VOJAŠKI ZAPOR NA LJUBLJANSKEM GRADU OD 15. 8.1914 DO VSTOPA ITALIJE V 1. SVETOVNO VOJNO DRAGAN MATIĆ Obnovitev zapora Ko govorimo o ljubljanskem gradu med 1. svetovno vojno, moramo priznati, da je bil to čas, ki je zgradbi vdihnil življenje za naprej. Grad je v 19. stoletju s krajšimi predsledki služil kot jetnišnica vse do potresa leta 1895. Po potresu so zapore na gradu opustili in stav- ba je v naslednjih dvajsetih letih počasi propa- dala. Mestna občina, ki je grad leta 1905 ku- pila, ni vedela, kaj z njim. Sicer je ob raznih priložnostih izjavljala, da ga mesto namerava ohraniti kot zgodovinski spomenik, vendar je bil del gradu takoj preurejen v zasebna stano- vanja, namenjena siromašnim meščanom. ' Vsekakor mestna občina vse do 1. svetovne vojne z gradom ni imela posebnih načrtov. Za grad je namenjala zgolj 3000 K, kar seveda še zdaleč ni bilo dovolj za zaustavitev nadaljnje- ga propadanja. 15.8.1914 seje vloga ljubljan- skega gradu spremenila. Odrejen je bil namreč za nastanitev političnih zapornikov, ki so spa- dali pod evakuirano divizijsko sodišče iz Tr- sta, kot tudi za nastanitev »vseh ostalih posla- nih vojaškemu sodišču«.2 V tem času je bil grad v takem stanju kot po potresu leta 1895, bil je torej zelo poškodovan in predvsem s sta- lišča higiene zelo neprimeren. Tako so zapor- nike naselili v posameznih prostorih, utrjenih z deskami. Ostale prostore so obnavljali zidar- ji in posamezniki, ki so se znašli med jet- niki.3 Poročilo mestnega magistrata s tem v zvezi seje glasilo takole: »... mestni magistrat je moral dati vojaški upravi večje število pro- storov na ljubljanskem gradu za namestitev političnih ujetnikov, katerih je dne 15. 8. 1914 tja došlo 507 oseb, katero število seje od tega sem že znatno zvišalo. Poleg na razpola- go danih prostorov za jetnišnico moral se je tudi že izprazniti srednji trakt grajskega poslo- pja, ki se je priredil za vojaške pisarne (avdito- riat), za bolnišnico itd. V tem traktu stanujoče stranke morale so se preseliti v druge bolj pri- mitivne prostore grajskega poslopja in sta se ob pomanjkanju takih prostorov morale izse- liti dve stranki. Nastanitev političnih ujetni- kov in za iste določene vojaške straže povzro- ča mestni občini občutne stroške, zlasti dova- žanje vode, odvažanje fekalij, dobava slame, kuriva itd. Istotako se je morala usled odredbe vojaške oblasti bolnica za silo prirediti za vo- jaško bolnišnico za infekcijske bolezni. Iz pri- loženih izkazov je razvidno, da znašajo toza- devni stroški v kolikor so že položeni računi do sedaj: a) za Grad 2883 K 53 h; b) za bolni- co za silo 669 K 85 h. Mestni magistrat bo prosil pri c. in kr. voja- ški upravi za povračilo teh stroškov, v kolikor to določa zakon.«4 127 Grajski zaporniki pred vstopom Italije v vojno O tem, kdo so bili zaporniki na gradu in kakšni so bili njihovi zločini, ni ohranjene si- stematične evidence. Ohranjeni so samo trije seznami - popisi. Dva sta bila narejena ob in- špekcijah dne 8.10.1914 in 21.2.1915, tretji pa je seznam zapornikov, ki so jih 23.5.1915 zaradi nevarnosti vdora Italijanov evakuirali v Graz in Maribor. Razen tega je ohranjenih še nekaj pritožb in prošenj zapornikov, zdravni- ških poročil in obvestil o deportacijah v razna taborišča. Če gremo po kronološkem redu, imamo najprej nekaj prošenj in pritožb, ki nekoliko osvetljujejo strukturo zapornikov, dajejo pa tudi lep primer poslovanja avstrijskih voja- ških sodnih organov. Milan Cimerman iz Ljubljane je bil zapo- slen kot solicitator pri advokatu Francu No- vaku v Ljubljani. Bilje prijet 28.8.1914 in in- terniran na grad. Razloga za interniranje mu niso povedali. Internacijo je odredil kapetan 20. lovskega bataljona V. Hartlieb, le-ta pa je bila izvedena, ko se je Cimerman oglasil na poveljstvu bataljona s potrebnimi dokumenti, da bi se prijavil kot nadomestni rezervist (od- puščen je bil namreč zaradi bolezni srca in še nekaterih drugih bolezni). V zvezi z internaci- jo mu je kapetan Hartlieb le od zunaj pokazal pismo, ki naj bi ga bremenilo, rekoč, da mu bodo njegovo vsebino razložili ob obravnavi na vojaškem sodišču. V zadnji prošnji za izpu- stitev z dne 9.10.1914 žena interniranega na- vaja, da je že šest tednov na gradu in da ni bil še niti enkrat zaslišan. Ona in njegov odvetnik sta poizvedovala pri vseh vojaških oblasteh, katera oblast je naročila njegovo internacijo, saj se ni vedelo, za katero je veljal kot nezane- sljiv. Rezultat je bil zanimiv: nikjer ni veljal za nezanesljivega in nihče ni naročil, naj ga primejo. Pri divizijskem sodišču v Ljubljani so izjavili, da proti njemu ni bil vložen noben postopek in naj se obrnejo na komando v Gra- zu. Tam pa sta odvetnik in Cimermanova žena izvedela, da proti njemu ni bil vložen ne sodni ne advokatni postopek. V njegovem dosjeju se navaja, daje bil član občinskega sveta v Šiški in kreditnega društva, vedno lojalen državi, vendar da je zaradi svo- jega delovanja imel sovražnike, od katerih je eden gotovo podpisal obremenilno pismo. Po- udarjajo se zdravstvene in finančne posledice aretacije. Slednje je zelo težko občutila njego- va družina.5 Zelo zanimiv je tudi slučaj delavca Johanna Trelca iz Rakeka, ki je v pijanosti v gostilni vzklikal Srbiji in zasmehoval Avstrijo, povrhu pa je govoril, daje vojna nesmisel. Te njegove izjave, ki so bile namenjene predvsem nabor- nikom, so pri nekaterih naletele na neodobra- vanje. Sledil je splošen pretep, v katerem je Trelc nekoga ubil. Deželno sodišče gaje zara- di uboja obsodilo na kazen težke ječe v traja- nju treh let in pol, poostrene z enim dnevom posta na mesec in trdim ležiščem. Divizijsko sodišče v Ljubljani pa ga jc 31.10.1914 zaradi »zločina motitve javnega reda« obsodilo na šest mesecev težke ječe poostrene z enim dne- vom posta na mesec in trdo posteljo. Prvo ka- zen je prestajal v kaznilnici Gradiška. drugo pa naj bi prišel odslužit na ljubljanski grad.'^ Svojevrsten je tudi slučaj Lorenza Muhe, zaslišanega dne 6.7.1915 v Grazu na etapni postajni komandi. Zapisnik je bil poslan ko- mandi ljubljanskega garnizijskega zapora in ga podajam v skrajšani obliki. Preiskovalni sodnik je bil dr. Siegfrid Janeschitz, ki je bil obenem tudi tolmač slovenskega jezika, kar verjetno pomeni, da je zaslišanje potekalo v slovenščini. Podatki zaslišanega; Lorenz Muha z Zapla- ne pri Vrhniki, občina Horjul. Rojen leta 1874 v Horjulu, katoličan, samski, po poklicu poljedelski delavec, brez premoženja, vojsko odslužil 1896. rezervist pehotnega regimenta št. 17 v Ljubljani. Prejšnje kazni: desetkrat za- prt zaradi pretepa, pijanosti, kraje in to na različne zaporne kazni - 24 ur, 8 dni. 14 dni...; vse kazni je izreklo deželno sodišče v Ljubljani. Lorenz Muha je bil vpoklican v vojsko in se je javil v kasarni v Ljubljani 31.7.1914, kjer so ga popisali in odpustili do naslednjega dne. Šel jc v neko gostilno in se nemarno opil. Neki vojak gaje obdolžil, daje vpil: »Živijo Srbija«, zato so ga aretirali in od- peljali na policijo. Tam jc bil zaslišan, nato pa odpeljan na deželno sodišče, kjer ga jc po os- mih dneh zaslišal neki stotnik. 29.8.1914 so ga od tam odpeljali na grajski hrib v garnizij- ski arest. Tam je ostal do 23.1.1915 v priporu, ne da bi bil zaslišan in ne da bi proti njemu vpeljali postopek. 23.1.1915 mu je štabni »profos« dal nek listek za njegovega župana in mu rekel, da je prost. Nepopravljivi Muha je bil že naslednji dan zopet pijan in je sprožil pretep na Viču. Obsodili so ga na desetteden- sko kazen, ki jo je takoj odsedel. Iztekla se mu je 5.4.1915. Nato seje potikal okoli Plani- ne in Postojne ter se preživljal z dninarstvom. 21.5. so ga spet aretirali, ko je - kot je sam re- kel - bil na poti domov in ga spet spravili na grad. Od tam je bil z ostalimi zaporniki 23.5. prepeljan v Graz. Pripominja, da je na vseh zaslišanjih poudarjal, da bi moral biti vojak, da pa temu sploh niso dajali pomena in so ga pošiljali domov. Poudarja, da se je vpoklicu takoj odzval in da ni kriv za nemarnosti. Štabprofos na gradu mu je bil rekel, da je po- polnoma prost in tudi policija gaje tri mesece za tem, 6.4.1915, poslala domov. Zaradi tega se ne čuti krivega in je takoj pripravljen nasto- piti svojo dolžnost vojaka. Sodišče v Grazu je z dopisom 8.7.1915 za- htevalo, naj garnizijski zapor v Ljubljani ko- 128 mentirà izjave Lorenza Muhe in sporoči ime štabprofosa. Komandant zapora Kern 10.8. odgovarja, da so Muho spustili in ga zaradi njegove voja- šice obveznosti s sporočilom napotili domov k županu. To je bilo naročeno s strani inšpekci- je, ki je opravila pregled zapora 16.12.1914 (inšpekcijo je poslala komanda iz Graza!) in 20.L1915 poslala naročilo, naj Muho spusti- jo. Štabni profos Kremsner je zanesljiv človek, je zaključil svoje poročilo komandant Kern. Razen teh dokumentov so ohranjeni še trije primeri iz tega časa: Anich Antonio, povrat- nik iz Amerike, zaprt zaradi brezposelnega klateštva, ki prosi za nabor, katerega je bil »zanemaril«; Tankovič Josip, zidar iz Pule, ki prosi za čimprejšnjo razrešitev svojega slučaja in Rastan Alois, vojak 27. regimenta, v civilu krojač, ki prosi za premestitev v delavnice v Grazu. Pri zadnjih dveh razlog pripora ni znan."7 Na gradu so bili internirani tudi vidnejši predstavniki inteligence, ki niso preveč ugaja- li oblastem stare Avstrije. V Jutru je bil obja- vljen članek, ki je obujal spomine na razmere na gradu v času, ko je bil tam interniran Ivan Cankar. Omenjajo se naslednji, ki so bili tam v času avgust - oktober 1914.8 1. Gregor Žerjav - kandidat za advokaturo v Trstu, Slovenec, svojčas bil eden glavnih urednikov iz Beograda subvencioniranega slo- venskega časnika Jutro. Zaradi veleizdaje je bil ob začetku vojne v preiskavi, le-ta pa je bila ustavljena zaradi pomanjkanja dokazov (tajnik jugoslovanskega kluba, z A. Korošcem sodeloval pri Ženevski deklaraciji leta 1918, po vojni dvakratni minister, liberalec, član demokratske stranke - op.a.). 2. Nadučitelj Ignac Križman iz Dornberga, politični okraj Gorica. Ob ukrepih v zvezi z izbruhom vojne aretiran kot politično su- mljiv. 3. Luka Kirac - župnik iz Medulina pri Puli, deželni poslanec, predstojnik hrvaškega Soko- la, ob izbruhu vojne zaradi suma »srbskega prepričanja« aretiran in poslan vojaškemu di- vizijskemu sodišču v Ljubljani. Ker mu niso mogli dokazati kaznivih dejanj, je bil nato spet konfmiran v Medulinu. 4. dr. Andrejčič - upokojeni župnik iz okoli- ce Poreča, aretiran ob začetku vojne zaradi suma, da je srbofil. Pri oblasteh nepriljubljen zaradi nacionalne propagande. 5. Ferdo Vesel - akademski slikar, 6.8.1914 aretiran v Št. Vidu pri Stični, ker je bil osu- mljen špijonaže. V mirnem času je večkrat potoval v Srbijo - tudi na povabila srbskega kralja. Na svojem gradu je sprejemal razne »sumljive elemente«. Ob aretaciji je bil pri hišni preiskavi najden sledeč material: kuver- ta s srbsko znamko in račun znašajoč 933 K 10 V, ki gaje izstavilo ministrstvo v Beogra- du. Vojaško sodišče je preiskavo ustavilo 10.10.1914. 6. Jakil Andreas - tovarnar iz Mirna, okraj Gorica (lastnik tovarne usnja, slovenski žid); bil je prijet kot politično sumljiv v zvezi z ukrepi ob izbruhu vojne. 7. Kušar - upravitelj tržaške Edinosti 8. prof.dr. Karel Oswald - profesor slavistike in klasične filologije, kasneje profesor na Lju- bljanski univerzi 9. dr. Orlic iz Voloskega 10. dr. Červar - advokat iz Voloskega 11. Toman 12. Krapež - študent 13. Trošt - študent 14. Milko Brezigar - kasneje tajnik Narodne- ga sveta 15. Oče Milka Brezigarja Josip 16. Luznik iz Vipave 17. dr. Dabinovič 18. Miha Čop - prostovoljec iz balkanskih vojn na črnogorski strani 19. Franci Doberlet 20. dr. Medveš 21. Milan Plut - izdajatelj in urednik Jutra, ki je izhajalo vi. 1910-1912 v Trstu in Ljubljani 22. dr. Gliša Stojšič iz Pančeva 23. dr. Vlado Knaflič 24. dr. Irgolič 25. dr. Lojze Kraigher - zdravnik in slovenski pisatelj 26. Ivan Cankar - interniran na gradu zaradi tega, ker gaje neka kmetica ovadila, češ daje dajal srbofilske izjave. Interniran od 23.8.1914 do 9.10.1914. Ministrski komisiji je Cankar predložil zahtevo po denarni odškod- nini, ker da je internacija škodila njegovemu zdravju in je nezmožen za vsako delo. Precej več podatkov je o interniranih tujcih. Le-ti so bili vojaško sposobni državljani so- vražnih držav in so jih obravnavali kot vojne ujetnike. Večina jih je že leta živela v Av- stro-Ogrski, nekateri v svoji »domovini« celo nikoli niso živeli. Včasih so bili ti interniranci presenetljive narodnosti. Tako imamo ohra- njeno potrdilo z dne 22.9.1914, da je vojaška jetnišnica na gradu prevzela od komande na- domestnega bataljona št. 97 deset »vojnih ujetnikov« (iz kasnejših dokumentov je jas- no, da gre vsaj v štirih primerih za civiliste) in sicer so to bili: 1. Ali bazi des Abdulah 2. Osman Cirkoj sel. Malus 3. Osman Adem sel. Nasufaga 4. Beschiel Idiris aga des Idris 5. Holub Adolf 6. De Korsak Maurizius 7. Bateille Andreas 8. Chazelon Aurelio 9. Buttiegieg Josef 10. Spiteri Carmelius Na gradu so bili internirani tudi Hindujci - to je Indijci. Tako je vojni nadzorni urad (Kriegsübersorgungsamt) sporočil vojaški po- 129 stajni komandi, daje bilo po poročilu vojaške inšpekcije na gradu 8.10.1914 29 angleških državljanov - Hindujcev in štirje Francozi. Naročil je, naj angleške državljane zadržijo do nadaljnega, Francoze pa pošljejo v Waidhofen na Thayi.^^ V popisu interniranih sovražnih državljanov z dne 8.10.1914 29 Indijcev ni popisanih. Ni povsem jasno, zakaj - morda zato, ker je bilo spričo oddaljenosti njihove domovine popisovanje njihovih rojstnih kra- jev, krajev stalnega bivanja in poklicev nesmi- selno. Morda jih zato niso šteli za prave »so- vražnike« ali pa je celo obstajal problem spo- razumevanja. Vsega skupaj je bilo 33 »sovražnikov«, ka- terih sestava je glede na njihov izvor zelo raz- lična. Kar se tiče poklicev, prevladujejo pred- vsem trgovsko obrtne storitve, nekaj pa je tudi delavcev in intelektualcev. Posebej so označeni tisti, ki so bili že dlje časa v Avstriji ali ki že dolgo niso bili v domovini in so bili zaradi tega verjetno manj nevarni. Kar se tiče starosti, je presenetljivo to, da so internirali tudi komaj 15-letnega ruskega državljana Tit- telmana Fischia, katerega morebitno vojaško udejstvovanje verjetno ne bi prišlo v poštev. Na tem seznamu tudi ni petih Albancev, za katere pa bi seveda težko rekli, da so Avstriji sovražni državljani. O tem, da so bili zaprti na gradu, vemo iz njihove prošnje za izpustitev, ki sojo naslovili na komando v Grazu. Internirani so bili od 8.8.1914. Vseh pet jih je bilo iz Albanije. Ko navajajo točen kraj, pravijo: »Scutari bzw.... Hoti« ter zatrjujejo, da so državljani Avstriji prijateljske države. Vsi so bili do 1.8.1914 za- posleni pri vodovodu v Ibbsu, ko pa sozaradi začetka vojne izgubili delo, so se hoteli vrniti v Albanijo. Z njimi je potovalo dosti Črnogor- cev; na poti so jih vse prijeli in odpeljali v Trst, potem pa v Ljubljano. Poudarjajo, da so bili le naključno s Črnogorci. Prosijo, da se jim vrnejo odvzete delovne knjižice in povrne škoda, ker so si kupili karte za vlak, potovanje pa so jim prekinili. Prosijo tudi, da jih izpusti- jo, ker ne obstaja noben razlog za njihovo za- drževanje, in da se jih odpelje do albanske ali italijanske meje. Pisati je znal le Peter Luci, ostali so pri svojem imenu naredili križ.'O Teh pet Albancev je bilo zaprtih vsaj do kon- ca marca (do takrat so se namreč občasno po- javljali v dopisih). Inšpekcija, ki je bila izvedena 16.12.1914 s strani graške vojaške komande, je prinesla do- ločene spremembe v zvezi z jetnišnico na lju- bljanskem gradu. Odpravljen je bil naziv »K.K. Militärgefangenhausoberaufsicht« in ukazano je bilo, da se mora uporabljati iz- ključno naziv »K.K. Landwehr-Garnisons- arrest«. Dva zapornika (Lorenz Muha, ki smo ga že srečali in Franc Sulic) so morali takoj iz- pustiti, tri pa so morali prestaviti na policijsko direkcijo. Določeno je bilo, da se bo preosta- lim interniranim političnim zapornikom po končanih procesih dostavila pismena odloči- tev. Najpomembnejši pa je bil sklep, daje vo- jaški »arest« pristojen za prevzem le tistih in- terniranih sodnih obsojencev in pripornikov, ki so v preiskavi in tistih obsojencev, ki so ob- sojeni na manj kot eno leto. Če so na gradu bili kakšni drugi obsojenci - predvsem tujci, so morali o tem obvestiti policijsko direkcijo in vojaško predstavništvo.' ' Seznam zapornikov z dne 21.2.1915 govori o 136-ih preiskovalnih zapornikih, 18-ih po- litično sumljivih internirancih in 24-ih tujih državljanih. Zaporniki, podvrženi preiskavi, so bili v glavnem Slovenci, nekaj je bilo itali- janskih in le malo nemških imen. Kakšna pre- iskava je potekala v zvezi z njimi, ni omenje- no in tudi njihovi osebni podatki ne. Politično sumljivi zaporniki so, sodeč po imenih, pripadali več narodnostim. Slovencev je bilo le 4 do 5. Zanimivo je tudi to, da se kot politično sumljive omenja tudi pet Albancev, o katerih sem že prej govoril. Struktura tujih državljanov je bila sledeča: šest Srbov, šestnaj- st Rusov in dva Francoza. V primerjavi z in- špekcijskim stanjem z dne 8.10.1914 so ostala imena nespremenjena pri Srbih, prispel pa je še eden. Med Rusi je bilo devet istih in sedem novih, dva Francoza pa sta bila na gradu - kot bomo videli kasneje - iz objektivnih okoliš- čin. Ostalih »sovražnih« državljanov na gradu ni več najti, sploh pa se je od 16.12.1914 dalje težilo, da se državljani sovražnih držav presta- vljajo drugam. Tako vojaška komanda iz Gra- za z dopisom z dne 6.2.1915 naroča, naj z gra- du pošljejo pet Srbov v Kufstein in s tem v zvezi prilaga ukaz vojnega nadzornega urada z Dunaja z dne 27.1.1915. Istočasno komanda iz Graza zahteva, naj jih obvestijo, koliko tu- jih državljanov glede na inšpekcijsko stanje z dne 16.12.1914 še imajo in da naj jih prestavi- jo na določene kraje. Reakcija je sledila - komandant jetnišnice kapetan Kern sporoča 11.2.1915 okrajnemu glavarstvu v Kufsteinu, da jim bodo poslali štiri Srbe s poštnim, vlakom ob 11.00 dopol- dne. Istega dne Kern zahteva od postajne ko- mande v Ljubljani spremstvo enega podoficir- ja in dveh vojakov za prevoz jetnikov v Kuf- stein. V zvezi s tem Kern sporoča 17.2.1915 komandi v Graz, daje poslal v Kufstein Mila- novič Petra, Popovič Vlastimira, Milutinovic Milana in Ačimovič Dragutina. Agenta Gju- kič Vlastimira so po mnenju glavnega zdrav- nika (Chefarzt) zadržali zaradi bolezni. Ohra- njeno je poročilo dr. Kubelke o tem, da ima V. Gjukič bronhitis (poročilo z dne 12. 2. 1915) in da ni sposoben za potovanje. V istem sporočilu Kern sporoča komandi v Grazu, ka- tere pripadnike tujih držav, ki niso nikakor kaznovani, še ima na gradu. To so: Albanci, za katere pripominja, da ne ve, če jih lahko iz- pusti. Kari Prcka, Luk Mate, Luci Peter, Sera- 130 fino Josef, Prima Georg; Turek Kerestazi Ma- rius (navaja, da so vprašali deželno vlado, kaj naj naredijo z njim); Srb Simic Miloje,l2 zadr- žan iz zdravstvenih razlogov; Srb Gjukič Vla- stimir, zadržan iz zdravstvenih razlogov; Traj- ko Mitko in Milenko Stanislav: oba srbska državljana, zanju ni naveden noben oprijerri- Ijiv razlog za to, da jih še niso prestavili, nava- ja se le, da nobeden od njiju ni imel nikoli opravkov v Srbiji, za prvega se poudarja, da je iz okupiranega dela Makedonije; Holub Adolf, Chazelon Aureluis - Francoza: oba sta invali- da in se ju ne da transportirati; zadnji od roj- stva živi v Trstu. Zdi se, da je bila deportacija tujih državlja- nov z ljubljanskega gradu v pristojnejša tabo- rišča po mnenju komande iz Graza izvajana prepočasi. Ta komanda 8.3. opozarja koman- danta ljubljanskega vojaškega zapora na Gra- du kapetana Kema, da njegova »ustanova« ni pristojna za tujce in da se morajo ti takoj pre- staviti na določen kraj, ko jim to dopušča zdravstveno stanje. Kapetan Kern takoj istega dne odgovarja vojaški komandi v Graz, zakaj še niso presta- vili štirih državljanov sovražnih držav. Dva sta sifilitika visoke stopnje in sicer sta to Fran- coza Holub in Chazelon. Srba Milenko Stani- slav in Trajko Mitko imata bronhitis, zadnji od obeh je trenutno v bolnišnici. »Težka invalida, ki ju ni mogoče transporti- rati« in »sifilitika visoke stopnje« so vendarle prestavili 30.3.1915 s poštnim vlakom, kije iz Ljubljane odpeljal ob 15.11 v Waidhofen na Thayi.l3 7.4.1915 so srbska državljana T. Mitka in M. Stanislava prestavili v Kufstein. Spremljali so ju podoficir in dva vojaka. >4 Kako je bilo treba brezpogojno ubogati ukaze nadrejenih, govori dopis vojaškega nadzornega urada z dne 25.4.1915 komandi v Grazu. V njem se naroča, naj nehajo pošiljati intemirance v Kufstein. Temu dopisu pa je priloženo še po- ročilo župana iz Kufsteina z dne 11.4.1915. Župan pravi, da sta Mitko in Stanislav prišla z zdravniškim spričevalom, izdanim v voja- škem zaporu v Ljubljani, ki potrjuje, da sta zdrava. V resnici je bil T. Mitko resno bolan, imel je hudo mrzlico in so ga takoj poslali v bolnišnico. Ob tej priložnosti je župan zopet prosil, naj nehajo pošiljati ljudi v Kufstein, ker je bilo tamkajšnje taborišče s sanitarnega stališča zelo vprašljivo. Tako od 7.4.1915 na gradu ni bilo več in- terniranih državljanov sovražnih držav, de- portirali so tudi invalide in hudo bolne. Zaključimo lahko, da je nacionalni in soci- alni izvor internirancev na gradu v tem prvem obdobju (do vstopa Italije v vojno) izredno he- terogen. Zaporniki - interniranci so bili Slo- venci, Hrvati, Italijani, Nemci, Francozi, Al- banci, Arabci, Indijci, Rusi, Srbi, Črnogorci, Turki, Maltežani, Zidje in verjetno še kake druge nacionalnosti. Gotovo lahko označimo stanje, ko predstavniki tolikih narodov živijo dlje časa drug ob drugem, kot nekaj nenavad- nega, celo za vojne razmere, da o ljubljanskih niti ne govorimo. Kar se tiče socialno- družbenega izvora internirancev, velja vsaj za južne Slovane, daje ta na moč različen. Mor- da je to še en dokaz za paranoično - paničen strah avstrijskih oblastnikov pred svojimi dr- žavljani -južnimi Slovani. Na grad zapirajo tako pijance, ki v gostil- nah vzklikajo Srbiji, kot brezposelne dninarje, ki se klatijo naokoli, pa tudi poslušne in neo- porečne uradnike, ki so nacionalno-politično brezbarvni. Toda tam so tudi vidni predstav- njki umetnosti (I. Cankar, F. Vesel) in politiki (Žerjav, Brezigar, Plut). Nevaren je vsak, ki je imel stike s Srbi, Črnogorci ali pa je ]e osu- mljen, da se mu zdijo simpatični (M. Čop, F. Vesel, I. Cankar...). Med interniranimi najde- mo tovarnarje, študente, doktorje prava, sred- nješolske profesorje, duhovnike... Za internirance iz Avstrije lahko rečemo, da jih razen s Kranjske, veliko prihaja s Pri- morske in iz Istre, tudi iz Vojvodine, gotovo pa so bili interniranci tudi iz drugih delov monarhije. Življenjske razmere jetnikov na gradu pred vstopom Italije v vojno Članek v Jutru, ki je bil posvečen I. Cankar- ju in njegovi internaciji, nekoliko opiše raz- mere na gradu. > 5 Pisec govori o prostoru, v katerem je 1. Cankar bival in v katerem je bilo 75 do 100 jetnikov. Gre za viteško dvorano v drugem nadstropju zahodnega krila gradu. Poleg dvorane se je nahajala še čumnata in ta dva prostora sta tvorila zaporniško sobo št. 4 (Arrestantenzimmer n 4). V oba prostora se je prišlo skozi velika hra- stova vrata, ki so se zapirala od zunaj. Ljudje so spali na slamnjačah, razporejenih ob ste- nah. Pri vzglavju so imeli kovčke, na slamnja- čah so bili vojaški »kobrci«, »perila« ni bilo. Opoldne je bil apel k menaži, zvečer apel in preštevanje. Dvorana je imela površino 120,17 m2, čumnata pa 68,32 m2, oba prostora torej 188,49 m2. Višina zidov je bila 3,5 m, torej je bila prostornina 654 m3. Tako je na vsakega jetnika prišlo od 1,2 do 1,6 m2 in od 6,54 do 8,72 m3 prostornine. Prostori so bili relativno svetli (v prvem prostoru 8 oken in v drugem 4), tudi zato, ker gre za drugo nadstropje in ker stavba leži na hribu.'6 Vodovoda in kana- lizacije ni bilo. Zgrajena sta bila šele leta 1916. Jetniki so morali za opravljanje fiziolo- ških potreb uporabljati »kible«, za pitje pa so jim služili »ajmarji«.'7 Nekoliko boljše razmere glede hrane in predvsem pijače so bile za tiste intemirance, 131 ki so imeli denar, ker: »... tik nad lesenimi stopnicami je ozka čumnata. V njej je nadstra- žar korporal 17. pešpolka Franc Vogrič iz Pr- lekije, ki prodaja vsem zapornikom klobase, mleko, vino, pivo, tropinovec, slivovko, čoko- lado, cigarete, razglednice, svinčnike, papir, tinto, peresa...)«.'** Očitno sije velik del inter- nirancev krajšal čas s popivanjem »... Franc Doberlet in dr. Medveš in cela njih kompanija pije, pije, pije ... Za sobo št. 4 je čumnata, ki spada k njej. Tam so pivski bratci.« Avtor prav tako nekoliko cinično opisuje, kako seje tudi i. Cankar na gradu prekomerno opija- njal: »... Predpoldne je bil 1. Cankar navadno slabe volje. Po obedu se raztaja. Okoli sebe v polkrogu zbira častilce z aliro literatov, bohe- mov... Čop, Trošt. Poseda na slamnjači, se razgovarja, potem ukaže - »Fantje, mojo!« in zapojejo »Je pa davi slanca pala ...« Kadar mu to zapojejo, ima značilno grajsko masko - oči razširi, zobe stisne, usne zarezi ... Večinoma je bil takrat že vinjen. Zvečer sledi v zadnji sobi- ci surovo krokanje, kjer on in 5-6 pivcev na večer izprazni cel zaboj piva. Drugo jutro je bil genijalni naš prevrednotitelj vseh vrednot še bolj podoben razvalini in popoldan je spet pričel rasti sentimentalni bršljan... Fizično je životarjenje na gradu I. Cankarja ubijalo - zla- sti alkohol, moralnega nepokolebljivega pre- pričanja v našo stvar ni delil z ono živo vero, ki edina zveliča...« Na ta članek so odgovorili v časopisu Jugo- slavija in vnela se je polemika - bolje rečeno blatenje.'9 Pisca v Jutru so v Jugoslaviji ob- tožili, da seje v času internacije prilizoval av- strijskim oblastem in na gradu hodil na za- hvalne cesarske maše. To naj bi potrdil tudi sam 1. Cankar, ki naj bi po prihodu iz interna- cije tudi njega omenjal med tistimi, ki so se obnašali avstrijakantsko. Po njihovem mne- nju (ljudi iz Jugoslavije) V.K. ne bi smel tako nesramno pisati o Cankarju in si jemati pravi- co, da ocenjuje njegovo moralo in trdnost nje- govega prepričanja. V.K. seveda temu ni ostal dolžan in je prešel v protinapad. Tako eni kot drugi se sklicujejo na priče - Miho Čopa, Tro- šta, dr. Brezigarja, dr. Krapeža - t.j. bivše in- ternirance. V zvezi z razmerami internirancev na gradu obstaja tudi nek članek v Slovenskem narodu z dne 31.12.1938, ki pa je očitna izmišljotina. Zanimiv je le s stališča, kako so si ljudje pred- stavljali internacijo. Tako neki Fran Jurečič razlaga, kako mu je Cankar takoj po vrnitvi pravil:»... da jih je bilo mnogo stlačenih v temni kleti, da je po steni curljala umazana voda, da so jih čez dan zasliševali in strašili z vislicami, ki so stale na grajskem dvorišču...« V resnici je bil Cankar interniran v drugem nadstropju zahodnega dela gradu. Cankar je lahko sprejemal obiske, saj so ga oboževalke pogosto obiskovale, pač pa ga niso pustili na očetov pogreb (oče mu je umrl 30.8.1914), če- prav se je Izidor Cankar ponudil za talca.-O I. Cankar je avstrijski vladni komisiji leta 1918 predložil zahtevek po materialni od- škodnini, ker naj bi bilo njegovo zdravje v času internacije tako načeto, da je postal ne- sposoben za delo.-1 9.12.1914 je kapitan Kern , poveljnik garni- zonskega aresta, izdal direktive za ječarje na gradu - to je nekak interni pravilnik, ki se gla- si: Direktive za ječarje na gradu: 1. Dostop k gradnje dovoljen le onim civili- stom, ki imajo potrdila o dovoljenem dosto- pu, izdana s strani višje inšpekcije jetnišnice. 2. Dostop v notranji prostor gradu je dovoljen le gospodom predstojnikom divizijskega so- dišča. 3. Vojni ujetniki spadajo le pod vrhovno nad- zorstvo jetnišnice in ne smejo brez vednosti komandanta komunicirati z nikomer, niti sprejemati obiskov. 4. Oficirji uslužbenci morajo brezpogojno imeti dokumente od zgornje inšpekcije. 5. Divizijsko sodišče ali vojaško pravdništvo izdaja vprašalnike za preiskavo nahajajočih se zapornikov. 6. Za obsojence izdaja vprašalnike le vrhovno nadzorstvo vojaškega zapora. 7. Obisk gradu je praviloma dovoljen le v pri- sotnosti komandanta med 10. in 11. uro do- poldne, drugače pa le, ko je komandant na- vzoč. 8. Kdor se ne more legitimirati, mora biti brezpogojno priveden. 9. Privajanje pripornikov k divizijskemu so- dišču se lahko izvaja le naenkrat, ne pa da se vsake pol ure telefonično zahteva drugega. 10. Službujejo vsi pod vodstvom gospoda štabnega profosa. Kot lahko vidimo iz točk 3,5 in 6, so bile na gradu tri vrste zapornikov: vojni ujetniki (le-ti so po vsej verjetnosti delijo na prave - t.j. uje- te vojake in internirane vojaško sposobne dr- žavljane sovražnih držav), obsojenci in zapor- niki, podvrženi preiskavi. Prvi dve kategoriji sta bili v pristojnosti uprave vojaške jetnišni- ce, tretja pa v pristojnosti divizijskega sodišča. Ostale točke zadevajo varnostne ukrepe in pa deportacijo jetnikov na divizijsko sodišče, ki je bilo na Poljanski cesti 28.22 Kar se zdravstvenih razmer jetnikov tiče, so omembe vredna še naslednja poročila: 2. 2. 1915 divizijsko sodišče sporoča upravi grajske jetnišnice, naj se pripravijo na akcijo očišče- vanja uši, komandant Kern pa 3.2. ugovarja, da je to že davno - 20.8.1914 opravlje- no. 12.2.1915 kapetan Kern pošilja dopis na di- vizijsko sodišče, v katerem pravi, da mu je nek »avditor« v privatnem pogovoru povedal, da med uslužbenci divizijskega sodišča obstaja mnenje, da je med jetniki v povezavi z ušmi 132 izbruhnil tudi pegasti tifus. Zaradi tega je tudi prihajalo do zavračanja preiskav - zasliševa- nja na gradu. Za podkrepitev svojih izjav o neobstajanju kužnih bolezni pošilja kapetan Kern potrdila treh zdravnikov, ki so do takrat službovali na gradu. Omenja tudi, da je divi- zijskemu sodišču že sporočil, da je bilo vse urejeno tako, da bi se tej nevarnosti (uši in pe- gasti tifus) izognili. 19.2.1915 zastopnik voja- ške advokature pri komandi v Grazu, ekspo- niran pri divizijskem sodišču v Ljubljani, spo- roča poveljstvu gradu, da med oficirji njihove ustanove nikoli ni bilo mnenja, da bi med jet- niki na gradu razsajal tifus in da takih izjav nikoli niso dajali. Istočasno so bila vrnjena tri potrdila oz. izjave: - dr. Zornlieb August potrjuje, da v času njegovega službovanja od 15.8.1914 do okto- bra 1914 ni bilo infekcijskih bolezni na gradu - Oberarzt dr. Mann sporoča, da med njego- vim službovanjem na gradu v času od oktobra 1914 do januarja 1915 ni bilo nobene infekcij- ske bolezni, z izjemo spolnih bolezni in tuber- kuloze - dr. Kubelka, ki opravlja službo od 13.1.1915, priča, da ni nobenega slučaja kate- rekoli nalezljive bolezni. Kljub zdravniškim potrdilom in izjavi za- stopnika divizijskega sodišča ostaja verjetnost, da na gradu vseeno ni bilo vse v redu kar se tiče higiene, uši, verjetnosti bolezni itd. Če seje med usležbenci divizijskega sodišča širila govorica, je gotovo morala imeti svojo osnovo, saj so bili zasliševalci vsak dan v stiku z zaporniki. Sicer pa so že omenjeni pogoji bi- vanja - velikost življenskega prostora posa- meznika, neobstajanje vodovoda in kanaliza- cije, dovolj zgovorni. Zanimivo je tudi, da uprave jetnišnice pijančevanje internirancev ni motilo, ampak jo je celo omogočala in pod- pirala. Z vstopom Italije v vojno so se razmere na gradu bistveno spremenile, njegovi neprosto- voljni prebivalci so postali italijanski vojni ujetniki, življenjski pogoji pa so se nekoliko izboljšali. OPOMBE: !. Ljubljanski grad - zgodovinski oris; spisal B. Re- isp; Kulturni in naravni spomeniki Slovenije - zbir- ka vodnikov — 2. Zgodovinski arhiv Ljubljane (da- lje ZAL): VARIA V,. Vojaški urad fascikel 140 (ne- urejeno gradivo); Poročilo karantenske postaje za vojne ujetnike \ Ljubljani komandi 5. armade v Grazu z dne 10.12.1916 — 3. ZAL: ibdem; isti do- kument kot zgoraj. — 4. ZAL: regi. Poročilo lju- bljanskega magistrata povodom mobilizacije leta 1914, fase. 2062. — 5. ZAL; ibidem; prošnje M. Ci- mermana za hitro razrešitev ali izpustitev poslane na divizijsko sodišče (19.9.1914) in komando v Grazu (1.10.1914); prošnja njegove soproge Franči- ške Surtman na divizijsko sodišče v Ljubljani z dne 9.10.1914. — 6. ZAL; ibidem, obsodba divizijskega sodišča v Trstu eksponiranega v Ljubljani, Poljan- ska cesta 28, z dne 31.10.1914 in naročilo, z dne 25.12.1914, da mora I.Trelc kazen divizijskega so- dišča prestajati na ljubljanskem gradu. —7. ZAL; ibidem; prošnja na divizijsko sodišče v Ljubljani. J Anich Antonio - z dne 6.10.1914. Tankovič Jo-1 sip - z dne 11.10.1914. Rastan Alois - z dne; 11.10.1914. — 8. Komentarje k imenom od 1 do 6 j sem izbral iz zbirke virov J. Pleterskega: Politično i preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917 (Ar-i hivsko društvo Slovenije, Ljubljana, 1980); za pri- j mera Perda Vesela in Ivana Cankarja sem povze- mal komentarje iz Poročila vladne komisije za Kranjsko, za ostale pa iz Zbirke prilog k poročilom vladne komisije o preganjanju Slovencev št. 4 - Pri- morska št. 65; pripombe v oklepajih so moje, črpal, sem jih iz ustnih virov, nekaj pa tudi iz Male sploš- ] ne enciklopedije DZS - Ljubljana, 1975. — 9. \ ZAL; VARIA V., Vojaški urad, fascikel 140 - Do- j pis vojnega nadzornega urada Vojni postajni ko- mandi, z dne 17.10.1914, prisotnost »Indov« na gradu se omenja tudi v spominih V. Knafliča v Ju- : tru, dne 14.12.1921. — 9a. Popis interniranih so-i vražnih državljanov - 8.10.1914 j 133 10. ZAL; ibidem; Prošnja Petra Lacija, Serafino Jo- sefa, Prima Georga, Karla Preke in Luka Matije na komando v Graz, z 15.2.1915. — 11. ZAL; ibidem. Poročilo vojne komande iz Graza o sklepih inšpek- cije garnizonskega zapora v Ljubljani, poslato voj- no-garnizijskem zaporu v Ljubljani z datumom 20.1.1915. ZAL; ibidem, seznam zapornikov, z dne 21.2.1915; Akčin Franz, Asman Paul, Cudor Vik- tor, Cerovšek Rudolf Gerbec Josef, Gregorčič Franz. — 12. ZAL; ibid. V zvezi z Simič Milojem je ohranjena njegova prošnja z dne 15.2.1915. v kateri prosi, naj ga konfirirajo v Trstu, ker da ima tam družino in vse »interese«. Simič je bil namreč od začetke vojne srbski trgovski konzul v Trstu. V pro- šnji tudi obljublja, da bi se v Trstu vedel lojalno in da ne bi imel stikov, ki bi bili sovražni Avstriji. Prošnja je bila odbita. — 13. ZAL; VARIA V., Voj- ni urad. fascikel 140 - telegram kapetana Kerna okrajnemu načelstvu v Waidhofen na Thayi, z dne 29. 3. 1915.— 14. ZAL; ibid. - sporočilo kapetana Kerna voj. nadzornemu uradu na Dunaju o trans- portu Mitka in Stanislava, 7.4.1915 v Kufstein. Zahteva se kom. etapne ostaje Ljubljana o dodelitvi spremstva; oba dokumenta, z dne 6.4.1915.— 15. Jutro. 11.12.1921; članek z naslovom »Soba št.4«, podpisan s kraticami V.K. (Viktor Knafiič).— 16. To je ocena arh. Krambergerja z zavoda za spome- niško varstvo in tak vtis sem dobil tudi jaz ob ogle- du danega prostora.— 17. To stanje je sicer navede- no v zdravniškem poročilu z dne 19.11.1915 a je gotovo bilo tako tudi prej - vse do leta 1916.— 18. Vsi citativtem poglavju iz Jutra, 11.12.1921 »Soba št. 4«.— 19. Članki, ki si izmenoma sledijo v Jutru in Jugoslaviji od 11.12.1921 do konca decembra tega leta.— 20. Franc Dobrovoljc - Cankarjev al- bum (Obzorja Maribor).— 21. J. Pleterski - Politič- no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917, Arhivsko društvo Slovenije. Viri !.— 22. Divizij- sko sodišče v Trstu eksponirano v Ljubljani, Po- ljanska cesta 28 - naslov naveden v raznih doku- mentih npr. v obsodbi J. Trelca, z dne 25.12.1914 in tudi v več dopisih komandanta Kerna. 134