tega razloga pametneje, da prenehajo z omenjanjem besed »in-foibati«, »ammazzati« itd. Ce z objavljanjem še nismo začeli, to še ne pomeni, da tudi ne bomo, če bo oblast še dopuščala fašistično hujskanje in s kršitvijo Memoranduma nadaljevala. FRIMORSKI DNEVNIK — J Sl. mar(» 1* »»POM IX »KI l>\EVi Na današnji dan ie leta 1727 umrl veliki angleški astronom, fizik in matematik lsaac Nevv-ton. Rojen je bil leta 1643, mtn H i ip*"/ L H [_ Dare«, ČETRTEK 31. “>*'> Modest, Pribislav ^ Sonce vzide ob 5.50 lfl z« u„ 18.30. Dolžina dneva 12.4«. vzide oh 11.17 iti zatone ob z« Jutri, PETEK 1. »Pn" Hugon, Mi rt im tf.......... SKUPSCIN A DELAVCEV SELAD IN PREKVALIFIKACIJSKIH TEČAJEV RESEN SOCIALNI POLOŽAJ narekuje ohranilev SELAD Kljub pomirljivim izjavam dr. Palamare in drugih, odpuščenih delavcev SELAD ne nadomeščajo z novimi.sedaj pa odpuščajo celo fehnično osebje Negotovost o bodoči usodi SELAD in prekvalifikacijskih tečajev še vedno zaskrblja delavce, ki so zaposleni pri teh dveh ustanovah za pobijanje brezposelnosti, kakor tudi brezposelne, ki čakajo na zaposlitev. Zato je sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze slical včeraj skupščino teh delavcev v mali dvorani gledali, šča Rossetti. Predstavniki tega sindikata so pojasnili delav cem resni položaj in orisali korake, ki jih je sindikat napravil pri oblasteh za onrani-tev SELAD in prekvalifikacijskih tečajev. Delavci so bili zaskrbljeni že takrat, ko se je omenjala možnost, da bo ukinjen samostojni proračun za naše ozemlje, saj bi ta ukinitev pomenila tudi ukinitev SEL.AD Zaskrbljenost delavcev pa je se narasla, ko je vladni komisar izdal ukaz o raztegnitvi zakona št. 264 ter drugih zauonov, ki se tičejo ustanovitve delovnih centrov in strokovnih tečajev, na naše ozemlje. To bi pomenilo, da bi dobivali delavci v delovnih centrih (deloviščih za učenje) namesto dosedanjih 1.200 lir na dan samo 500 lir oziroma 600 lir poročeni. Se slabše bi bilo za delavce prekvalifikacijskih tečajev. katerih prejemki bi se skrčili od 880 lir na 330 lir na dan. Sindikat gradbenih delavcev je zato takoj nastopil in na ravnateljstvu za delo so njegovim predstavnikom zagotovili, da raztegnitev omenjenih zakonov ne prejudicira obstoja SELAD. Sindikat je posredoval s pismom tudi pri dr. Palamari in prosil za jasen odgovor, ki ga pa še ni prejel. Medtem pa je dr. Palamara zagotovil predstavnikom štirih strank, da bo SELAD ostala, toda da bodo prilagodili njen ustroj. Ta izjava pa ne more pomiriti delavcev, saj je vodstvo Krščanske demokracije predvčerajšnjim na svoji seji zahtevalo, da se mora ohraniti SELAD ter da se morajo odpuščeni delavci SELAD sproti nadomeščati z novimi, kar pomeni. da ga pomirljive izjave dr. Palamare niso prepričale. Da preti SELAD ukinitev, če se položaj ne spremeni, potrjuje tudi naslednje dejstvo: od decembra 1954. ko je bilo zaposlenih pri SELAD nad 2 900 delavčev, se je njihovo število stalno krčilo in je pri SELAD ]. febr. bilo samo 2.640 delav- cev, 1. marca 2415 in 9. marca 2314 delavcev, sedaj pa je njihovo število še nižje. Število je stalno padalo, ker niso nadomeščali delavcev, ki so bili odpuščeni, ko so dosegli predpisane število ur dela. K temu pa je treba še dodati, da je vodstvo SELAD razposlalo te dni vsem občinam pismo, v katerem pravi, da se mora današnjim dnem odpustiti vse tehnično in upravno osebje, ki je zaposleno že šest mesecev. To bi praktično pomenilo odpust vsega tega osebja, saj zanj ni veljal predpis kot za delavce, da se morajo po šestih mesecih dela odpustiti. To je nov dokaz, da mislijo oblasti kljub vsem nasprotnim izjavam dejansko ukiniti SELAD, saj bodo s koncem junija tudi vsi delavci dosegli rok zaposlitve in bo ta ustanova zato umrla nekako sama od sebe, če ne bo priliva novih delavcev. To bi bil seveda hud udarec za brezposelne, ki so doslej lahko upali vsaj na šestmesečno zaposlitev pri SELAD. Ukinitev SELAD pa bi prizadela tudi trgovce, gostilničarje, obrtnike itd., ker je znašal doslej plačni sklad SELAD 104 milijone lir na mesec, prekvalifikacijskih tečajev pa 35 milijonov. Ce bi nadomestili SELAD z delovnimi centri, bi se znižal ta sklad kar za 65 milijonov na mesec; za toliko bi se seveda tudi znižala potrošnja. Zato se seveda tudi trgov ci na drobno in druge podobne kategorije solidarni z za htevo delavcev, da se ohranijo SELAD in prekvalifikacijski tečaji vsaj dotlej, dokler se ne izboljša splošni gospodarski položaj. Da se prepreči ukinitev SELAD in prekvalifikacijskih tečajev je predstavnik sindikata gradbenih delavcev predlagal resolucijo, v kateri se ugotavlja huda gospodarska kriza. se zahteva ohranitev obeh omenjenih ustanov s sedanji mi plačami ter se zahteva, da oblasti predlože sindikatom ) proučitev katerokoli morebit no spremembo ustroja ustanov, zlasti zato, ker je dr. Pa lamara govoril o ohranitvi SELAD toda z določenimi spremembami. Navzoči delavci so resolucijo soglasno odobrili ter sklenili, da jo bodo dali v podpis vsem dčlavcem ne glede na njihovo sindikalno pripadnost. Nato pa btr posebna delegacija delavcev SELAD odpotovala z resolucijo v Rim in jo predložila predstavnikom rimske vlade. Družba „SIDEMAR" bo razdrla „Homeland" Včeraj je priplula v Trst ladja «Homeland», ki je. do preteklega meseca že petdeset let vozila na redni progi družbe »Home Lines med Genovo in New Yorkom. Ladjo je kupila za 500.000 dolarjev tržaška družba «SIDEMAR», ki jo bo v Trstu razdrla za staro železo. »Homeland« ima 10.043 bruto registrskih ton in računajo, da bodo dobili pri demoliranju skupno 8.500 ton kovin. Razdirali jo bodo 1 leto tn bo pri tem dobilo zaposlitev okoli 8Q delavcev. Danes stavka na sredniih šolah Danes se prične dvodnevna stavka profesorjev in ravnateljev vseh italijanskih srednjih šol. V posameznih šolah bodo lahko navzoči le njihovi ravnatelji in sindikalni delegati in sicer iz varnostnih razlogov. S stavko bodo profesorji in ravnatelji protestirali proti nezadostnim poviškom plač. Kot smo že pisali, so se stavki pridružile tudi stanovske organizacije slovenskih šolnikov: zato ne bo danes in jutri pouka tudi na slovenskih srednjih šolah. Zasedanje gl. odbora Osvobodilne Ironte V nedeljo 3. aprila 1955 ob 9. uri dopoldne bo na sedežu v UL R. Manna 29 zasedanje glavnega odbora OF. Dnevni red bo naslednji: 1. Politično poročilo. 2. Sklepi. muh mn,um nEMERam kiimisahja Določitev prispevkov za upravo „INA CAS A" Predpisi u stavbnih zadrugah - Kcševanje sporov pri pogodbah o oddaji javoih del itd. Jutri na Opčinah predavanje o memorandumu Jutri ob 20.30 bo na Opčinah v prostorih prosvetnega društva »Andrej Cok« predaval dr. Angel Kukanja o londonskem memorandumu. Vabljeni vsi ! Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal nadaljnje odloke, kj bodo stopili v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku št. 10 1. aprila 1955. Tičejo ee naslednjih zadev: Predpisi o prispevkih za upravo INA-Casa Raztegnejo s« na Tržaško o-zemlje z učinkom od 15. 4. 1955 ministrski odloki z dne 18. 3. 1949 (Unadnj list št. 67 z dne 23. 3 1949). z dne 14. 9. 1949 (U. L. št. 103 z dne 5. 5. 1950) in z dne 25. 10. 1949 (U. L. št. 286 z dne 14. 12. 1950). Prvi od- lok določa način plačevanja prispevkov, ki jih morajo delodajalci m delojemalci plačevati za upravo Ina-Casa. Z drugim zgoraj označenim ministrskim otokom se spremenijo kvote oth prispevkov v kvoto po 0,57 odst. ki jo morajo plačati delojemalci vseh skupin z izjemo pomorščakov in nevkrcanega osebi,, družb pretežno državnega značaja, za katere je kvota določena na 0,45 odst.: za iste skupine je določena kvota, ki jo morajo plačati delodajalci, na 1,15 cdst. oziroma C.90 odst. Prispevek se zmanjša na kvoto 0,38 odst. ozi- PROMBT JAVNIH SKLADIŠČ V MARCU IN PRVIH TREH MESECIH Z ODLOKOM GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARJA ROK ZA SODNE IZGONE PODALJŠAN DO 30. APRILA Podaljšanje roka je odločno prekratko, ker ogrožene družine v ta* ko kratkem času prav gotovo ne morejo priti do drugega stanovanja Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal odlok, s katerim podaljšuje rok za izgon iz stanovanj, ki zapade danes, do 30. aprila letos, in sicer za vse tiste odločbe o sodnem izgonu, ki so bile izdane po 1. januarju 1953. Ta odlok pa ne vključuje izgonov iz stanovanj tistih družin, ki ne plačujejo redno najemnin in podobno. Gornji odlok zagotavlja stoterim družinam, ki jim grozi stanovanjski izgon, stanovanje samo še za mesec dni Jasno je da tako kratko podaljšanje zadevnega roka bistveno ne olajšuje položaja ogroženih družin in jim samo podaljšuje strah da bodo že čez mesec dni na cesti. Nuj no bi bilo zato da bi gornji Palamarov odlok obsegal znatno daljšo dobo. k' ne bi smela biti krajša od 6 mese cev, kar bi prizadetim dalo možnost, da na ta ali oni način najdejo izhod iz mučnega položaja. * * # Radovedni smo, če bo ta odlok preprečil prisilni sodni izgon Franca Mrkuže, ki nam je ravno včeraj opisal svoj položaj. Mrkuževo stanovanje v Ul. Belpoggio 2 je namreč kupila neka družba, ki ga baje namerava spremeniti v pisarne. Zaradi tega je družba začela s sodno akcijo, ki se je končala v začetku tega meseca z odlokom, da mora stanovalec zapustiti stanovanje do 30. t. m. Družba je sicer našla drugo stanovanje v Ul. Lamarmora, v katerega bi se Mrkuža brez nadaljnjega vselil, če ne bi obstajale finančne težave. Mož, ki ima poleg žene še dva mladoletna otroka, bi moral podpisati pogodbo, po kateri bi se obvezal plačevati 7.000 lir najemnine mesečno. Za tri leta bi družba plačevala še 8.000 lir mesečno več. Toda po treh letih bi moral ^Irku-ža plačevati za stanovanje ]5 tisoč lir mesečno sam, kar seveda pri svojem nestalnem delu v pristanišču nikakor ne more. Včeraj so Mrkužo ln njegovo družino sodno izgnali iz stanovanja in pohištvo ter ostalo blago prenesli v vežo stavbe. Vsekakor bi moral ta odlok preprečiti tudi Mrku-žev prisilni izgon. nateljstva CRDA in delavcev ter razpravljali o vprašanju suspendiranih delavcev, katerih je še nad 300. Z današnjim dnem namreč zapade sporazum o suspenziji delavcev, ki j? že bil jeseni podaljšan. Pogajanja se bodo nadaljevala danes ob 15.30 uri. Poqajanja o suspendiranih delavcih pri CRDA Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki rav-i Predavani e o prosti coni Danes ob 20. uri bo tajnik Delavske zveze Radich v mali dvorani gledališča Rossetti predaval o temi; «Tržaški delavci so za prosto cono«. Težak kamen na roko Popoldne so morali na sprejemnem oddelku bolnišnice nuditi zdravniško pomoč 60-letnemu Avgustu Grgiču iz Bazovice št. 13, kateremu so ugotovili precejšnjo rano na sredincu desne roke. Grgič, k: bo zelo verjetno okreval v 10 ali najkasneje v 15 dneh, je povedal, da se je ranil med delom pn dviganju precejšnjega kamna v bližini vodovodnega rezervoarja na Greti kjer je delal za Acegat. Na videz ugodne številke prikrivajo dejansko poslabšanje Ponovno povečana razlika med pripeljanim in odpeljanim blagom in poslabšanje strukture blaga. Potrebni so odločni ukrepi Promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča je bil v marcu po do sedaj znanih približnih podatkih zadovoljiv in je presegel promet marca preteklega leta. Skupno so v marcu prepeljali skozi Javna skladišča približno 240.000 ton blaga, od česar predstavljajo prihodi 190.000 ton in odhodi 50.000 ton. Ti podatki so seveda približni in so za zadnje dni meseca izračunani na osnovi predvidenih prihodov in odhodov ladij ter napovedanega tovora. Vendar pa tudi ti podatki jasno odražajo splošne tendence gibanja tržaškega prometa, če upoštevamo, da so v marcu preteklega leta prepeljali skozi Javna ^skladišča skupno 177.822 ton razdeljenih na 118.205 ton pripeljanega in 59.617 ton odpeljanega blaga. Podatki govore, da se je skupni promet pristanišča razveseljivo povečal, da pa se je v tem mesecu znatno poslabšal odnos med pripeljanim in odpeljanim blagom, saj gre povečanje prometa izključno na račun izredno naraslega obsega pripeljanega blaga, medtem ko se je obseg iz pristanišča odpeljanega blaga celo znižal. Iste tendence pa ne kaže samo promet tega meseca, temveč tudi promet prvih treh mesecev. Skozi Javna skladišča so v prvih treh mesecih prepeljali skupno 646.148 ton raznega blaga, torej znatno več kot v istem obdobju preteklega leta, ko je šlo skozi Javna skladišča skupno le 497.142 ton blaga. Skupni promet Javnih skladišč pa se je tudi v prvih treh mesecih povečal izključno na račun povečanega obsega pripeljanega blaga. Letos so od januarja do marca pripeljali v Trst 532.000 ton blaga, medtem ko so ga lani le 311.724 ton. Obseg pripeljanega blaga se je toliko povečal, da je omogočil na videz ugodni splošni rezultat, kljub temu da se je istočasno znižal obseg v pristanišču vkrcanega blaga katerega so letos zabeležili 114.146 ton, lani pa 185.418 ton. V soglasju s spremenjenim odnosom med pripeljanim in odpeljanim blagom se je spremenila tudi struktura prepeljanih vrst blaga. Ponovno imamo opravka s povečanimi prevozi masovnega blaga in z znižanim obsegom prometa raznega bogatega blaga. V marcu so tako pripeljali v pristanišče 130.000 ton premoga in železne rude, 22.000 ton žitaric in 38.000 ton drugega blaga. V primerjavi z istim mesecem preteklega leta se isti kot v glavni ribarnici, in je dvignil promet vseh teh vrst blaga in v posebno občutni meri promet s premogom in rudninami. V istem mesecu pa so odpeljali; 15.000 ton lesa, 12.000 ton avstrijskega magnezita, 11.000 ton umetnih gnojil, ki so približno polovica proizvod podjetja Montecatini sicer od 8. do 14. ure ob delavnikih in od 8. do 12. ure ob praznikih. Razdeljevanje drv brezposelnim in upokojencem strijskih tovarn v Linzu. Številke govore, da se je poslab šala celo struktura iz Trsta odpeljanega blaga, saj je ponovno padel promet z lesom in promet z raznimi industrijskimi izdelki, namesto katerega pa se krepi promet z masovnimi in relativno cenenimi kemičnimi proizvodi. Promet prvih treh -mesecev te zaključke še jasneje potrjuje. Od januarja do marca so pripeljali v Trst skupno 359.800 ton premoga in železnih rud — kar je za 160 tisoč ton več kot lani. Prav tako se je dvignil promet z žitaricami, katerih so pripeljali 88.528 ton, medtem ko je ostal neizpremenjen. ali se je celo znižal, dovoz ostalih vrst blaga. V istem obdobju pa so odpeljali 13.000 ton avstrijskega magnezita, komaj 38.000 ton lesa (lani 62.000 ton) in znatno nižje količine nitratov, papirja in drugega avstrijskega blaga, katerega priteguje reško pristanišče. Ti podatki zaradi tega tudi vzbujajo upravičeno zaskrbljenost za bližnjo usodo pristanišča, saj tako gibanje prometa ni slučajni, sezonski pojav, temveč rezultat splošnih teženj, ki prihajajo v zadnjih mesecih vedno bolj do izraza in opravičujejo najbolj pesimistična predvidevanja. Zaradi tega so ukrepi v korist pristaniškega prometa toliko bolj nujno potrebni in med njimi zlasti krepitev tržaškega pomorstva ter sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču. Zaradi še vedno slabega vre-polovica av- | mena bo občina od 1. aprila do izčrpanja zalog razdeljevala no 50 kg drv po znižanih cenah za upokojence in brezposelne. R»z-deljevalm center bo samo v Rižarni na Istrski cesti. Del stroja sta ukradla Policija je prijavila sodišču 11-letnega Giuseppa A- in 11-letnega Franca P. iz Nabrežine - kamnolom, ki sta 25. t. m. ukradla v kamnolomu «Marangon» nekaj delov nekega stroja. roma 0.30 odst. za nekatere posebne skupine delavcev, ki iih o. menja člen IX osnovnega zakona. Zadnji zgoraj etnenjeni ministrski odlok pa določa, da se kvotm prispevki spremenijo v kvote, ki jih je plačati izključno od čistega zneska in ki iih določa v izmeri 0,70 in 0,45, kadar »re za uslužbence javnih u-stanov. Predpisi o stavbnih zadrugah Razveljavi se člen XII ukaza ZVU št. 161 z dne 28. 8. 1952. Zaradi te razveljavitve bodo lahko gradile in kupile ljudske in cenene hiše samo v nedeljeno in neodtujljivo last pod pogoji, ki jih določa č'en VII cmenjena od. ioka. tudi stavbne zadruge, ki so že dobile prispevek ZVU na podlagi odloka si 117 z dne 25. 5. 1949. Ukinitev obveznega plačevanja prispevkov za Blagajno za prejemke vpoklicanih zasebnih nameščencev Raztegne se na Tržaško ozemlje ministrski odlok z dne 1. 2. 1955 (objavljen v Uradnem listu št. 35 z dne 12. 2. 1955), ki proglaša za ukinjeno obvezno plačevanje prispevkov za Blagajno za prejemke vpoklicanih zasebnih nameščencev glede delodajalcev v sektorju trgovine, kreditnih ir. zavarovalnih zavodov ter davčnih zaupnikov od I. 12. 1954 dalje. Sprememba pravilnika za domove za prevzgojo Raztegneta se na Tržaško o-zemije odloka predsednika republike št. 928 z dne 12. 8. 1951 in št. 4486 z dne 1. 12. 1952. ki objavljala razne* spremembe k pravilniku za domove za prevzgojo, odobrenemu s kr. odlokom št. 721 z dr.-e 4. 4. 1939. Domovi za prevzgojo so namenjeni mladoletnikom. ki s svojim obnašanjem ali s svojim zapuščenim stanjem očitno kažejo, da so zašli n-a krivo pot in se zdijo potrebni moralnega poboljšanih. Reševanje sporov pri pogodbah o oddaji javnih del Razveljavlja se ukaz št. 166 z dne 2. 8. 1949. ki je vseboval predpise o imenovanju razsodnikov za reševanje sporov pri pogodbah o javnih delih; istočasno začnejo v celoti znova veljati piedpisi členov 42 in 43 »Splošnih pogojev za oddajanje del», o katerih odloča ministrstvo za javna dela, ki so bili odobreni z ministrskim odilokcm z dne 28. 5, 1895 s kasnejšimi spremembami. SEJA OBČINSKA SVETA V MILJAH Odobritev 13. plače občinskim upokojencem Sinoči je bila v Miljah zadnja redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta, na katerem so v glavnem razpravljali o občinskem proračunu za leto 1955. Ker je bil občinski proračun odobren že na prejšnji seji in je bila s tem tudi zaključena razprava o istem, so bile na sinočnji seji na dnevnem redu samo zadeve upravnega značaja. Občinstva sploh ni bilo, sedeži občinskih svetovalcev opozicije pa so bili vsi prazni, razen enega, kar se do sinoči ni še zgodilo. Občinski svet je najprej odobril spopolnitev občinskega proračuna za leto 1954. ker so stroški znašali približno 3.5 milijone lir yeč kot je predvideval proračun. Nato so odobrili nove tarife za davek na sluge, Klavirje, biljarde ter na aparate za express kavo. Odobrili so tudi povišek pristojbine na listine anagrafskega urada, izplačilo trinajste plače občinskim upokojencem ter neke koncesije za postavitev kioskov v Miljah in žavljah. Sledila je nato tajna seja, na kateri so razpravljali neke zadeve občinskih uslužbencev. GLEDALIŠČE V KRIŽU Danes 31. marca 1955 ob 28.30 uri Charles Vildrac < Ladja Tenacity» Izvaja SNG. Grubissa v Rossoni Siikw Gugiielmo Grubissa, znan po svojih akvarelih, bo danes ob 18. uri o tvoril svojo četrto razstavo v umetnostni galeriji Rossoni na Korzu št. 9. Razsnufa obsega samo motive iz Istre In Dalmacije. Odprta bo do 14. aprila vsak dan od 11. do 13 ure in od 17. do 20, ure. SUNKI BURJE. DO 120 KM NA URO SEST CIGANOV RANJENIH ker jim je burja prevrnila voz Vse so odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nu' dili prvo pomoč, medtem ko so enega otroka morali pridržati na kirurškem oddelku Z burjo, ki je včeraj zjutraj dosegla 120 km na uro in ki tudi vso noč ni prenehala, se poslavlja mesec marec. Dvakrat sneg z burjo in mrazom in sedaj še enkrat neobičajno močna burja, je bilanca tega meseca, v katerem smo pravzaprav šele občutili tiste zimske elemente, ki so v pravem zimskem času tako rekoč neopazno prešli. "Včeraj zjutraj se je burja spoprijela s ciganskim vozom, v katerem stanuje, oz. v katerem je stanovala družina Hudorovič. Močan sunek bur-je je voz dvignil s tal in ko so se kolesa osvobodila primitivnih zavor, je bila njegova usoda zapečatena. Voz je začel vedno hitreje teči naprej, dokler ni zadel v vzpetino valovitega terena in se prevrnil. V vozu je bilo takrat 6 oseb, od katerih je bila resno poškodovana le ena. Tako so namreč ugotovili v bolnišnici, kamor so Nova barkovljanska ribja tržnica 21. t. m. je začela delovati nova ribja tržnica v Barkov-ljah, ki ie bila zgrajena na istem mestu kot prejšnja, je pa večja in modernejša. Tržnica obsega poleg skladišč za potrebe domačih ribičev, v katerih spravljajo mreže in druge ribiške potrebščine, šest l nesrečneže pripeljali z rešil-stojnte namenjenih šestim ri- nimi avtomobili miljskega bičem, ki so pooblaščeni, da RK. V oddelku za prvo po- ma noge pridržali s progno-smejo direktno razprodajati moč so 31-letnemu Brunu Hu- zo okrevanja v 60 ali 70 dneh svoj ulov. Urnik tržnice je | doroviču ugotovili opekline II. | na ortopedskem oddelku. stopnje, njegovi 30-letni ženi Štefaniji več ran po telesu z verjetnim zlomom nekaj reber, 10-letnemu sinu Mariju opekline I. in II. stopnje, 7-letni hčerki Sonji rane na glavi in na levem zapestju, 5-letni hčerki Magdaleni pa rano nad levim očesom, zaradi česar so jo s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku. Prvo pomoč so nudili končno še 214-letni svakinji Magdaleni, ki je pri nesreči dobila opekline II. stopnje. Nezgoda na parniku Med hojo po krovu parnika »Alga«, ki je zasidran v novem pristanišču, je 49-letni Luigi Giorgi iz Ul. Trenti 6, ki je zaposlen kot čuvaj pri »La vigile«, včeraj popoldne nerodno zdrsnil in padel v štiri metre nižje skladišče, kjer je obležal. Delavci so mu priskočili na pomoč in ga spremili v bolnišnico, kjer so ga zaradi zlo- ZOPPELLI — CALINDRI — VOLFI C. G. Viola: «Ni res» Sinočnja predstava C. G. Vio-love komedije «Ni res« je zasluzila vsekakor večje število gledalcev, ker nj le dobro in spretno napisana, temveč tud zelo lepo igrana. Cesare Giu'i-. Violi je neusmiljeno razkrinkal sebičnost, egoizem, hinavščino in tudi marsikdaj podlo lekavost dveh žensk, ki jima je vzvišeno čustvo, ki ga označujeta z be-sedo ljubezen zgolj (raza, medtem ko jima je denar, udobno življenje in vse, kar spada zra ven — glavno. Hkrati pa Spretni komediograf krvavo nor čuje iz zakonskih mož. ki so padli v roke takim ženskam in jih prikazuje kot uboge revčke, ki niti ne vedo. kdaj jih ženske ovijajo okrog svojega prsta Se, veda b: se varal tisti, ki bi mislil, da ie vse to tako grobo prikazano. Paola in Andreina celo sami sebi — dejal bi — tako spretno lažeta. da bi jima gledalec, dokler še ni videl zad-n.ega prizora, skoraj lahko pr,-pisal neka plemenita čustva. Prva deli »ljubezen« z Ottaviom lcčemm diplomatom i,n mladini ihtiologom Gabrielom, druga pa z bogatim trgovcem in mladim advokatom; in ko se Pavla končno mora vendarle odločiti za ihtiologa. Andreina pa ostati s svojim predobrim in vse razumevajočim bogatašem, bi človek rekel, da sta se ODe umirili, kar pa se izkaže kot neresnica. Ce sta prisiljeni nadaljevati skum no življenje z obema, je temu vzrok — kot smo že rekli — sebičnost, Lia Zoppelli je nosila glavno tezo komedije in je pokazala vso svojo veliko igralsko" sposobnost. Prav dobri so bili tudi vsi ostali, zlasti pa Fiancesco Volpi kot Gabriele, Ernesto Calindri, (ki je komedijo prav dobro re-7 ral) ko Ottavio. Lauretta Ma-siero kot Andreina in Aldo P e-runtoni kot nadvse simpatični trgovec Goffredo ter Piero Pan-delfini v majhni vlogi advokata Ciovannija. Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar« ima odbo- rovo sejo 1. aprila ob 20.39. Knjižnica je odprta danes cd 20.39 do 21.30 Danes 31. marca 19S3 ob 17. uri bo nastopil v Ul. Roma štev. 15/11. LUTKOVNI ODER Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. V PETEK 1. APRILA bo izšel humorističen list « A PR I L» V prodaji bo v vseh kioskih. PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAR* vas vabi na KONCERT slovenskih narodnih in umetnih pesmi ki ga priredi s sodelovanjem pevskega zbora »Valentin Vodnik« iz Doline v nedeljo 3. aprila 1955 v društveni dvorani »I. Cankar« v U. Montecchi štev. 6/IV. V našem listu smo preteklo soboto objavili v kroniki o petkovi seji tržaškega občinskega sveta na kateri so razpravljali o letošnjem proračunu poleg drugega tudi naslednje: «Zanimiv za tržaške Slovence je bil nastop dr. Agneletta. ki je ob zaključku svojega govora izjavil: »V sedanjem položaju nobena občinska uprava ne bi mogla predložiti boljšega proračuna. Zato bom glasoval za predložen proračun». »Niti z besedico ni omenil pravic Slovencev na osnovi posebnega statuta londonske spomenice, sprejem Slovencev v občinske službe, spoštovanje dvojezičnosti, uradovanje v občinskih uradih tudi v slovenščini, pse ono, kar bi morali Slovenci že uživati in kar jim prav demokristjanska občinska uprava z županom Bor-tolijem na čelu trmasto odreka. lil prav župan Bartoli, ki po mnenju dr. Agneletta tako «vzorno vodi občinsko upravo v sedanjem položaju», je na prvi občinski seji po prihodu Italije v Trst zabranil govoriti v slovenščini v tržaškem občinskem svetu vsem slovenskim svetovalcem, med katerimi je bil, če se še spominja. tudi dr. Agneletto, ki sedaj ni upal reči niti besedo o sloveti, skih pravicah in o tem, da v Agneletto p letošnjem proračunu, ki je bil pripravljen po objavi londonskih sporazumov, ni nobene postavke, ki bi določala stroške za plače slovenskim uradnikom, ki bi morali biti sprejeti v občinske urade, da bi ti lahko redno poslovali tudi v slovenščini«. Na te naše ugotovitve nam je dr. Agneletto poslal nasled-nji popravek; «Ni res. da sem ob zaključku svojega govora izjavil: «V sedanjem položaju nobena občinska uprava ne bi mogla predložiti boljšega proračuna. Zato bom glasoval za predloženi proračun«. Ravno tako ni res, da sem menil, da župan Bartoli tako »vzorno vodi občinsko upravo« in tudi ni res, da nisem niti z besedico omenil slovenskih pravic. Nasprotno je res, da sem že med govorom zahteval uvaže-vanje slovenskih pravic in potreb in da sem ob zaključku izjavil. »Od odbora predložen obračun ni zadovoljiv, ker v teh razmerah ne more biti. Ima napake, ali priznati ,ie treba, da v sedanjih razmerah ne bi bila mogla nobena uprava predložiti znatno boljšega proračuna, kar šele uravnovešen proračun. Zato smatram, da ne moremo odrekali občinski upravi sredstev za uprav-Ijenje občine četudi ne odobravamo povsem kriterije občinske uprave. Zato bom glasoval za proračun s sledečimi priporočili; 1. naj se znižajo vsi stroški, ki se lahko prihranijo, ne da bi trpela življenjsko važna u-pravna delavnost občine; 2. naj se vzame v resen pretres zgradba zabavišča za slovensko mladino v mestu samem; 3. naj se odloči proporcioni-ran prispevek tudi za sloven ske kulturne ustanove; 4. naj se da na raspolago dve učilnici ali prostora za otvoritev dveh slovenskih o-troških vrtcev, ki se naj odpreta pri jolah v ulici Sv. Frančiška in v ulici Donadoni«. Dejstvo je, da dr. Agneletto londonskega sporazuma in posebnega statuta v njegovem govoru ni omenil. Glasovati za takšen občinski proračun, ki ignorira vključi- tev v službo slovenskih uradnikov, dvojezično poslovanje občinskih uradov, dvojezične napise in splošno pravico uporabe slovenščine v občinskih uradih, s čimer demokristjanska občinska uprava tako grobo krši londonski sporazum, pač ne more odobravati noben Slovenec, ki je glasoval za dr. Agneletta, Štiri «priporočila» dr. Agneletta demokristjanski občinski upravi, ki ji je izrazil svoje zaupanje, pa še bolj potrjujejo, da se dr. Agneletto, kot slovenski občinski svetovalec, boji zahtevati to, kar nam zagotavlja posebni statut in se je zato omejil le na takšna «priporočila», ki so bila tržaški občinski upravi postavljena že neštetokrat in ki so, v primeri z zahtevami po izvajanju posebnega statuta, ki bi jih moral postaviti vsak slovenski svetovalec, le drobtinica tistega kar bi morala tržaška občinska uprava dati tu živečim Slovencem. Poleg Agnelettove intervencije na proračunski razpravi, je njegov današnji popravek še en primer, kako slovenski občinski svetovalec, kateremu so slovenski volivci zaupali svoje glasove, ne more in ne sme braniti pravic, ki šo nam zajamčene s posebnim statutom londonske spomenice. Agnelet-tovo glasovanje za občinski proračun, ki v celoti zanemarja upoštevanje teh pravic, pa je slovensko tržaško javnost presenetilo tem bolj, ker je tudi Agneletto podpisal skupno spomenico slovenskih županov in občinskih svetovalcev, predloženo vladnemu generalnemu komisarju in ker je v svojem glasilu neštetokrat po. udarjal, da mora oblast v celoti izvajati sporazum, Prejšnja leta je Agneletto na primer vedno glasoval proti proračunu, letos pa je prvič, glasoval za, kar nima samo ožji upravno tehnični pomen, temveč predvsem politični. Naj se je spremenilo od lani do letos, ko sta vendar upravni občinski odbor in župan ista kot lani? Razlika je le v tem, da tržaške področje u-pravlja letos italijanska vlada, lani pa sta ga upravljali angleška in ameriška. Zelo je torej verjetno, da prav v tej spremembi vrhovnega gospodarja v Trstu leži vzrok, da se je A-gneletto pridružil tisti stranki, ki ima oblast tudi v Rimu In to je važno, dg slovenska javnost ve. Nove slovenske knjige Ivan Cankar: Izbrana dela, VII. del, platno, 600,— lir. Miško Kranjec: Zgubljena vera, polplatno, 1.050— lir. Emile Zola: Pariz, pol. platno, 780.— lir. Herman Wonk: Upor na ladji Caine, platno, 1.020,— lir. Ignazio Silone: Prgišče robidnic, plat., 470.— lir. Johanna Spyri: Heidi, broš., 300.— lir. Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Go-Sesljanu in na Opčinah. rici, NASA REVIJI ZENA štev. PIONIR Stev. 7 sta v prodaji pri običajnih prodajalcih. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi v soboto 2. aprila 1955 ob 20.30 uri v dvorani prosvetnega društva v BORŠTU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. V prostorih prosvetnega društva »ANDREJ COK« na OPČINAH bo v nedeljo 3. aprila od 9. do 21. ure KNJIŽNA RAZSTAVA združena z razstavo slik Marija Magajne. Vsi domačini so vabljeni, da si ogledajo zanimivo razstavo ! ( OLEDALISČA SNG v Križu ob 20.30 uri Danes: »Ladja Tenacity», VERDI Danes: op 21, novost Torrenca Rattiga-na «Sylvia» . TEATRO nuovo Danes: ob 21. uri koncert pianista Alfreda Cortota. Od vcerai do danes ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 30. marca t. I. se je v Trstu rodilo 9 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 6 oseb, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: pek Silvio Rossin in delavka Vittorla Se-jer, z,dar Virgilio Perich in gospodinja Maria Villanovieh u-radnik Giorgio Travi ni m šivilja Renata Verzier UMRLI SO: 72-leina Glovanna Brencig vd. Verbi-Tarazzer, 73-letn. Rodolfo Vasieri. 66-letni Antonio Devescovi, 47-letna Maria Spetti por. Visintini, 49-letul Albin Zerovnik, 70-letna Angio-la Chiarazzo por. Pazsante, VREME VČERAJ Naivišja temperatura 7,9, najnižja 5,1, ob 17 uri 7.2. Burja 59 km na uro s sunki do 120 km na uro. Zračni tlak 1014,2 stanoviten, vlaga 45 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 9.1. NOČNA SI.U2UA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappaielli 58; Harabaglla v Barkovijah in Nicoli v Skednju. Rossetti. 15.30: «Vene! konjeniški oddelek«, V. De Sica. A. Sordi. Ezceisior. 16.15: »Dekleta iz San-frediana«. R. Podesta. G. Ralli. renice. 15.30: «Atija«, A. Quinn, S. Loren. Nazionale. 1645: « Tanganika», Van Heflin, R. Roman tiloclramnisiico. 16.00: »Med dvema ljubeznima«, G. Garson, R Hyan Superclnema. 16.00- «NeusmiIjen konjenik«, C. VViide. Arcobaieno. 16.00: »Tri teksaška dekleta«, M. Gevnor. A«tra Rojan. 16.30: »Neustrašni možje«. Capitol. 16.00: «Cigan», D. Cor-coran. Cristallo, 15.30: »Rapsodija«, E Tajlor. Gratfacieio. 16.00: «Gospodičn» s štev. 04». A. Lualdi, G. Ralli. Alabarda. 16.00: «Karavana Lu-na Parka«, A Baxier. Anston. 16.00: «Viiginija ima 10 v ljubezni«, V. Ma.vo. ArmoDia. 15.00; »Maščevalna roka«. A. Murph.v. Aurora. 16.00: «Zadeva Man, i- zius«. E, Rossj Drago. Garibaldi. 15.15: «Jaz sem Primula Rossa«, R. Rascel. Ideale. 16.00: «Moia ljubezen bo živela«, S. Grangei, Itnpero. 16.00: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«. G Loliobr.-gida. llalia. 1600: »Sesti kontinent«. A. Dahi. S. Marco. 16.00: «Missourski lovec«, C. Gable. Kino ob morju. 16 00: »Zapelji-vec», A. Sordi. Moderno. 16.00: »Kobrino znamenje«, N, Patrick. Savona. 15.30: »Velika strast«, A. fli.vth. Viale. 16.00: »Obleganje sedmih Strellc« W. Holden. Vittorlo Venetu. 15,30: »Mogam-1)0», C. Gable Aizurro. 16.00: #Jobny Guitar«, J Cravvford. Belvedere, lb.oO: »Operacija Cl-cero«. J, Mason Marconi. 16 00: «Seiif brez revolverja«, w, Rogers. Massimo. 16.00: «Don Juanov u-tilelj«, G. Loliobrigida. Novo cine. 16.00: »Pandora«, A. Gardncr. Odeon 16.00: «Andaluzija», L. Mariano. Radio, 16.00: «Sijajna bestija«, C. Alvarado. Seioio. 16.30: »Toledski ljubimci«, A.. Valil. Venezia. 15.30: « cnc£l«l' IG. JV KTnttV neg el mesta». S. McNa Skedenj. 18.00: »Mo*1 ^ lcpcvii«, W at Kino na Opčinah. & ljivka iz Kazbaha«. mane e. C. Laydn. tinnnff"* ČETRTEK, 31. marca !•# POb'AJA ^ 11.30 Labki orkestri, , tovarne po Italije -mesto marmorja: lJ-io, gj gar nekaj; 13.00 UP««*« kvarteti in zbort; 1. no V. Uene lahke melodije, v. g) Janaček; Stari češkii KfjjjjJ Kulturni obzornik; p-*' ski motivi; 17.3C lš 13.00 Beethoven: Viol«- (i| ceri r D-duru op. fajš Ritmične popevke: i--W univerza: Zakon; 19.10 ne melodije; 20.00 s*^ci(sdJ Fantazija Lebarjevih vih operet; 20.30 Dt>° zgcdtoa; 21.00 Spitalni - ZJ Roth; 21.30 Koncert rJ Mi-rce SanciiK*ey en: Romanca op. 50; 22.00 Glasbeno prof. ___________________ v r. Beethoven: Romanca jr 10 G l asbeno nje: 22.30 Kaimanovi teuflovi spornim: valčkov in tangov. ’ U * ‘ 11.30 Preludiji in ii***Snf oper- 12.15 Orkester o",!# vierija; 13.25 Simf«u«» Jjjife 17.50 Iz filmov, revij im. p 18.30 Pesmi iz vsen 21.05 V. Barsezio: *Rev7'j#' spoda Travettija«, i£ra -njih. K 4» P B B 254,6 m ali ^ Slovenska poročila: “a. 13.30, 14.30 19.30 in 'M * Hrvaška poročila: vsa* 200°. -„.615. 11 Italijanska poročila. *■ 17.00. 19.00 in 23.00 if Iz naših listov v dari (razen nedelje H* , ka) ob 14.36 H«i,: Iz naših listov v 1 nonč^* dan (razen nedelje n* r ka) nb 17.C6 toC « 6.40 Julrania Sl^L-eC K ledar . vremenska 9~ji.JP,g Nasveti za gospo-dir-JL il denski koncert za Ritmi in p etapi: 12 „ gUSJ glasba; 13.45 Zabavna 14 00 Od melodije .*> |e ttf£ 14.40 Narodne pesm-i l^ja • Radia Ljubljana; < roka cesta; 15.15 A™n.jti j terceti ir« uaieti iz z _. j6.1® ; 16.00 Radijska univerza, ^ri vzakegar nekaj; U« e Ravel: Koncert v P:. SP®, klavir in orkester; *»■ rovL 19.15 Igral bo orkester M Farmo-n; 20.15 Glasba tL.ib1, v hivaščini; 21.05 jtiS*-" koncert: J. Sibelius. w' Kot sakov. , l. O »■ K A * • 4 rt ! 327,1 m, 202.1 m, r ’ Poročila ob 5.00. 6.00. - » 15.00. 17.00 m 22.00, . |P 11.00 Radijski kole« z Glasbena medigra; D-J* gilj der Skria-bin: Končen i in orkester; 13.10 UP' koncert; 14.00 Siuden®**((£ na; 14.10 Melodije zai r* 1 15.15 Lahka glasba; ls-ki jz line melodije; 16.10 Utth*1 rature - Jamer iuC",, jjlfL nostne življenje 16.30 Želeli ste -17.10 Popoldanski 9, koncert; 18.00 Okno ,v s Ciklus samospevov “,,M tuje glasbene u**.. yro »v r 18.30 Modni kotiček- r, rejše stovenske borbe fi, poie Mariborski kotno 20.15 »Četrtkov vecerr^jog, pesmi in napevov — .1,1 Fantje na vasi, Go/T,. oo tet. zbori in sol is'k Vvj,?.■• rami večer: Sto le* ->• 30 TcS vih »Travnih bilk«: red popularnih 0 skladb. ,, TKI F.VlZL>Af 17.30 Program Dnevne vesti; 22.3^ Y. Šanson. r. ZOBOZDRAVN1^ tr^ 4/1 ORDIN1HA V UL. LAVATOIO od 14. do !*• uf‘ NA OPC!NAtJ ttt J9.-Z0- od 9.—12. in TRS Ul. sv Fran. čiška 20/ tel. 37-338 sprejema serate. male ,( oglase. osmrtmce , j5-od 8. do 12.30 in 18. ure, - PB$ ADRIA EX T B i>T Ul. Cicerone *t. 29243 la 23. .24. aP^ija"* Postojna - ljL . : Opatija - Rel* ,i4.i9& Vpisovanje ‘ ^ «Adria-Expre?^ skrbi v najkraJ- to . trgovske, naV!l,zjtne stične in tra0 zume. -.n), -»d' Obveščamo c ke, da izleta » 0pr Herpelje, Kn«** vo, Podgrad J- napovedan ta prila 1953 ne delavnica mehaničnih \zd^ A. Fabian' TRST — UL. COHT1 2 — TEL. 3®* * e i specializirana za izdelavo motorjev Diesel, podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdela ^ avtogeno m električno varjenje- «,roJ* rn' -on**1 Popravila na krovu: motorjev Diesel, Par oV in kotlov ter vseh pomožnih naprav Pr' p strojih in napravah na krovu ^imorski dnevnik — 3 tl. njarea 1054 ANGELO FRATINI teto m ~\ Mnom' mojo 'uhnned Vami 50 voznali >'?A°te‘° Cleole- V*"" znano, da se ona 1 Mo tudi ili/t!n,V^ern: sedeminsedem-»ponja‘ JtU "‘.bila odrekla 'toje 8" ,e sojila vse *«i» m lenie{ da si najde k'■ bl b'1 **CSt' meni,- 02,roma- kot je •iht. ,nien vrstniku, * b* ona Poklonila m fcl io se p »;«j ID,“ .» tef, dolgin le-H tZ'P. 4 k° va,n prisežem, ihbokr, Cni kako začeti, tako ■« moro-'"1 prctresen; toda m storiti. an• da mi morejo, ker sem bodo vsi. Jr*PH(Si po- Hojj „[j ‘ no koli sled, mož-Mrdil rf0^ dokaz. ki bi mi Posj* jT tHa Cle°le !cto»tnii, Zrtev ene najbolj khk0 . Us°d kar si jih svet 0 ^armsij _ ,a ('ta 'n'1 Ž‘v}ien)u te mo- strasih * ‘mela tTi glao~ Meloni ;1 cevlie, ki so bili -ioni Alei Neka k se liker >a kože ‘Z,.fnega samega koti lilili o" " zadnjih desetih ,ardijeve stihe Alkermes ,e°ii čet tn°Tala odpovedati J“> ker h strasti: klavir- izjavi" S°Jt- Po njeni lust-"ost, m ’.r e izgubile gibč-bi m-', ie bda potrebna, n edin« i dovrieno zaigrana n° Ulasbei Je delo, ki *S»n/otijjQ,iUia-.- veličastno n»zskeg a. ^ttjPietzIv. Pelikanova Kng- ,t,vljalnl'°lVed te zanjo prcd- Glede no- a °dpo '‘Sijala " ztm„ »Heoo udarec, u ZiaUPania- da st bo da ’ Sm° Vsi b,u mne- *^®bosti °re Za eno njenih ”‘<>Wi ’n aTadl katere bi jo k sl0 °"ltl°vati. V resnici «°č«o ttepremagljivo, u-""lott, *St' k‘ jo je brez sem0t-iSn‘!a v Prepad. ®ito b„, Ze’ da se je stra-Ndi ( staranja in se je '""i 80 ^ vsemi svo- Sti, ki uprla tej nuj-Hostn *!* te tako nesratn-T a '‘a pot Ures-“"j. ‘tenih neozdravljivih ittu Cl, oljfj ,e moram povrniti !*°/e L n“2ap Moja teta /Hat l,nela samo štiri fcilo K — ki n«r, P°soeče * Zadnja je tl»in ®na nekakšnim ču-oabjint zdravilom, 40n0 St . (Jioej n. ^katerih 11 slavospevi n tuson cenenih nedel j-Nnth »«*.;.o nekih neza-v^odelni apot'ft tn njihovi 1 *e ruu zdravilni moči, ki °ici. °Pnili celo četvero- 11 it'kalTaG.JJioHovante. ki ; / iu >1 te nrste pre- ^°jaio orab V2 C',,4■ k?Z>ZKu*ata neko teko- njih navadno pišejo —« iz zaupanja, je 'at Prebv 9-a', ,cer je Prao j» °’ ki j« usa,a neko tefco- r*btaken‘unkTb?voislvo'da Hairnn'*! U1 je bil po- " Po ,( u *ESt stek,e-Pocrnii:0 “j p'sofci cen' enajlepša leta i'Dlč''i/Tnila lalit^^euajo^ , »n, razu,„ , ° “e* svet k ° bi|j nj. e ’ kako da ni-t- .je naša ’,iaio iznenadeni, fcj bol "apadno t°‘■ nasmejana la! * Obei, ’ 2ee pred se-r, otvenn la rokama neko »> o njej ^ekleničico, j, P°uedatj botela niče- bZ," °*aVnasrji *m° ^ ui* čih 4 " km, .seveda ni °- £ ‘ ,ežier *>* *- £ Sini. ne; 4«ia ct. Sa L.,'1 jasnostjo "4‘ani« • °Pu2ovqH ok» teni Je «nio na abPaz kiS° čleo-{e guba, in to kakšna, ki je bila, rekli bi, važna in do neke niere celo potrebna. V istem trenutku smo opazili še neko podrobnost, ki nas je presenetila: teta Cleo-fe ni imela več na glavi črne svilene kapice, ki ji je pomagala zakriti nekakšno majhno polokroglo plešasto mesto. Na lem mestu so ji zdaj poganjali kratki sivkasti lasje, ki so se ločili od ostalih, srebrne belih, dolgih in bujnih. Toda, kdaj neki so ji zrasli? Čudila se je naši osuplosti, in nas vprašala, čemu jo tako dobelo gledamo. Zamrmrali smo nekaj, nakar se je ona začela smejati. Ko je odprla usta, smo namesto šest njenih zlatih zob opazili enako število tako velihkot najlepši porcelan... Kdaj so ji zrasli? Zatem smo spregovorili. Z drhtečim glasom tn v zlomljenih stavkih smo ji skušali izraziti svojo začudenost. Ona je molčala in se. nasmehnila Nato je z naglimi koraki krenila v svojo sobo in dvaJcrat obrnila ključ v ključavnici. — Tetka! — smo vzkliknili vsi v en glas. Ni odgovorila. Drugo jutro smo se z zadržanim dihom prilepili ob vrata tet kine sobe. Od znotraj so k nam prihajale jasno izgovorjene besede: aLjuoi me... malo... mnogo...s Osern-najstkrat zapovrstjo. Zatem nič več. Napeto . oprezujoč skozi ključavnico sem v ogledalu o-pazil sliko neke mlade, plavolase žene med petindvajsetim in tridesetim letom. Toda njene kretnje, njene oči (dasi so bile mnogo bolj modre) so bile iste kot moje tetke Cleofe. Hlastno je nekaj iskala, in ko tega ni mogla najti je naglo stopila proti vratom. Stiskajoč k sebi belo rahlo haljo, ki se ji je spuščala do gležnjev, je stopila na hodnik in izginila. Ko se je znova pojavila, se ji je halja s svojim spodnjim robom vlekla po podu. Z njo je bila zdaj ogrnjena majhna deklica z dvema tankima kitama slamnate barve, ki sta ji, zadrgnjeni s pentljo, padali po ramenih: bila je to najstarejša fotografija tete CleoJe. Moja mati in sestra sla trepetali. Krut in oce sta mi z gluhonemimi znaki skušala dopovedati, naj ste-Čeni po, zdruuuika. Dasi je bil star prijatelj naše družine, je zdravnik vendar mislil, da se mi je zmešulo. Odgovoril mi je nekaj nedoločenega in me skušal pre pričati, da stvar ni tako nujna. Svetoval mi je naj se pomirim, naj pomirim tudi ostale doma ter obljubil, da pride k nam, če mn ostane kaj časa, pod večer. Vrnil sem se domov. Moji domači, z izrazom na obrazu, kot da gledajo v neki privid, so tekali za majhnim otročetom, ki se je naglo pomikalo iz sobe v sobo, gugajoč Se na kratkih nožicah, kričeč od ve- selja in brbrajoč kratke, nerazumljive besede. Hkrati je otrok skušal s prsti doseči tipke klavirja, z drugo roko pa je kazal na družinske portrete, ki so viseli na zidu. Z naperjenim prstom v svoj portret, naslikan pred tri ali štiriinšestdesetimi leti, je brbral; Da, da, da..., nakar se je z glasnim smehom zavlekel pod stolico. Vtem, ko se je dekletce tako zabavalo se je naenkrut namršilo, sedlo na tla in zajokalo. Nihče ni imel poguma, da bi se mu približal in jo dvignil. Zenske so jokale, a tudi oče in brat sta komaj zadrževala solze. Nato sem dekletce dvignil jaz, toda njeni nožiči nista mogli ohraniti ravnotežja in ono je znova sedlo na tla. Zatem smo jo položili v zibelko moje dveletne sestre. Pri tem se je drla, vreščala, in se o-tepala. Stanje moje matere je bilo vsega pomilovunja vredno. Energično sem odstranil vse prisotne, ker sem želel o-stati sam s tem majhnim o-trokom, ki je pet minut kasneje zaspal. Njegov obrazek ni bil večji od moje pesti. Po prstih sem se odstranil iz sobe, skušal potoložati mater in sestro, kakor sfm vedel in znal, nakar sem se znova vrnil v sobo... Tu me je čakalo naravnost grozljivo presenečenje: moje tete Cleofe ni bilo več p zibki. Kriknil sem in vsi domači so vsi iz sebe pridrveli v sobo. Od moje drage tele Cleo.fe, od naše drage tete, so ostali na vzglavju samo njeni plavi lasje. Izginila! Izhlapela! Izparela je v vsemir-je! Popadali smo v nezavest. Malo zatem sem se dvignil in se težko naslonil ob zid. Drugi dan sem na dnu nekega predala našel usodno štekleničico, peklensko stekle-ničico, na katere ovitku so bile natisnjene šarlatanske besede: vNonofis pomlajuje! Doza: po eno kapljico vsak tretji dan.» To napotilo mi je preprečilo, da tožim šarlatana — izumitelja. Toda, ali gre v resnici za šarlatana? Zakaj, moja uboga teta Cleofe je celo štekleničico Nonofisa popila v skopih štiriindvajsetih urah. Sinoči sem našel tudi nekaj pisem, ki jih je naši teti-pisal neki tip, ki se je na njih enostavno podpisoval «Anseo». Pisma so bith novejšega datuma in iz njih ni bi-11 težko ugotoviti, da gre za upokojenega uradnika, ki je bil-v našo teto zaljubljen in ki ji je obljuboval, da se z njo poroči, ko si bo ustvarila udobro pozicijo)). Kje naj sedaj staknem tega Ansea, ki mora biti, po vsem sodeč, prej ko slej eden tistih starih, profesionalnih zapeljivcev, ki obletujejo mlada dekleta iz‘boljših družin. Ce bo prečita! to žalostno zgodbo in če je pravi gentle-man, naj se pokaže. Jaz ga čakam. Letošnje prireditve ljubljanskega velesejma & vi/ rtT ~ ■ HiA-m r t Vn/ / fi fc. ifpt***......... ; t »<»♦: . ' i. *»zt* m m liliji Ljubljana je poleg kulturnega, političnega in gospodarskega, tudi turistično središče Slovenije. »Gospodarsko razstavišče« organizira poleg stalnih razstav slovenskega gospodarstva posebne razstave in sejme za posamezne stroke gospodarstva, republiškega, zveznega ali mednarodnega značaja Vse večje prireditve so vnesene v mednarodni koledar razstav. Letos bodo naslednje prireditve: V juniju: I. mednarodna razstava predelave in uporabe lesa. — V juliju: II. turistična razstava. — V avgustu: I. mednarodna razstava embalaže. — V septembru: I mednarodna razstava vin. — V oktobru: obrtniški velesejem in I. jugoslovanska razstava usnjarstva z mednarodno udeležbo. — V novembru: II. mednarodna razstava radia in telekomunikacij. — (Na sliki: gospodarsko razstavišče v Ljubljani: 1. uprava; 2. razstaviščni urad; 3. do 7 razstavne hale) J Sestanek v Villa Madama, na katerem so tri skupine vladne večine dale Sceibi popotnico, pred njegovim odhodom v Združene države, je pre-varil le one, ki želijo živeti v prevari. Ponovno se je — formalno — poudarila solidarnost treh koalicijskih strank, toda ugotovili so globok prepad, ki razdvaja te tri stranke; v uradni izjavi so se obnašali kot da ne bi bili vedeli, da je četrta skupina (republikanci) prejšnjega dne o-dobrila svoj prehod v opozicijo. toda senca odsotnega je lebdela nad vso diskusijo; poudarili so sicer «popolno istovetnost glede zunan.e politike» — giede katere ni bilo nobenega dvoma — le da bl kakor koli zakrinkali priznanje da so ostali nerešeni vsi dvomi, ki so se te poslednje tedne pojavili glede notranje politike. Kljub temu pa so morali pristati na to, da se pristopi k r. oglobljeni izmonjaoi gledišč» o vseh problemih, ki povzročajo skrbi glede bodočnosti vladne koalicije, s čimer so očitno priznali potrebo po tis*em «razčiščenju», k: ga je predsednik vlade do zadnjega die tako vztrajno zanikal. V tem, da so Sceibi iztrgali to priznanje, je ne- ZANIMIVI POSKUSI NA VELESEJMU V DUSSELDORFU Nove plastične snovi v gradbeni dejavnosti Od sten pa do tal vse i/, plastike - Pod iz pločevine - Upogljivost vin\/la nudi možnost za njegovo uporabo v vseh, tudi najbolj zahtevnih stavbnih delih Živahna gradbena dejavnost v Nemčiji je po normalizaciji življenjskih pogojev privedla do številnih poskusov uporabe novih plastičnim snovi v gradbeni dejavnosti. Danes lahko rečemo, da bi kje drugje težko našli tako mnogo poskusov na tem področju kakor v Zvezni nemški republiki. Razumljivo je, da plastične snovi ne morejo tekmovati’ z običajnim materialom, toda povsod, kjer so doslej uporabljali barvne kovine ali kakšno lanko kovino ter druge precej drage umetne snovi, je nastala konkurenca, ki kaže, da imajo plastične snovi nekaj izrednih kvalitet. Zaradi tega bi v Nemčiji težko naleteli na trgovsko stavbo, pri kateri ne bi poskusili uporabiti plastike, začenši z lestenci, pa vse do poda. Povsod uporabljajo plastične snovi, ki jih ni moč več pogrešati. Tako imamo, na primer, s plastiko, imenovano «Vinyl», pokrite jeklene LJUBLJANA - mesto šol 27 osnovnih šol, 16 gimnazij, 3 učiteljske šole, 28 nižjih in sied-n/ih strokovnih šol, 5 visokih šol in akademij • Skupno ima Ljubljana 32.368 študentov - Vsak peti prebivalec Ljubljane obiskuje šolo Nekaj dni je tega, kar je nazij, tri učiteljišča , 28 niž-bilo na naših šolah zaključe-1 jih in srednjih strokovnih »naj °Paiila i se kuka prvo polletje letošnjega šolskega leta. V zvezi s tem sc zanimivi tudi podatki, o številu šol in številu učencev. Podatki o ljubljanskem šolstvu so prav zgovorni in zanimivi. Nazorno kažejo, da sioves, ki ga Ljubljana ima. da je namreč mesto šol in študentov, nikakor ni neosnovan. V Ljubljani je namreč več kot 80 raznih šol in okoli 30.000 st,udentov. Ne verjamete? Poglejmo najprej osnovne šole. V letošnjem šolskem le-iu deluje v Ljubljani 27 o-snovnih šol na katerih je 8H60 šolarjev. To je že lepo število. A razmerje med spoloma? 4540 dečkov in 4120 deklic. Toda tak naval ni samo na osnovne šole. Na šestnajstih gimnazijah Ljubljane je bilo v letošnjem prvem semestru 4220 dijakov in 43S0 dijakinj, skupno torej 8570 srednješolcev. Pri tem pa niso všteti obiskovalci delavske gimnazije, niti ne dijaki učiteljišča. To ima sedaj 787 dijakov. V Ljubljani pa deluje še vrsta nižjih in srednjih strokovnih šol. Nižjih strokovnih šol je 11, srednjih pa sedemnajst. Na vseh teh osemindvajsetih šolah pa je letos vpisanih nekaj več kot 8000 dijakov. In potem delujejo v Ljubljani še visoke šole, univerza, tehniška visoka šola, medicinska visoka šola in tri u-nietnostne akademije. Univerza ima štiri fakultete, tehniška visoka šola šest, medicinska visoka šola pa dve. Ce prištejamo še agronomsko fakulteto in akademije imamo v Ljubljani na visokih šolah šestnajst fakultet. A šte vilo študentov? 6330!! Naj samo na kratko pono-vimo. 27 osnovnih šol, 16 gim. šol, pet visokih šol in akademij. Na njih pa 32.368 študentov. Vsak peti prebivalec Ljubljane obiskuje šolo. Pa naj še kdo dvomi, da Ljubljana ni mesto šol? Novi dokumentariji «'lriglav Iilma» Kakšne filme pripravlja za letos Triglav film, to bo gotovo zanimalo tudi naše bralce. Prvi bo na vrsti film z naslovom «Od Blok do Planice*. Ta film, ki bi ga izdelali še letošnjo zimo, bo pokazal razvoj smučarskega športa v Sloveniji, vključeval pa bi tudi tekmovanje ob letošnjem jubilejnem planiškem tednu. Drugi dokumentarni film Triglav filma bo «Sportni ribolov«. Ta film, ki bo prikazoval predvsem lov na postrvi. lipane m sulce, bo prikazoval na eni strani predvsem bogastvo naših voda, obenem pa tudi športno panogo. Ker bodo film posneli ob naših vodah, Savi, Sori, Soči, po prikazoval tudi lepote naše pokrajine. Sledil bo dokumentarni film o gozdovih, ki ga pripravlja Jane Kavčič. Tudi ta film naj bi že kmalu pričeli snemati Avtor filma je pritegnil k sodelovanju že vrsto naših gozdarskih strokovnjakov, ki so pripravili gradivo, katerega bo avtor obdelal in priredil za dokumentarni film. Film »Punti« oziroma « Tlake« kot ga le kasneje preimenoval avtor Mirko Grobler, naj bi bil eksperimentalni dokumentarni film. Zadnji dokumentarni film, ki ga namerava l^os izdelati Triglav film, bo posvečen naši ljudski umetnosti. Avtorja filma o ljubljanskem baroku scenarist Gostiša in snemalec Kumar, pripravljata barvni film o slovenskih panjskih končnicah. Sl. Ru. cevi, ki služijo za kljuke na vratih; izkazale so se za zelo praktične, ker odbijajo umazanijo in nudijo prijeten prijem. Za vrata uporabljajo večkrat varnostno steklo iz tankih železnih žic. Tudi za ograje stopnišč so začeli uporabljati mehko plastično snov. Naprave za razsvetljavo so v glavnem izdelane iz organskega stekla, ki 'je zelo prožno. Tako- imamo tudi mize v predsobah pokrite z lepim steklom iz plastike, nalepljenim po slojih, ki je zelo odporno- Večkrat pa se s plastičnim steklom prevlečejo tudi stebri v dvoranah. Pri naflpnjačih vidimo, da radi uporabljajo umetno usnje za prevleko, notranje dele naslonjača pa napolnijo s plastičnimi odpadki. Materiali, ki jih n. pr. uporabljajo za izolacijo vode, so največkrat iz plastike, in sicer v obliki listja. Cevi iz vinyla se lahko u-porabijo tudi pri oskrbi vode, posebno tam, kjer je zemlja blatna ali pa so zemeljske plasti polne kislin, ki ne dopuščajo uporabe železnih cevi. V povojnem času se je v Nemčiji razvila močna propaganda za uporabo poda iz plastičnih snovi imenovane «Kunststoff-Spachtel -boden«. ki jo dobivamo iz pločevinastih škatel. To plastično snov, zelo pogosto uporabljajo tudi za stanovanja, spričo dejstva pa. da je njena uporabnost in vrednost odvisna od osebe, ki jo uporablja in da bi se izognili morebitnim nevšečnim posledicam nepravilnega ravnanja z njo, so v Nemčiji izdali posebna navodila in nadzorujejo uporabo tega materiala. Poleg »Kunststof- t s * f fitt ii. f i Trinajstletni deček Calvin Richmond iz Pine Bluff je bil operiran na srcu v Mineapoliiu. Zdravniki so dečkovo kri usmerili v pljuča nekega psa in mu istočasno operirali luknje v srcu. Po umenm zdravnikov je stanje mladega bolnika »zadovoljivo«. fa-Spachtel» pa uporabljajo za pokrivanje tal tudi ploščice iz vinyla. Kadar morajo pokriti večje površine, spojijo ploščice ali posamezne dele vinyla, prav tako store takrat, kadar hočejo ploščice združiti s plastično snovjo, ki pokriva -stene. «Vinyl» je zelo prožen in primeren za vsakršno krivljenje, ki .ga jiosežejo z o-grevanjem. Kot primer nam služi uporaba plastične snovi pri ograjah stopnišč,'kjer plastične ploskve najprej segrevajo, nato pa prilepijo s posebnim o‘rodjem. Važne poskuse pa so izvršili tudi na področju svetlobne tehnike in razsvetljave. Na velikem sejmu in razstavi industrije »Plastičnega materiala 1955», ki bo v Diisseldorfu od 8. do 16. oktobra in bo že drugi jem te vrste v povojnem času. bomo mogli videti tudi praktično vse zadnje poskuse uporabe plastike v gradbeni industriji in o njih razpravljati z nemškimi strokovnjaki. Razumljivo je, da gradbena industrija danes v dobi «atomske centrale« in »nadzvočnosti«, ne more poslovati z materialom, znanim že našim prednikom. dvomno politična vrednost tega sestanka. Tako so to vprašanje iz območja strank prenesli v območje vlade, in povsem pravilno je bilo rečeno, da je v tem cena, ki jo je predsednik vlade moral plačati za to da so vladne stranke pristale na njegovo potovanje v Združene države: visoka cena, posledice katere bo po vsej verjetnosti moral vrednotiti takoj po svojem povratku iz ZDA. Gre, seveda, na pristanek, ki je pristanek le na pol, in verjetno se bo poskusilo vse, da bi se nanj pozabilo. Sile konservativne nepremičnosti, skušnjave statusa guo, odpor proti lekcijam stvari so vedno organizirani in močni. Ni slučaj, da stranke vladne koalicije, ki so pripravljene reševati za vsako ceno vlado, najdejo danes najboljše zaveznike vprav med onimi, ki so bili pred letom dni najbolj nepopustljivi nasprotniki ponovno vzpostavljene demokratične koncentracije, prestrašeni zaradi začetnega u-darca. se tem ljudem nikakor ni moglo zdeti res. da se bo peklenski «levi center« zadovoljil s skromno vlogo mežnarja. ki je pripravljen odpovedati se vsem svojim programskim ambicijam in prenesti vsakovrstna ponižanja, da ga le trpijo; perspektiva neke nove vlade, ki bi se — zaradi izkušenj enega leta — povrnila k prvotnim težnjam ali ki bi se — slabša varianta — celo usmerila na levo. Sčelba mora računati na njihovo podporoi kakor je v ostalem dokazalo tudi zadnje glasovanje o zaupnici. Poslednji, ki bi zahtevali, da se igra z odprtimi kartami, bodo monarhisti in neofašisti, Confindustria in dobronamerni tisk: vlada, ki jo prenašamo iz usmiljenja je vedno boljša od one. ki se uveljavi, ker ve jasno kaj hoče. Toda, kakor smo že rekli, stvari dozorevajo, kljub vsem rokom in vsem bojaznim. Večno se ne da živeti v nevarni zgradbi, smrtnih bolezni ni mogoče ozdraviti z uspavalnimi sredstvi in aspi- e - ' ' ..m ( T, Potovanje v Ameriko. — »Potrebujete malo petroleja?...* (Tako prikazuje politični tednik «11 Mondos, glasilo liberalnih levičarjev, sedanje Scelbovo potovanje v Ameriko) rinom. Jasno je — kakor j« rekel Saragat na sestanku v Villi Madama — da je koalicija štirih strank, brez republikancev, kakor avtomobil, ki vozi le s tremi kolesi. Jasno je tudi — in tudi to je dobro pokazala diskusija na omenjenem sestanku — da je koncentracijska vlada, ki je všeč Confindustrii, nekaj povsem drugega od onega, kar hočejo socialni demokrati in večina demokrščanska stranke. Prispevek petih republikanskih glasov, bi sa mogel zdeti malenkost spričo dejstva, da jih moremo nadomestiti z lahkoto s štiridesetimi ali šestdesetimi monarhističnimi ali misinski-mi glasovi. Toda pomen teže, ki ga ima republikanski odstop in nedemokratični razvoj Scelbove vlade, je prav v lahkomiselnosti, s kakršno se nameravajo nadomestiti njihovi glasovi. Vzdržanja pri glasovanju, «pobegi», dogovorjene odsotnosti so znaki, ki nam napovedujejo neko novo večino, skuhano za kulisami. Utegne se zgoditi, da bodo demokristjani, kljub vsem nestrpnostim in dobrim namenom glede razčiščenja, končno našli ravnotežje vprav v tem paradoksnem položaju. Ze sedaj imajo od tega svojo korist. Medtem ko se socialni demokrati in liberalci med seboj pričkajo glede tega, ali je treba vlado označiti raje tako kakor drugače, demokristjani utrjujejo svojo podvlado; nastopati morejo kakor da bi bili sami, ne da bi jim bilo treba za to dajati odgovor zaveznikom, svojo negotovost in svoje bojazni pa morejo skriti pod plašč «dolžnostnega in odgovornega posredoaan,a». V praksi ob-drže politični monopol, vodijo politiko «od primera do primera», brez absolutne večine in ne da bi jim bilo treba tvegati enobarvno vlado. Ostane vprašanje, do kdaj bo laična sredina prenašala tak položaj, do kdaj se bo Saragat zadovoljeval le z lepimi besedami, liberalni ministri s predstavljanjem v vladi stranke, ki so jo industrij-ci kupili kot trop dirkalnih konj, ki jo vodijo ljudje, katerim oni —■ industrijci — ne zaupajo in ne sprejemajo njihove politične usmerjenosti. Izkušnje De Gasperijevega petletja in volilnega izida, ki ga je zaključil, bi moral prepričati vse, da se s takim ravnanjem doseže le izguba zaupanja. Ponovitev bi bila neodpustljiva; nihče se ne sme slepiti glede rezultatov glede prizivnega poskusa. (Iz «11 Mondos) PS ur. Najnovejši primer kako se demokristjani ozirajo na svoje politične zaveznic ke imamo tudi v zvezi z volitvami na Siciliji. Manjše stranke (tudi stranke vladne koalicije) in opozicija so se potegovale za to, da bi mogli izkoristiti v deželnem me) rilu volilne ostanke v volilnih okrožjih, kar bi tem strankam koristilo v toliko, da bi utegnile poslati v parlament, enega, dva in celo več poslancev. Demokrščanska stranka pa je temu nasprotovala in je s podporo monarhistov in neofašistov preprečita o-dobritev ustreznega popravka sedaj veljavnega volilnega zakona. Tako se bodo volitve na Siciliji vršile po sistemu, ki favorizira močnejše stranke, to je predvsem krščansko demokracijo. zdrapniSki KOTIČEK____ Tudi dober želodec ne prenese vsega Važnost diete - Izogibati se prekomernega uživanja - Kava Do nedavna se ti je zdelo, da je tvoj želodec popolnoma v redu in proste popoldneve si rad preživel s kramljanjem s prijatelji ob pitju kave. Zadnje čase pa čutiš bolečine v želodcu, takoj ko popiješ skodelico kave. To se ti zdi čudno, predvsem, ker ti je kava najljubša pijača. Težko prebavljivo hrano, kot kislo zelje ali mastno ribo, pa prenašaš brez vseh težkoč. To stanje, da te po požirku kave prične boleti želodec, traja dobrih štirinajst dni. Ce trajajo motnje v želodcu res šele dva tedna, jih bo verjetno lahko odstraniti s tem, da se boš za nekaj časa odrekel pitju prave kave. Želodec je izredno občutljiv, če smo ga razdražili z določeno hrano. V našem primeru gotovo ni vzrok bolečine v želodcu pitje kave. Morda si kdaj pil prevročo kavo in si poškodoval želodčno sluznico ali pa so bila kavina zrnca poškodovana in so razdražila sluznico. Na ta način je prišlo do katarja sluznice. Pot k ozdravljenju je v dieti, pri čemer se moraš izogibati kave in hrane, ob kateri nastopijo želodčne bolečine. Za presojo želodčnih bolečin je sploh važno, katero hrano prenašamo in katero ne. Ce rečeš zdravniku, da te boli želodec, bo treba natančnega pregleda. Važno delo si opra- vil že sam s tem, da si se opazoval in prinesel zdravniku spisek tistih jedi, ki jih ne prenašaš. Zabeleži: 1. katera hrana in pijača ti povzroča bolečine in 2. koliko časa po jetli trajajo bolečine. Oboje bo zdravniku v veliko pomoč. So želodčne motnje, pri katerih nastopajo bolečine po vsaki zaužiti hrani. Pri kroničnih želodčnih katarjih nastopi po vsaki jedi votla bolečina, če se pa pregrešimo v dieti nastopijo ščipajoči krči. Bolečine pri želodčnih čirih opisujejo bolniki kot ostre in vrtajoče. Navadno nastopajo pol ure ali uro po jedi. Ne vemo še prav, ali je to v zvezi z želodčnim katarjem ali s pojačenim izločevanjem želodčne kisline. Kislina je za prebavo neobhodno potrebna, toda premočno izločevanje kisline je škodljivo. Dogodi se, da prehajajo iz o-kolice želodca bolečine v spodnji del telesa, v hrbtenico, v prsi ali v roke. Ce spremenimo lego, se bolečine zmanjšajo ali umirijo. Želodčne bolečine, ki nastopajo šele dve do štiri ure p, jedi, sj pogo-stoma v zvezi s čirom na dvanajstniku, to je z najvišjim delom tankega črevesa, v katerega prihaja hrana iz želodca v obliki kaše. Ne smemo pozabiti, da je lahko izvor želodčnim bolečinam tudi drug organ, s kate- rega se bolečina po živčevju proicira, to je, da jo v želodcu občutimo, čeprav je nastala na drugem mestu. Tako povzročajo na primer bolečine v želodcu dostikrat žolčni kamni in bolezni žolčnika. Neki znamenit zdravnik je nekoč rekel; Ce ima mlad človek težave s srcem, je temu po no-vadi kriv želodec, če pa ima star človek težave z želodcem je pogostokrat krivo srce! Le točna diagnoza omogoča uspešno zdravljenje. Marsikdo bo vprašal, če so močne bolečine v želodcu nevarnejše. To ne drži. Želodčni rak povzroča navadno le majhne bolečine, medtem !:o lahko povzroča pokvarjen želodec, kolika -aradi kamnov na ledvicah ali pa akuten katar želodca tako neznosne bolečine, da je treba predpisati močna sredstva za olajšanje bolečin. Poznamo tudi želodčne motnje, ki povzročajo bolečine, so pa čisto živčnega značaja. Pri teh niti z rentgenom, niti s kemičnimi preiskavami ne najdemo nikakih sprememb na želodcu. Vzroke želodčnim boleznim pojasni pogosto kemičen pregled želodčnega soka. Dostikrat pričnemo zdraviti bolečine tako, da umirimo želodec s tem, da mu ne damo ničesar za prebavljanje nato pa pričnemo dajati počasi lahko prebavljivo hrano. Del dela odvzamemo želodcu, če hrano dobro prežvečimo- Cesto preženemo želodčne bolečine, če pojemo košček kruha ali pa popijemo požirek mleka. To velja še prav posebno za bolečine, ki nastopajo zaradi praznega želodca ponoči. Pri prekomernem izločevanju kisline sta magnezija in jedilna soda znana pripomočka. Sodo ali magnezijo použijemo pred jedjo zato. da nevtraliziramo prekomerno razvijajočo se želodčno kislino. Omenjeni sredstvi sta koristni le, če ju redko uporabljamo. Pri zdravljenju želodčnih bolezni ima važno vlogo dieta. Mnogokrat pridemo do pravilnega načina prehrane le s potrpežljivostjo. Bolnik s čiri na želodcu navadno dobro prenaša mleko. Vendar pa danes tu ni dieta več tako stroga, kot je bila nekoč. Črevesju ne smemo nikoli dovoliti mirovanja! Pogosto je le ono splošen vzrok bolečinam in drugim neprijetnim občutkom v želodcu. Cesto se zgodi, da prenehajo bolečine v želodcu, čim je želodec pričel delovati. V takih primerih ne potrebuje hrane, ki jo lahko prebavi, ampak predvsem tako hrano, ki vsebuje mnogo celuloze (sadje, solata, zelenjava). Po ovinku po razdraženem črevesju bomo olajšali želodec. Presenetljivo hitro izginejo včasih želodčne bolečine ob delovanju toplote (električni ogrevalnik, termofor, topel obkladek). Pri akutnih obolenjih pomaga pitje toplega kamiličnega čaja ali čaja iz poprove mete. Želodčne bolečine so na-splošno precej neprijetna zadeva. Vedeti pa moramo, da je mnogo ljudi s tako imenovanim «slabim želodcem« dočakalo visoko starost, ker »o držali dieto in so se izogibali prekomernega uživanja. Dr. S. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Sl. marca GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK POKOPALI SO ŽRTVI SOCIALNE BEDE prometna nesreča ------------------------------------------- NA KORZU lisi prui med Kraševci, Ki si moral nesrečno Klonili v borbi za enstaner Poslovilne besede tov. Viljema Nanuta - Pokojnika je na zadnji poti spremilo veliko število ljudi Poleg groba 23-letnega Pa horja, ki se je lani smrtno po nesrečil pri pobiranju izstrel kov iz prve svetovne vojne, so včeraj položili k večnemu počitku drugo žrtev, in sicer 27-letnega Alfreda Krošlja, k je v ponedeljek v boju za za služek izgubil življenje, ko je prav tako kot mladi Pahor po biral kovinske ostanke iz prve svetovne vojne ter pri tem naletel na neeksplodirano to povsko granato kal. 105, ki je za vedno pritrgala nit mlade ga in obetajočega življenja. Njegova smrt je globoko odjeknila po Krasu, kar dokazuje tudi udeležba na včerajšnjem dopoldanskem pogrebu Med pogrebci je bilo opaziti tudi zastopnike Zveze sloven skih prosvetnih društev iz Gorice, ki so se Alfredu oddolžili z lepim vencem. Pri odprtem grobu je spregovoril tov. Viljem Nanut, ki je med drugim dejal, da «nam je hudo pri srcu, ko gledamo v tvoj prerani grob, v katerega te je potegnila bridka u-soda za vsakdanji kruh, v veliki skrbi za svojo številno brezposelno družino. Nisi prvi med Kraševci, ki si moral ta ko nesrečno kloniti v borbi za obstanek zaradi neurejenih družbenih razmer? Takih nesrečnih sinov in očetov, ki so zapustili osirotele družine, je na slovenskem Krasu že cela vrsta, ki kot živi spomeniki terjajo od današnje družbe pošteno delo in pošten zaslužek«. Od Krošlja se je poslovil tudi vaški župnik g. Vošnjak. Včeraj so v Tržiču pokopali tudi 31-letnega Giulia Maset-tija, ki je izgubil življenje skupaj s Krošljem. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko število znancev, prijateljev in tržiško občinstvo. Najlepša hvala. Rabatta 18 - tel. 21-24. DRUŽINSKI SPOR PRED GORIŠKIM PHETURJEM V Zena s ps ovk ami napadla moža v bo Iniški sobi Poletni urnik trgovin Zveza trgovcev goriške po.-krajine sporoča, da stopi jutri, petek 1. aprila v veljavo poletni urnik trgovin, ki bo veljal za vse občine goriške pokrajine razen občine Gradež. Urnik je sledeč; Ob delavnikih: Pekarne; od 6,30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekarne: od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30; trgovine jestvin in drogerije; od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine s sadjem in zelenjavo; od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; prodajalne avtomobilov, motociklov in nadomestnih delov od 8. do 12. in od 15. do 19. ure; prodajalne koles od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; slaščičarne in pekarne od 7.30 do 22.30. Ob nedeljah in praznikih: Pekarne in mlekarne: od 6.30 do 12.30. (Za veliko noč, 1. maja in 15. avgusta - veliki šmaren - so lokali ves dan zaprti). Dan pred nedeljo ali praznikom se zaprejo po prodaji kruha in mleka. Trgovine z mešanim blagom in drogerije so ves dan zaprte; trgovine s sadjem in zelenjavo so v nedeljah zaprte. Med tednom je na praznik odprto od 8. do 12. ure. Za veliki šmaren in državne praznike je ves dan zaprto. Ce zgoraj omenjeni prazniki padejo na soboto ah ponedeljek, je v nedeljo odprto od 8. do 12. ure; cvetličarne od 8.3o do 13. ure. 1. maja je vse zaprto; slaščičarne in prodajalne bonbonov imajo isti urnik kot ob delavnikih. Mesnice; v ponedeljek zaprto; torek, sreda, četrtek in petek od 6.30 do 13. ure. V so- boto in na dan pred praznikom, ko je zaprto, je urnik od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah od 6.30 do 11. ure; 25. aprila, l. maja in 16. avgusta je zaprto. Ce so ti prazniki na nedeljo ali torek, je v ponedeljek odprto od 6.30 do 11. ure. Na druge legalno priznane praznike od 6.30 do 11. Trgovine s šolskimi potrebščinami med šolskim letom lahko odprejo pol ure pred pričetkom pouka; potujoči prodajalci se morajo ravnati po zgoraj navedenem urniku. V Gorici in v občinah naše pokrajine, kjer ni tradicionalnega praznika patrona, je ves dan zaprto 16. avgusta. Kolesar povozil prilelno žensko V bližini spominskega parka na Korzu Italia se je v torek dogodila prometna nesreča, pri kateri je bila hudo ponesrečena 58-letna Leonilda Bra-mo iz Ul. Ristori štev. 20. Proti središču mesta je s svojim kolesom precej naglo vozil 17-letni Claudio Delpin iz Ul. IV. novembra v Podgori. Ko je prišel do spominskega parka, je z desne strani ceste prišla Bramova, ki je hotela prekoračiti cesto. Ker je Delpin vozil še precej hitro, ni utegnil takoj zaustaviti kolesa in je Bramovo povozil. Ta je obležala v nezavesti. Mladenič je ob nesreči takoj skušal pomagati ponesrečenki, katero je neki zasebni avtomobil kmalu nato odpeljal v bolnišnico k sv. Justu, kjer so ji ugotovili poškodbe na lobanji, pretres možgan, rano na glavi in verjeten zlom desne roke. O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. , j Oj • c'.; f r j.,!.:, : : ......... ;! ililiHiiai] o':! '"4 Rit W1 'i-:::-:! L J - "IW | J&ri •j •• 1•’ POMEMfigfl/ VSPEJl 1 1AUJ IV 0 G 0 ib E 'M Italija - Nemčija 2:1 Nemška reprezentanca se je še vedno močno razlikovala od moštva, ki si je osvojilo svetovno prvenstvo. Moč italijanskega moštva je zlasti v obrambi NEMČIJA: Herkenrath; Juskovviak. Kohlmeyer; Mai, Posipal, Harpers: Rahn, Morlock, Seeler, Fritz Walter (kap.), Schaefer. ITALIJA: Viola; Magnini, Giacomazzi; ChiappeHa, Fer-rario, Moltrasio; Pandolfini (kap.), Menegotti, Galli, Pivatelli, Frignani. SODNIK: Zsolt; stranska sodnika: Harangozo in Boros (vsi Madžari). STRELCI: Frignani v 10’, Juskowiak (enajstmetrovka) v 30’ in Pivatelli v 40’ prvega polčasa. DAROVI N. N., Gorica, daruje Podpornemu drilštvu nakazano mu nagrado v znesku 850 lir. DE2URNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine. Ul. t/ Italijanska zmaga je zasluzena. Čeprav niti eno niti drugo moštvo ni pokazalo kaj posebnega, so Italijani vsaj izkoristili slabost nemške obrambe. V nemškem moštvu je bil napad boljši del, toda proti sebi je imel zelo dobro italijansko obrambo, ki je ni znal predreti. Škoda pa je vsekakor, da se nahaja naslov svetovnega prvaka pri Nemcih, ki ga pač ne zaslužijo. In kdor premaga današnje reprezentante Nemčije, je pač bolje, če se ne hvali, da je premagal svetovne prvake. LESTVICA. REVIJE MRI1VGW Najboljši boksarji Na lestvici ni več Mitri ja, pač pa je na prvem mestu za svetovnim prvakom Duilio Loi NEW YORK, 30. — V lestvi- t Keenan. 6. Chamren Songki-ci najboljših boksarjev, ki jo J trat, 7. Andre’ Valignat, 8. Puskas ni tihotapec vsak mesec objavlja znana revija «Ring», je precej sprememb. Mitrija to pot seveda ri več na lestvici, medtem ko je D’Agata na drugem mestu v kategoriji bantam kljub njegovi nedavni nesreči. D’Agata je zelo hitro ozdravel, kar priča, da ni bil tako hudo ranjen, kot se je prvotno zdelo. Zelo je nazadoval Kid Gavi-lan. Duilio Loi je na prvem mestu med pretendenti za naslov svetovnega prvaka lahke i kategorije. Navajamo podrobni pregled (na prvem mestu je imenovan sedanji svetovni prvak, nato Pr po vrstnem redu pretendenti za naslov svetovnega prvaka): Težka kategorija: prvak Ro- Bobby Sinn. 9. Billy Peacock, 10. Fili Nava. Mušja: prvak Pascual Perez. 1. Dai Dower, 2. Leo Espinosa, 3. Yoshio Shirai, 4. Nazzareno Giannelli, 5. Jake Tuli. 6. Dan-ny Kid. 7. Hitoski Misako, 8. Eric Marsden, 9. Danny Čampo, 10. Oscar Suarez. Robinson zmagal a ni navdušil Oprostili so jo zaradi pomanjkanja dokazov Pri prometni nesreči se je 45-letni Rodolfo Lorenzi, ki se je rodil na Reki in sedaj stanuje v Sretogorski ujici 143 v Gorici, nekoliko poškodoval, zaradi česar so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Brrigata Pavia v Gorici. Med tem časom je imel precej obiskov; obiskala ga je tudi njegova žena. Štefanija roj. Sarinien, ki se je prav tako rodila na Reki in ki sedaj biva v Istrski ulici 75 v Trstu. Štefanija ga je večkrat obiskala, toda vsakokrat je med njima nastal hud prepir, v katerem njegova žena ni izbirala besed, ampak mu je zabrusila obraz, da je zločinec, podlež in da bo šel v zapor. Lorenzi-ji je ženino obnašanje zelo razjarilo. Sezul je čevelj in jo hotel udariti, vendar je pri njem prevladala zdrava pamet in je raje poklical bolniško osebje, ki je nadležno ženo spravilo iz bolnUke sobe. Štefanija pa ni mirovala, ampak e še isti dan skušala dvakrat priti v moževo bolniško sobo. Uslužbenci tamkajšnje bolnice so morali, čeprav v belih haljah nadomestovati organe javne varnosti, saj so morali Štefanijo še dvakrat postaviti pred vrata. Lorenzi je zaradi vsega tega vložil proti Štefaniji tožbo. Včeraj je prišlo do procesa, na katerem je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, vendar bo morala kljub temu plačati stroške procesa. srečo je poskusil 14. januarja. 30. januarja pa so ga vrnili našim oblastem na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši. Vče raj je moral pred sodnike, kjer je svoj pobeg utemeljeval z brezposelnostjo in z upanjem, da bo v Jugoslaviji dobil zaposlitev in zaslužek, ki ga tu ni imel. Obsodili so ga na dva meseca zapora ter 18.670 lir globe. Trapena so pomilostili. Obsodbe beguncev na dnevnem redu Včeraj se je moral zaradi svojega pobega v Jugoslavijo zagovarjati 25-letni Izidoro Russian iz Ul. Baiamonti 14 v Gorici. V Jugoslavijo je pobegnil 22. marca letos pri St. Petru na Goriškem. Jugoslovanske oblasti so ga kmalu vrnile; včeraj pa je moral pred sodnike, ki so mu prisodili pogojno kazen, in sicer dva meseca zapora ter 10.670 lir globe. Kazni mu ne bodo vpisali v kazenski list. Iz Viterba je pri sežanskem Razdeljevanje paketov brezposelnim Na sedežu občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Baiamonti štev. 22 bodo danes dopoldne po prizadevnosti občinskega odbora za zimsko pomoč razdeljevali pakete brezposelnim. Skupno stavilo paketov je 1400. Vsak paket vsebuje 2 kg testenin, 1 kg riža, 1 kg fižola, 1 kg pšenične moke, 1 kg sladkorja, škatlo s 300 g mesa in 0.5 kg olivnega olja. Razdeljevanju bodo prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti. Z včerajšnje tekme v Stuttgartu. STUTTGART, 30. — Sonce ; Menegotti, ki z močnim stre-je sijalo danes na Nekarsta- lom zadene prečko. V 11’ za-dicnu, toda pihal je tudi pre- pravi Pivatelli zrelo priložnost cej oster veter in ljudje so si za gol in že v naslednji minuti zavihali ovratnike. Cez 80.000 bi lahko z nekoliko več hlad-je bilo gledalcev, ki so želeli 1 nokrvnosti tudi Frignani povi-videti, kako bo potekala tekma šal rezultat. med nemško in italijan>ko re- j Italijani igrajo v glavnem prezentanco. defenzivno in njihovi napadi Madžarski sodnik Zsolt je so naVadno vedno plod hitrih ^OhT.n-5 >-an. 10. Bobby Dykes. kjer jo dobi Galli. Nemški ... ------------------ -r.. sr -.— u; .(Catania) STUTTGART, 30. — Madžarski nogometni sodnik Zsolt, ki cky Marciano. 1. Nino Valdes, je sodil tekmo Nemčija - Ita- ; 2. Don Cockell, 3. Bob Baker, lija, je izjavil novinarjem, da 14. Ezzard Charles. 5. Tommy ni nič res, kar se je zadnje j Jackson, 6. Earl \Valls. 7. Rex čase pisalo o tem, da je Puskas ) Layne, 8. Heinz Neuhaus, 9. zapleten v neko afero tihotap- j James Parker, 10. Charley Ijenja draguljev iz Madžarske Norkus. v Avstrijo. Puskas je na Ma- j Srednjetežka: prvak Archie c žarskem zelo popularen, je ’ Moore. 1. Joey Maxim. 2. Ha-dejal Zsolt. in je še vedno naj.-iold Johnson. 3. Floyd Patter-bolj priljubljen med nogomet- son, 4. Yolande Pompee, 5. nimi navijači v svoji, domo-j Willie Hopner, 6. Paul An- drevvs, 7. Bob Satterfield, 8. Eilly Smith, 9. Gerhard Hecht, 10. Eddie Cotton. Srednja; prvak Carl Bobo Clson. 1. Joey Giardello. 2. Charles Humez, 3. Rockey Ca-MILAN, 30. — Nogometna 1 efellani, 4. Holly Mims, 5-Gu-zveza je določila, da bo plačala slav Scholz, 6. Ronnie e a-Genoa 60.000 lir globe. Zabadi reY' Pierre Lang ois, I rotestiranja nasproti sodniku | Eduardo^ Laus.se, 9^Johny Su- Bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson je premagal v Cincinnatiju j Jennyja Lombarda v 10 run-. dah po točkah. Vendar zmago-| valeč ni pokazal kaj posebne-t ga razen dobre fizične kondicije. Posledice tekme Fiorentina-Udinese Nemški s(or nasprotnika. Za Nemce bi srednji krilec Posipal ga pa se . lahko končalo slabše, če bi zruši, tako da mu morajo po- v takih trenutkih imeli Itali- in Frizzi (Genoa) po 6000. Glede tekme Udinese Fiorentina je bilo sklenjeno: Srednjelahka: prvak Johnny Saxton. 1. Carmen Basilio, 2. Vince Martinez, 3. To.ny De- Loi premagal Gracio Duilio Loi je v Milanu v Teatro Nazionale pred velikim številom gledalcev ’ premagal Francoza Gracio po točkah v 10 rundah. Loi je večkrat uporabil ves repertoar svojega znanja, tako da je bil večkrat deležen navdušenega ploskanja. Garcia se je dovolj dobro branil. Na isti prireditvi sta še Poz-zali (bantam, Cremona) in Gar-belli (lahka, Milan) premagala Bena Aissa (Francija) in Ka-maro (Dakar), Casellato (srednjelahka, Padova) in Madella (Monza) pa sta se borila neodločeno. Zalopek prvi Kuc Irinajsti Na krosu za pokal časj* «Ilumanite» je v nf“e Parizu zmagal Emil * . v času 35:15. Proga je M* ga 9950 metrov. Prvih so osvojili atleti iz držav. Pet sekund za . kom je na cilj pritekel (Poljska), za njim Visa (CSR), Kovacz (Madzar.f Krivošin (ZSSR) 't(1' * rekorder na 5000 met.r°u, je izven forme in se ^ Rezultati tekmovanja ^ venstvo Beograda v kro šele na 13. mesto s ča»o® *** -pita na 4000 m: Mugoša (&£ zvezda) 10:4.2, *, (Partizan) 10:05.0, Cetini , tizan) 10:26.0; tek na 1 . Štritof (Partizan) vanovič (CZ) 23:15.0. rcvič (Spartak) 23:33. FIRENZE, 30. — mladinska reprezentanc’ trening-tekmi premag štvo Antella s 4:1 Odgovorni . STANISLAV Tiska Tiskarski zavod Z* predvaja danes 31 ^ z začetkom ob *•’ film J i! Igralci: WALTER CHIA*1 ANTONELLA LUA Jfil 1. Scgato (Fiorentina) se dis-'n'arco* Ramon Fuentes, o. kvalificira za eno prvenstveno ^-aurice Harper, 6. eetor tekmo, Chiappella (Fiorentina) Constance, 7. Del Flanagan, 8. magati maserji. V prvih dveh jan- napadalce. ki bi znali bolje minutah imajo iniciativo Itali- u},ajatj sicer ne preveč zanes- £?io pošlaB oTseeWieviFaek- P* »hrambi Nemčije. Zaradi ""a/ig^TcV Ftol j Kid’ Gavilan, 9 Freddie Daw-čfii žogo v korner V gneči *,a. .Ga,h. ’n PoS'f1 , rentine (z izjemo Greena, Co- son. 10. Vtreti Ak.ns. SdS: resi Viola. N-ntci jS I /vir/, Ir^tln Cnkn i/, r>/\ 1 1 1 Z avtobusom na koncert v Doberdobu Kot javljamo na drugem mesto bo v nedeljo 3. t. m. popoldne v Doberdobu koncert moškega pevskega zbora iz Dola-Vrha-Poljan. ZSPD organizira ob tej priliki avtobusni izlet v Doberdob. Odhod iz Gorice, izpred kavarne Bratuž ob 14.30, Cena za vožnjo in vstopnico lir 300. Vpisovanje na sedežu ZSPD, Ul. Ascoli 1-1 bo 1. aprila. Vabljeni vsi! I N O CORSO. 17: »Upor v bloku št. 11», N. Brand in E Meyer. VERDI. 16: ((Ljubezensko dejanje«, K. Douglas in D. Robin. CENTRALE. 17: »Kavalir Mai-son Rougea«, A. Francioli in Y. Lebon. VITTORIA. 17: ((Operacija strojnica«, M. Berti. bloku pobegnil v Jugoslavijo . MODERNO. 17: «Rdeči sneg«. 26-letni Edoardo Trape. Svojo' I. Lupino in R. Ryan. napadajo več minut in ra ]evo krilo. Schaefer je šel janska obramba mora vzdržati na desn0 krilo; Waldner na pritisk. Nemcev. V osmi m'nut‘jmest0 braniica. Kohlmeyer pa posije Ferrario ponovno v , ^ pj-evzel prvotno Posipalovo korner. mesto. Sodnik ne prizna v 30’ Med najhujšim pritiskom Kola f^emcev kj ga je dosegel Nemcev pade prvi gol za I a- j,cbae[er; toda sodnik je ze lijane. Menegotti posije zogo žvižgal zaradi roke iste- Pandolfiniju. ta pa jo poda v ^ jgralca sredo. Frignani jo “dobi in . neubranljivo strelja. Nemci “še | Igralcem se pričenja poznat. vedno- pritiskajo, da bi dosegli V 38. ^ ,nevarn0 gol. Vendar se jim to posreči , «lu«.c«jo Ma*mm. Viola je za- šele 20. minut po italijanskem P^'1 ''ra‘a.'" na golu. Magnini je z roko ustavil | °ub.l Magnini z glavo.^ Smer togo. kateri je bila že name-1 ««»«? a*°raj v«, Italijan, v mena pot v gol. Sodnik, ki je * "a.Pa?u. sa™ . h 1 zelo strog in je vse videl,, <*alh. Se nekaj akcij na obeh | Uri. . . v. . straneh in tekme je konec, je opazi tudi ta Magninijev prekršek in brez pomišljanja prisodi enajstmetrovko. Desni hranilec Juskowiak je krasno ustrelil v gol mimo Viole. Igra postaja še hitrejša in sespremika s polja v polje. V 32’ dosežejo tudi Italijani svoj prvi korner, ki pa ne prinese koristi. Že dlje časa je opazno, da nemška obramba ni posebno na mestu in Italiiani bi lahko s protinapadi zelo ogrožali nemška vrata. Kakor da bi to v hipu razumel, pošlje Chiappella v 40’ žogo Galiju, ta pa jo poda Pivatelliju, ki je v tem ušel naprej. Kohl- meyer ga sicer ovira, vendar pa mu le uide. Nemški vratar se vrže Pivatelliju pod noge. toda prekmalu, tako da Pivatelli žogo preko vratarja dvigne in pošlje v mrežo. Sledi še več napadov, ki pa ostanejo brez uspeha. V drugem polčasu igra Wald-ner namesto Rahha. V četrti minuti pošlje žogo v korner Giacomazzi; po strelu ujame v gneči žogo Viola. Cez tri minute pa je Posipal prisiljen, reši situacijo s kornerjem, ki jih je bilo doslej na obeh straneh enako število (3:3).* Mai odbije z glavo, toda žogo dobi 30.000 skupne globe; 3. trener Fiorentine Bernardini mora plačati 25.000. v Šahovski dvoboj 3. aprila v Gorici Akademsko — srednješolski kluo »Limon Gregorčič« v Gorici priredi v nedeljo 3. aprila t- 1. šahovski dvoboj s šahovsko ekipo Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta. Dvoboj bo na sedežu kluba v Ul. A-scoli štev. l/l. Pričetek ob 15. Vabljeni vsi ljubitelji šaha. Lahka: prvak James Carter, 1. Duilio Loi, 2. Ralph Dupas, 3. Frankie Ryff, 4. Paddy De-mardo, 5. Wallace Smith, 6. Jc-hnny Gonsalves, 7. Seraphin Ferrer, 8. Richie Howard, 9. Orlando Zulueta, 10. Joe Lo-pes. Peresna: prvak Sandy Sad-aler. 1. Teddy Davis, 2. Percy Bassett, 3. Ray Famechon, 4. Ciro Morasen, 5. Hogan Bas-sey, 6. Rudy Garcia.'7. Carme-lo Costa, 8. Jean Sneyers, 9. Billv Kelly, 10. Orlando ,Echa-varria. Bantam: prvak Robert Cohen. 1. Ramon Macias. 2. Mario D’Agata, 3. Willie Totveel, 4. Pierre Cossemyns, 5. Peter predvaja danes 31. jll4: z začetkom ob 18. ur Igralci: \VIVIANE ROMANCE CLAUDE LAYDU. IZ ONGEF c pozlačen »es jekle vodotesni 31 Slika s tekme mladih reprezentanc Južne Nemčije in Severne Italije v torek v Muen-chenu. Pred nemškim golom so od leve na desno: Bettini, Hoefer, Ruehle, Bacci in Foltermeier Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 67. četrto poglavje» V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT 1. V dosedanji pripovedi sem prikazal nekaj drobcev fipoml-nov, ki so mi ostali iz mojih prvih let. Vrzeli med temi drobci sem skušal izpolniti s pripovedovanjem navad in običajev pri takratnem Svetem Ivanu, s spomini na nekatere osebnosti, ki so igrale v mojem življenju določeno vlogo, in s posegom v nekatere «starožitnosti» iz let pred mojim rojstvom, ki sem jih bil utegnil slisati v svoji prvi mladosti. Vredno se mi je zdelo priklicati v spomin vse te stvari in okolnosti, ožjim rojakom v obuditev lastnega potopljenega sveta, ostalim Slovencem pa želeč prikazati košček narodovega življenja, ki jim je ostal bolj ali manj neznana dežela Mislim, da utegne biti ta dokumentiran in dokumentaren poseg v našo preteklost obenem tudi ključ ne samo za lažje razumevanje avtorjevega lastnega literarnega prizadevanja pri ostalih Slovencih, marveč tudi za boljše doumetje marsikaterega drugega slovenskega tržaškega pisatelja. Od šestega leta dalje so pisateljevi spomini znatno bolj strnjeni. 24. februarja 1909 sem dopolnil sesto leto, Mašenka je obiskovala že drugi razred svetoivanske ljudske šole in starši so me začeli v mislih pripravljati da bom moral tudi sam jeseni v prvi razred «velike» šole. kakor smo imenovali osnovno šolo v nasprotju z otroškim vrtcem, ki nam je bil