Leto XXVIII. Številka 82 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni torednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar L P S O C I A N E Z Kranj, torek, 28. 10. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Je uradm^ h lskur<;cine srs v kran',u - 27. oktobra - Dopoldne predsednik bJa Kranj deleSa(-'iJa skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil ZacV in nek t*Čme dr' MariJan S predstavniki skupščine, organi- šo-nja družb h Večjin organizacij so obravnavali najbolj aktualna vpra-i2vajctnie ri■,n°eflononiske£a razvoja kranjske občine in uveljavljanje ter F-Perdan fiotsk('^a sistema in delegatskih odnosov. - A. Ž. - Foto: 0vanju l*1 obeh občin so se dogovorili za izmenjavo izkušenj o n"*7*1 no u m un'sn^evanju delegatskega sistema ter o sodelovanju pred VH()V U Z ' arfkem> kultur n em in mladinskem področju. V dneh obiska Q^Q- (jk) J^J^arJai s<> bili postavljeni solidni temelji nadaljnjega sodelo-~~ roto: F. Perdan Odkritje spomenika Jožetu Gregorčiču SnJok',in J°žeta Gregorčiča v O^ik ' 1 S,° v soboto odkrili spo SS«ž!rlnein-u heroju Jožetu «enjcu. Skulptura je ^o»r iaka l>r^r»K» O rad Janina iz Kip T0« v mestu pod Lubnikom. ^tohi6 iz«elan iz litega belega 0 te w?lucionarnern (,,'lu narodne-HotroJ« Jožeta Gregorčiča je na qVeta »• ?Ve*anosti govorila članica etina yrilnjt' narodni heroj Mira *• "pregovorila je O Gregotči čevi življenjski poti ter njegovih junaških dejanjih pred vojno in med vojno Na sobot nem slavju v škofjeloški vojašnici Jožeta Gregorčiča so svečano prisegli tudi mladi vojaki, pripadniki JLA, z vse Gorenjske. Pripomniti je potrebno še to, da se lahko vsak vojak, ki služi vojaški rok v Skofji Loki, lahko natančno se/na ni z delom revolucionarja Jožeta Gregorčiča, saj je v vojašnici že nekaj let urejen njegov spominski mu-/<\j -jg Srečanje aktivistov na Koprivniku Na Koprivniku na Pokljuki pri bivši gostilni Korošec, kjer je bilo med vojno skladišče materiala za partizane (potem, ko se je po požigu Radovne sedež okrajnega odbora OF, Skoja, partije in drugih organizacij prenesel na Pokljuko), je bilo v nedeljo prvo srečanje aktivistov nekdanjega jeseniškega okrožja OF. Zbrali so se borci, aktivisti, nekdanji Vlogo turističnih društev uskladiti z ustavo Kranj — Sedanjo organizacijsko politiko in vlogo turističnih društev je treba obdržati tudi v prihodnje, njihovo dejavnost pa uskladiti z ustavo, so poudarili na skupni seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in upravnega odbora gorenjske turistične zveze v sredo, 22. oktobra, v Kranju. Skupna je bila tudi ugotovitev, da turistična društva največ pripomorejo k razvoju turizma v posameznih krajih in da opravljajo pomembno družbeno dejavnost, ki ji drugi najbrž ne bi bili kos. Skupna seja pa je pomenila tudi zaključek razprav na Gorenjskem o gradivu za zakon o turistični družbeni organizaciji, ki ga je pripravila Turistična zveza Slovenije, v javno razpravo pa ga je predložila republiška konferenca socialistične zveze. To gradivo so na seji podprli, saj je po splošni oceni položaj turističnih organizacij bolj pravilno opredeljen kot je bil na primer v lanskem gradivu, ki so ga na Gorenjskem zavrnili. Ko so govorili o povezovanju turističnih društev v zveze v občini, regiji ali republiki, so menili, da morajo pobude za to zrasti v društvih samih. Opozorili pa so, da je pri tem treba upoštevati delegatski sistem. Glede financiranja turističnih društev pa so menili, da je najprimernejša oblika turistična taksa. In ker ravno turistična društva pokrijejo večino stroškov za storitve, ki jih ni moč posebej zaračunati, so predlagali, naj bi večji del takse tudi dobila turistična društva. Na seji so omenili tudi podobno gradivo za zakon o turistični družbeni organizaciji, ki ga je pripravil konute za turizem pri izvršnem svetu republiške skupščine. O tem gradivu na Gorenjskem niso javno razpravljali, saj je bilo poslano občinam mimo republiške konference SZDL. Razen tega pa to gradivo postavlja turistična društva v čisto drugačno vlogo. A. Z. skojevci, vosovci, mladina, občani Koprivnika, Gorjuš in drugi. S tem srečanjem so predsedstva občinskih konferenc Jesenice in Radovljica in okrožni odbor OF proslavili 30-letni-co osvoboditve. Srečanje je v lepem jesenskem dopoldnevu začel mladinski pevski zbor iz Bohinjske Bistrice pod vod- stvom Cilke Novoselec in tamburaški zbor pod vodstvom Egona Mihe-liča. Po pozdravnem govoru predsednika krajevne konference SZDL Koprivnik — Gorjuše pa je o boju in delu partizanov in aktivistov, ki so imeli na tem območju sedež 1944. in 1945. leta, govoril sekretar okrožnega komiteja Jesenice med vojno in sedanji predsednik okrožnega odbora OF Aleš Jelene. Rekel je, da je bila Osvobodilna fronta med vojno politična in bojna organizacija, ki je vključevala slehernega poštenega Slovenca. Zahvalil se je prebivalcem Koprivnika 'in Gorjuš za pomoč, ki so jo nudili med vojno in zaželel, da bi ta srečanja tudi v prihodnje bila spomin na takratne dogodke. Nato je sledil kulturni program, v katerem so nastopili mladinski pevski zbor iz Bohinjske Bistrice, reci-tatorji osnovne šole Koprivnik, tamburaški zbor iz Bohinjske Bistrice in moški pevski zbor pod vodstvom Ti-neta Arha iz Ćešnjice. Pozdravni govor pa je imela tudi ustanoviteljica mladinske organizacije med vojno na Koprivniku in prva sekretarka organizacije tovarišica Tanja. Po kulturnem programu se je zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki jeseniške in radovljiške občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij, nadaljeval s to-variškim srečanjem, na katerem je igral kvintet Nika Kraigherja iz Sport hotela na Pokljuki. A. 2. KULINARIČNA RAZSTAVA V DOMU JLA V KRANJU - V petek in soboto je bila v domu JLA v Kranju četrta kulinarična razstava ljubljanskega armddnega območja. V pripravi in aranžiranju jedi za vojake je sodelovalo 108 tekmovalcev — vojaških kuharjev, visoko kvalificiranih kuharjev in vojakov, ki so se naučili kuhanja v vojski. Posebna komisija, kije ocenjevala posamezne jedi, je podelila po deset zlatih in srebrnih ter 27 bronastih odličij. Vsi sodelujoči pa so dobili posebne diplome. Prvo mesto je osvojil Janez Kosec iz Ljubljane, drugo pa Vukomad Bulatovieiz kranjske garnizije. Sicer pa so iz kranjske garnizije sodelovali na tekmovanju štirje kuharji. Eden je dobil zlato medaljo, dva pa bronasto. Razstava je bila zanimiva in skrbno pripravljena. Obiskovalci pa so se lahko prepričali o bogati in raznovrstni prehrani v JLA. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Privredni pregled o Gorenjski Kranj — V sredo, 22. oktobra, se je v Kranju pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko sestal redakcijski odbor za pripravo posebne številke Privrednega pregleda o Gorenjski. Ta list bo namreč ob koncu novembra izdal na 32 straneh iti v 14.000 izvodih posebno številko ob 30-letnici osvoboditve na Gorenjskem. V listu bo prikazan razvoj Gorenjske v povojnem obdobju po posameznih občinah in regije kot celote. Posebej pa bodo predstavljena tudi posamezna podjet ja. A. Z. Naročnik: Delegacija ZKJ v Koreji Delegacija ZKJ, ki jo vodi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, je v nedeljo sklenila pogovore z delegacijo mongolske ljudske revolucionarne partije. V ponedeljek pa je odpotovala na obisk v DLR Korejo. Večja produktivnost Svet zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse osnovne organizacije, da se dejavno vključijo v akcijo za povečanje produktivnosti dela. Težišče akcije bo v temeljnih organizacijah združenega dela. V pozivu je posebej poudarjeno, da je boj za višjo produktivnost in boljšo ekonomičnost dela tesno povezan z dosledno delitvijo po rezultatih dela. Predvsem z osebnimi dohodki je treba stimulirati produktivnost dela, racionalizatorstvo in iznajditeljstvo. Obenem pa zvezni svet sindikatov poziva osnovne sindikalne organizacije naj se bore zoper lenobo, nedisciplino ter proti vsem tistim, ki bodo ovirali izvajanje te akcije. Ljudski zbor v Straži V nedeljo so se v Straži pri Novem mestu zbrali na veliki proslavi aktivisti novomeškega okrožja. Odkrili so spomenik narodnemu heroju Jožetu Slaku-Silvu ter njegovima tovarišema Maksu Strmeckemu in Jožetu Povšetu. Vsi trije so bili predvojni komunisti in aktivisti OF v novomeškem okrožju. Proslava je bila pod pokroviteljstvom delovnega kolektiva Novolesa iz Straže, slavnostni govor pa je imel predsednik CK ZKS France Popit. Borštnikov prstan za Ančko Levarjevo Ob prisotnosti številnih družbenopolitičnih in kulturnih delavcev, med njimi predsednika skupščine SRS dr. Marijana Breclja, se je v soboto s podelitvijo Borštnikovega prstana in nagrad končalo deseto jubilejno srečanje slovenskih dramskih gledališč. Najvišjo častno nagrado — Borštnikov prstan — je za življenjsko delo dobila gledališka umetnica Ančka Levar-jeva. Nagrado ji je izročil predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja dr. Bratko Kreft. Nova tržišča za meso Združeno živinorejsko gospodarstvo je v devetih mesecih letošnjega leta izvozilo za 153 milijonov dolarjev ali približno za 37 odstotkov več živine in izdelkov iz mesa kot v enakem obdobju lani. Največ so izvozili junčjega mesa in živih juncev; za nekaj več kot 50 milijonov dolarjev. Čeprav so živinorejci imeli izredno veliko težav pri zapori prodaje v dežele evropske gospodarske skupnosti, so poiskali nova tržišča in so meso prodajali v Libijo, Tunizijo, Libanon in Iran. Montale v slovenščini Letošnji Nobelov nagraje nec s področja literature je znani italijanski pesnik Auge nio Montale. Rodil se je leta 1896 v Genovi. Med drugim je bil sodelavec časopisov in revij in prevajalec. Velja za utemeljitelja in prenovitelja italijanskega pesniškega izraza. Prištevajo ga med glavne predstavnike »hermetizma« v poeziji, za katerega je med drugim značilen odklanjajoč odnos do predvojne fašistične stvarnosti v Italiji. Montalova dela je v slovenščino prevajal Ciril Zlobec. V njegovem izboru in prevodu bodo še letos v založbi Lipa iz Kopra izšle izbrane Montalove pesmi. V četrtek sta prispela na tridnevni obisk v škofjeloško občino Rigoberto Sandoval iz Hondurasa v Srednji Ameriki ter Frenz Alexander iz ZR Nemčije — predstavnika organizacije za kmetijstvo in prehrano FAOi Gosta je ob prihodu v Škofjo Loko sprejel in pozdravil predsednik skupščine občine Tone Polajnar. Le-ta ju je najprej seznanil z občino, z njenim napredkom v zadnjih letih, delovanjem samoupravnega sistema, vplivom občine na gospodarstvo, delovanjem krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter še z nekaterimi drugimi pomembnimi vprašanji. Po uvodnih razgovorih so gostitelji predstavnika organizacije FAO popeljali v Gorenjo vas na ogled šole »Ivan Tavčar«, tu sta se zanimala predvsem za učne programe na naših šolah, ter na Stari vrh. V petek sta si Rigoberto Sandoval in Frenz Alexan-der ogledala organizacijo združenega dela LTH ter se pogovarjala s predstavniki delavske univerze ter kmetijske zadruge. Zanimala sta se predvsem, kako poteka izobraževanje kmečkega prebivalstva na področju škofjeloške občine, kakšna je organiziranost kmetijske dejavnosti, kako deluje kmetijska zadruga, kako je urejena pospeševalna služba, kakšno je sodelovanje med Gozdnim gospodarstvom in KZ, kako posluje hranilno kreditna služba ter kako hiter razvoj kmetijstva predvideva srednjeročni načrt. Na vprašanja so odgovarjali Mirko Polajnar, Vinko Kržišnik, inž. Jurij Kumerin inž. Metka Subelj. Gosta sta popoldne z gostitelji obiskala še kmetijo Maksa Jesenka v Bukovem vrhu nad Poljansko dolino. V soboto pa sta si predstavnika organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO ogledala še muzej na loškem gradu ter Škofjo Loko. (-jg) - Foto: F. Perdan Kranj Danes opoldne se bo v Kranju sestala skupščina raziskovalne skupnosti kranjske občine. Delegati bodo razpravljali o srednjeročnem načrtu raziskovalne dejavnosti v občini in republiki. Jutri popoldne bo v predavalnici računskega centra Visoke šole za organizacijo dela v Kranju občni zbor društva inženirjev kranjske sekcije organizacije dela. Med drugim bodo razpravljali o razvoju drugostopenjskega študija in o osnovnih smernicah nadaljnjega razvoja društva. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti bo v četrtek opoldne druga seja enote za graditev stanovanj. Razpravljali bodo o delovnem programu enote za graditev stanovanj, o razporeditvi stanovanj v blokovni gradnji in o izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem programu. A. 2. Radovljica Občinski odbor rdečega križa Radovljica je v petek v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici pripravil osrednjo proslavo krvodajalcev, posvečeno l(K)-letnici RK Jugoslavije in 30-letnici osvoboditve. Pokrovitelj prireditve je bil predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš. Na proslavi so podelili priznanja in značke najzaslužnejšim krvodajalcem 1° organizatorjem krvodajalskih akcij. 190 krvodajalcev je dobilo značke z« 5-kratno darovanje krvi, 70 za 10-kratno, 31 za 15-kratno in 3 za 25- in večkratno darovanje krvi. V kulturnem programu sta nastopila komorni zbor A. T. Linharta in harmonikarski orkester glasbene šole. Občinska konferenca socialistične zveze, občinski svet zveze sindikatov lf1 koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo v Radovljici so v petek pripravili posvet z vsemi, ki bodo prihodnji mesec vodili javne razprave o delu samoupravnih interesnih skupnosti v občini v letošnjem prvem polletju m 0 osnutkih delovnih programov ter finančnih načrtov za prihodnje leto. A. 2. V Tuhinjski dolini v kamniški občini so ob 30~letnici osvoboditve postavili tri nova obeležja v spomin na slavne in herojske dogodke osvobodilnega boja. Tostran Črnivca, ki leži 902 m visoko na bivši kranjsko-šta/erski meji. so na kmetiji K očevo postavili ploščo v spomin padlim kurirjem 5. stanice četrte operativne cone. Tu sta padla domača fanta Anton in Jože Mali in pet kurirjev, od katerih so štiri ustrelili v gospodarskem poslopju, enega pa so ujeli ranjenega in ga kasneje ustrelili v Celovcu. Na Osnovčku nad Šmartnim, kjer je bila 10. maja 1942 prva večja bitka na Kamniškem, so postavili spomenik, ki ima za osnovo brzostrelko težko bredo in napis na kovinski plošči. Na svečanosti ob odkritju spomenika je govori/ prvoborce Mirko Podbevšek-Lado, domačini pa so z recitacijami in pesmijo počastili spomin padlih. Pod Menino nad vasjo Češnjice pa so odkrili spomenik točno na mestu, kjer je padel zdravnik dr. Peter Deržaj, po katerem je zdaj imenovana bolnišnica V Šiški. Dr. Peter Deržaj je bil sanitetni referent četrte operativne cone m /e padel 25. decembra 1944. K odkritju spomenika so prihiteli zdravniki in osebje bolnišnice ter mnogo okoliškega prebivalstva. Za ta del Tuhinjske d<> line je bil ta dan pravo narodno slavje. Na sliki: spomenik dr. Petru Deržaju ■a Mladi še niso dobro organizirani Škofja Loka Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki redna seja izvršnega sveta skupšči občine Škofja Loka. Pomembnejše točke na dnevnem redu so: družbeni govor o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za °dPr v^Jj posledic elementarnih nesreč, osnutek odloka o javnem redu in miru v integracijski procesi organizacij združenega dela v škofjeloški občini, poroc o stanju malega gospodarstva ter možnosti njegovega razvoja v prihodnj posebnim poudarkom na storitveni obrti) ter program dela in finančni n sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letošnjem, letu. "jO Tržič Pretekli teden je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja Ho0l^j. nacijskega odbora za stabilizacijo gospodarstva. Na seji so razpravljali p ^ vsem o občinskem stabilizacijskem programu, ki je nastal po razprava ^ občinski skupščini, izvršnem svetu občinske skupščine in v družbenopolitit ^ organizacijah. Program nima le kratkoročnega, temveč dolgoročnejši po . Menili so, da kaže naloge in programe primerno razdeliti in se s tem iz°£ dvo-ali večtirnosti pri uresničevanju. . Osnutek predloga zakona o turističnih družbenih organizacijah Je_ osrednja tema razgovora, ki ga je pretekli torek organizirala občinska g ferenca SZDL Tržič in na katerem so sodelovali člani predsedstva obči ^ konference, člani koordinacijskega odbora za družbene organizacije a društva pri občinski konfererici, člani upravnega odbora Turističnega dru-Tržič in predstavniki gostinskih ter turističnih organizacij Zelenica in *\nih pas. Udeleženci pogovora so soglašali s predlogom zakona o turisti družbenih organizacijah, ki sta ga oblikovala republiška konferenca SzUJ v Turistična zveza Slovenije. Pogovarjali so se tudi o delu tržiškega °-r ijati novih pogojih. Menili so, da kaže začeti po krajevnih skupnostih ustana J ^ Turistična društva in se dogovorili za oblikovanje delovnega programa os njega tržiškega Turističnega društva. Kranjski Pomniki NOB Zbornik, pomemben za zgodovino NOB v kranjski občini, je izdal občinski odbor ZB Kranj, velja p<> 150 dinarjev — Naročila sprejema pisarna občinskega odbora ZZB NOV Kranj ^ %JK £4 A ^851 Torek, 28. oktobra 1975 Tržič — V torek se je sestalo predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine Tržič in razpravljalo predvsem o nalogah, ki čakajo organizacijo prihodnje leto. Izobraževanje sindikalnih delavcev Tržič — Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je letos obogatil izobraževalno dejavnost sindikalnih aktivistov. Čeprav udeležba na vseh dosedanjih izobraževalnih srečanjih ni bila najboljša, kaže letošnjo akcijo v primerjavi s preteklimi leti oceniti kot dobro. Danes bo zaključen prvi del seminarja za člane vodstev osnovnih organizacij sindikata po tako imenovanem A programu. Člani vodstev osnovnih organizacij sindikata razpravljajo o organiziranju delavskega razreda, organiziranosti sindikalne organizacije, nalogah članov vodstev osnovnih organizacij sindikata in vključevanju mladih delavcev v sindikalne vrste. Posebne pozornosti bosta deležna tudi sploš ni ljudski odpor in družbena samozaščita. Povedati kaže, da so predavatelji večinoma člani aktiva predavateljev, ki deluje pri Delavski univerzi Tržič. -jk Te so predvsem oblikovanje osnovnih organizacij po organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, doseganje večje aktivnosti organov občinske konference, področnih konferenc in komisij, povezava študen-tovske mladine in uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh in v vseh organih občinske konference. Z razširjenostjo osnovnih organizacij ZSMS v tržiški občini ne morejo biti zadovoljni. V občini je 21 organizacij združenega dela in temeljnih organizacij, osnovne organizacije ZSMS pa delujejo le v petnajstih. Se slabše je po krajevnih skupnostih. Trinajst jih je v občini, mladina pa je organizirana v devetih. Najboljšo organizacijo kažejo osnovne organizacije po osnovnih šolah in v enotab Jugoslovanske ljudske armade. Na treh osnovnih šolah so letos sprejeli v ZSMS kar 15H pionirjev. Občinska konferenca in njeni organi bodo v prihodnje posvečali veCJO pozornost kadrovskim vprašanjem, kjer se bodo bolj povezali z osnovnimi organizacijami po osnovnih šolah. Za boljše obveščanje pa bo občinska konferenca oblikovala Center za obveščanje in propagando. Redno izhajanje glasila Tangenta bo le ena od nalog novega Centra. M. Krsnik V počastitev letošnjega dneva borca in 30. obletnice osvoboditve je izdal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV kranjske občine zanimiv in bogat zbornik »Pomniki NOB«. Nova knjiga opozarja na 202 spomenika in spominska obeležja iz NOB v občini Kranj, seznanja bralca s krajem spomenika ali obeležja in opisuje dogodek, za kaj sta bila spomenik ali obeležje postavljena. Naj povemo, da je v kranjski občini narodnoosvobodilna borba terjala več kot 1000 žrtev. Zbornik je vezan v platno in opremljen s fotografijami spomenikov in obeležij. Dragocen učbenik je, pomočnik pri spoznavanju narodnoosvobodilne borbe v kranjski občini, posredovalec imen vseh padlih v občini in vodnik po krajih, kjer spomeniki in obeležja so. Cena zbornika, primernega za spominsko darilo, je 150 dinarjev. Na- Delovni dogovor mladincev iz Loma Pretekli teden so se v Lomu sestali člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Na programski konferenci so ocenili preteklo delo in oblikovali smernice za prihodnjo aktivnost osnovne organizacije, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom Predvsem so dosegli lomski mladinci lepe uspehe pri delovnih akcijah, sodelovanju s krajevno skupnostjo in kulturnih ter športnih akcijah, medtem ko kaže dati v prihodnje več pozornosti sodelovanju z drugimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. Omeniti gre še načrte za povečevanje članstva v osnovni organizaciji, boljše idejnopo-litično izobraževanje in sodelovanje s pripadniki Jug. ljudske armade M. Krsnik ročila sprejema pisarna občinskeg odbora Zveze združenj borcev občne Kranj osebno ali po telefonu. Slovesno praznovanje krajev* nega praznika Letošnji krajevni praznik so rovci praznovali izredno slovesn • Osrednja proslava v počastitev pra nika je bila v dvorani DPD Svobod" v soboto zvečer. Na njej s sodelovali recitatorji in pevci dort če osnovne šole, pevski zbori iz kraj ter pihalna godba Alpina iz 2iro Najzaslužnejšim prebivalcem in nar boljšim organizacijam iz kraja bila podeljena tudi posebna prizna nja. j j V soboto pa je 2iri obiskala tu« delegacija italijanske komunisticn partije iz Torina v Italiji. Gos^ek!. si ogledali zanimivosti 2irov, opis* j li so (ioropeke ter se pogovarjali družbenopolitičnimi delavci iz kraj Gostje in gostitelji so se dogovor za še tesnejše sodelovanje. Predata niki italijanske K P so odpotovali« mov v nedeljo. Žalni svečanosti ob dnevu mrtvih v ... Zvez? Krajevna organizacija *; pri združenj borcev NOV Straži xa- Kranju bo pripravila žalno s ^ nost ob dnevu mrtvih pri spome v padlim pred Domom P»rtl,rte^ StraŽišČu. Svečanost bo v čW ■ N>. oktobra, ob 16.30. .fl[na Na Dobravi pri Kropi pa bo za ob svečanost v četrtek, 30. oktobra. Hi uri. Pripravlja jo krajevna o ^ nizacija Zveze združenj borcev r* in bo na grobišču padlih partizan ^ Razpored žalnih svečanosti, bodo po Gorenjski v petek in v boto, bomo objavili v petkovi Ste ki Glasa. ,vil- vSe S/ d°Poldne so se v Kranju na svečani proslavi zbrali invalidi sluha iz tiedn er\lJe in tudi predstavniki iz drugih republik, da bi svečano proslavili i« Da%n i dan 8lunin' 30-letnico ustanovitve jugoslovanske zveze gluhih zavs ?'etnico osvoboditve. Dvorana kina Center je bila skoraj pretesna ljev e' kl f° hoteli prisostvovati temu srečanju: zbrane je v imenu pokrovite-Veni,e- uke konference SZDL, konference za rehabilitacijo invalidov Slo-hžno r upščine °bčine Kranj pozdravil Franc Kimovec-Ziga. Ob tej pri-ne rf s ls° najzaslužnejšim športnikom podelili priznanja in pokale za šport-in Di8€. . dosežene v letu 1975. V kulturnem programu pa so z recitacijami drusih1 JUgosl.ovanskih narodov nastopili invalidi sluha iz Slovenije in je nT7 republik. Srečanje invalidov sluha, ki naj bi postalo tradicionalno, v?ri„lrajeval0Popoldne v dvorani Iskre na Laborah v veselem in sproščenem zdušju. - L. M.- Foto: F. Perdan in iz se N* sliki fen hr z8oraJ: Jože Ribič prejema pokal za osvojitev prvega mesta na P oliškem prvenstvu gluhih v šahu, B kategorija, spodaj: Franc Bambič eluh-l0, P°kal> ki ga je kranjska ekipa osvojila na republiškem tekmovanju s^nih v malem nogometu. Skupščina KZA Center Kranj Vključitev v družbo — zdravilo tuj wranJ — Kranjski klub zdravljenih alkoholikov Center je bil pred štiri-in 1 P^i ustanovljeni klub v Kranju in je tako na področju rehabilitacije zast°npVne socianzacije alkoholika zaoral ledino. Delo je bilo tako uspešno zdaia^k^n°' ^a se Je kmalu pokazala potreba po ustanavljanju novih klubov: Am Je Pet, od tega dva v delovnih organizacijah. rnai ePrav se trenutno vključuje v klube zdravljenih alkoholikov relativno ^'ni 5°Vln članov, pa to dejstvo, kot so ugotovili na sobotni četrti letni skup-tlarn t ne more D'ti vzrok za kakršnokoli zaskrbljenost. Za obstoj klubov sarn .^evilčno stanje nikakor ni pomembno: važna je le moč, ki jo vsak po-rna ez^i zdravljeni alkoholik črpa iz pripravljenosti vseh ostalih članov po-ko I drug drugemu v težavah, s katerimi se vsak alkoholik srečuje, potem je j ,P° zdravljenju vrača v staro okolje. Ponovna socializacija je mogoča, to v°rn f a'° ^e dokajšnje število zdravljenih alkoholikov, ki so prevzeli odgo-n0 n^cije v drugih klubih in se spet vključili tudi v širše družbenopolitič-je trk Je" »Vsakemu takemu članu, ki spet najde svoje mesto v naši družbi, teli n a ^estitati,« je v svojem pozdravnem nagovoru skupščini dejal pokrovi-z j i^°dpredsednik IS skupščine občine Kranj Rado Pavlin. »Čestitke izrekam •j0, da bi se vsak tak tudi boril za zdravje drugih.« tem °ditacija zdravljenega alkoholika pa je hitrejša in uspešnejša, če pri pfj^ 8°delujejo in mu pomagajo tudi svojci: kjer pa tega ni, in se temu morda Vrjjjj. 1 ^e pomanjkanje terapevtov in druge težave, se upanje alkoholika na doga-ev v normalno življenje zamaje, volja postati drugačen oslabi. Tudi to se žabr^n' Sa^ klubi n'80 stoodstotna garancija, da nekdanji alkoholik ne bo spet ž(h"a I ^a stara P°^a in se izgubil v alkoholni omami. Vendar pa je odstotek °b 'Jenih alkoholikov, ki jim klubi pomenijo nadaljevanje zdravljenja in so ob£aeni odskočna deska za vključevanje v družbo enakopravnih in svobodnih ttlenV V' d°kaJ visok — od 70 do 80 odstotkov. To pa je toliko, da mora pota],. Veliko spodbudo za nadaljnje delo in za utrditev prepričanja, da se aPrav. L. M. Stabilizacija tudi v šolstvu Kranj — V splošna prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih in družbenih razmer v občini se je izobraževalna skupnost vključila že v začetku leta. Med osnovne stabilizacijske ukrepe sodi zmanjševanje dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja in s tem tudi vseh vrst porabe za šolstvo in otroško varstvo. Tako so letos opustili financiranje šole v naravi, testiranja šolskih novincev, modernizacije pouka, plavalne šole, družbenopolitičnega izobraževanja učiteljev in še nekaterih drugih aktivnosti. Druge dejavnosti, med njimi tudi tiste, ki so obvezne po zakonu, pa so skrčili na minimum. Nekatere stvari pa so uspeli izvesti s solidarnostno pomočjo drugih izobraževalnih skupnosti. Letos je izobraževalna skupnost močno omejila tudi investicije in v finančnem načrtu sploh ni predvidela sredstev v ta namen. Stabilizacijska prizadevanja izobraževalne skupnosti najbolj zgovorno potrjujejo podatki o polletni realizaciji izdatkov. Le-ti so pod dogovorjeno stopnjo v republiki. Zato lahko upravičeno trdimo, da izobraževalna skupnost ne more v še večji meri zmanjševati niti dejavnosti niti porabe denarja. Pač pa bodo prizadevanja usmerili v področja, kjer je še mogoče kaj prihraniti. Na seji skupščine izobraževalne skupnosti so sklenili, da bodo še počakali z uresničevanjem novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na osnovnih šolah. Sporazum velja že vse letošnje leto. Šole in vrtci pa bodo lahko v letu 1975 izplačevali največ 75 do 80 odstotkov po sporazumu predlaganih osebnih dohodkov. Poskrbeli pa bodo, da to ne bo vplivalo na kvaliteto opravljenega dela. Organi izobraževalne skupnosti in zavodov so poiskali tudi druge poti, ki vodijo k stabilizaciji. Z dodatnim družbenim usposabljanjem bodo dvigali zavest prosvetnib delavcev, se prizadevali za nadaljnjo rast učnega uspeha in zmanjševanje osipa ter spodbujali organizacijo tistih dejavnosti, ki vsestransko vplivajo na otrokov razvoj. Pomemben prispevek k stabilizaciji je vsekakor tudi razvijanje in utrjevanje samouprave na šolah ter vedno tesnejše sodelovanje z združenim delom. Nekaj varčevalnih ukrepov pa bodo izvedli tudi z združevanjem strokovnih služb interesnih skupnosti. L. B. industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje 1. več kvalificiranih strugarjev 2. več kvalificiranih rezkalcev 3. več kvalificiranih ličarjev Pogoji: kvalificirani strugar, rezkalec, oz. ličar z eno — do triletno prakso Samskim delavcem nudimo stanovanje v samskem domu. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa. Ikos Kranj ^0-i .°9-letnici RK Jugoslavije in I) q,.». lci osvoboditve je bila v petek K$ °f.n°vne šole A. T. Linharta v %b°v^ei osrednja občinska pro ^Ui rv°dajalcev, na kateri so po-^il Priznanja in značke najza *Q(q^V&ini krvodajalcem in organi-8'^i-,ym krvodajalskih akcij. Na ti/j • £o neumorno delo v organizacij * Prejel priznanje tudi dr. Bene 9 nleda. - F. Debeljak DO Alpetour Škofja Loka Odbor za izobraževanje sporoča, da sprejema prošnje za štipendije za šolsko leto 1975/76, in sicer: 1 štipendijo Visoka šola za organizacijo dela — I. stopnja organiza-cijsko-proizvodna smer 2 štipendiji Ekonomska fakulteta 1 štipendijo Pravna fakulteta 1 štipendijo Višja upravna šola 2 štipendiji Visoka ekonomsko komercialna šola — I. stopnja smer: zunanja trgovina 3 štipendije Upravno administrativna šola 3 štipendije Hotelska šola 3 štipendije Ekonomska srednja šola 1 štipendija srednja tehnična šola — strojni oddelek Prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 je treba priložiti: — prepis (overjeni) zadnjega spričevala — potrdilo o osebnem dohodku staršev in eventualnih drugih dohodkih v družini Prednost pri izbiri bodo imeli z enakimi šolskimi uspehi otroci članov delovne organizacije in kandidati, ki imajo bivališče na območju Škofje Loke, Kranja, Bohinja in Izole. Prošnje z vsemi zahtevami sprejema DO Alpetour, kadrovski oddelek v Škofji Loki in Kranju. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE 5. novembra se bodo v Radovljici na skupni seji sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Predsednik skupščine inž. Polde Pernuš je tokrat predložil za sejo štirinajst točk dolg dnevni red. Tako bodo delegati med drugim razpravljali o predlogu osnutka srednjeročnega plana gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine za obdobje 1976 do 1980. Nadalje je na dnevnem redu obravnavanje in sprejemanje družbenega dogovora o malem gospodarstvu v občini, obravnavanje poročila koordinacijskega odbora o uresničevanju družbene samozaščite, poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in informacija o osnutkih programov dela samoupravnih interesnih skupnosti občine za prihodnje leto. Na podlagi razprave na izvršnem svetu občinske skupščine bo delegatom predloženo tudi poročilo o gradnji doma starostnikov v Radovljici, sklepali pa bodo tudi o predlogu odloka o zazidalnem načrtu Jarše —Bled, o predlogu sklepa, da prevzame izvršni-svet razpolagalno pravico nad stanovanji, v katerih stanujejo delavci državne uprave na območju občine, o predlogu sklepa o pooblastitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana za opravljanje nalog arhiva na območju občine in o predlogu sklepa k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje naravnih nesreč. NAČRTOVANJE Pred sejo skupščine velja delegacije v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela opozoriti posebej na dve točki dnevnega reda. Gre za predlog osnutka srednjeročnega plana gospodarskega, socialnega in postorskega razvoja občine in za informacijo o osnutkih programov dela samoupravnih interesnih skupnosti v občini za prihodnje leto. Osnutek srednjeročnega plana je izdelan na podlagi predvidevanj TOZD, samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva ter krajevnih skupnosti. Pred usklajevalnim postopkom, do katerega bo prišlo deloma že po seji skupščine predvsem pa po javni razpravi v občini, je prav, da delegati predloženi osnutek temeljito preučijo in do posameznih vprašanj morda že zavzamejo svoje stališče. Čeprav gre zgolj za informacijo, pa ne bo odveč, da se delegacije temeljito seznanijo tudi z osnutkom delovnih programov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Po seji bo namreč v občini sledila' javna razprava. Že iz sedanjih osnutkov programov pa je moč ugotoviti, da so potrebe nekaterih skupnosti za prihodnje leto precejšnje in da usklajevalni postopek glede tako imenovane skupne porabe v občini za prihodnje leto ne bo lahak. Zato bodo razmišljanja o tem na seji skupščine še kako dobrodošla za nadaljnje sporazumevanje in usklajevanje. A. Zalar SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE TRŽIČ V sredo, 5. novembra, bo v avli osnovne šole Kokrškega odreda v Križah 5. skupno zasedanje vseh zborov tržiške občinske skupščine. Dnevni red ni tako obsežen kot običajno, vendar bo sredino zasedanje po dnevnem redu sodeč med najpomembnejšimi. Delegati bodo razpravljali o zasnovah osnutka srednjeročnega programa občine Tržič za obdobje 1976 — 1980 in predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976 ter predlogu statuta kmetijskozemljiške skupnosti občine Tržič. Predsednik občinske skupščine Milan Ogris predlaga tudi razpravo o predlogu za spremembo statuta občine Tržič, razpravo o predlogu družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in predlogu za imenovanje članov iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti. V prispevek k razpravi o zasnovi osnutka srednjeročnega plana občine Tržič za obdobje 1976 — 1980 kaže napisati nekaj več. Letos se izteka srednjeročno obdobje razvoja tržiške občine, začeto leta 1970. Novi plan, ki se pripravlja, ima več značilnosti. Ne gre le za nov razvojni dokument, temveč tudi za spremenjeno, večjo vlogo delavca-samo-upravljavca v družbenem planiranju in načrtovanju. V Tržiču so se lotili novega srednjeročnega planiranja v prvi polovici letošnjega leta. Pri občinski konferenci SZDL je začel delovati posebni koordinacijski odbor, katerega naloga je tudi usklajevati izhodišča posameznih nosilcev planiranja. Pomembna je tudi vloga planske komisije pri izvršnem svetu občinske skupščine, ki je zasnove osnutka srednjeročnega plana do leta 1980 že obravnaval. Menil je, da je osnutek »zrel« za javno obravnavo, čeprav so nekatera področja še neusklajena in neobdelana. Tako manjkajo nekatere ocene dosedanjega razvoja in programi nekaterih republiških in gorenjskih samoupravnih interesnih skupnosti. Prostorski del razvoja bo srednjeročnemu planu dodan. Občinska skupščina je namreč že sprejela urbanistično plat razvoja tržiške občine do leta 1980. Škoda je, da snovalci osnutka niso imeli pri roki vseh razvojnih programov organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela. Zal so nekateri deli plana le zbir želja, ne pa pretehtano načrtovanje, ki upošteva tako želje in možnosti za uresničevanje. Srednjeročni razvojni plan je obenem tudi stabilizacijski program za enako obdobje! J. Košnjek Izredni občni zbor društva invalidov Kranj Sprejet srednjeročni program Kranj — Na izrednem občnem zboru društva invalidov Kranj so v petek sprejeli akcijski program dela za obdobje 1976/80 ter pravila društva, še prej pa je kot običajno občni zbor poslušal poročila o delu društva v preteklem enoletnem obdobju. Društvo invalidov Kranj ima trenutno 925 članov invalidov, ki so vstopili v društvo vsekakor z željo, da bi jim društvo pomagalo razvijati sposobnosti za prilagajanje kolikor toliko normalnemu življenju kljub njihovi invalidnosti lažje ali težje stopnje. To je tudi osnovni cilj društva zapisan v njegovem srednjeročnem programu: lažje in hitreje pa se bodo invalidi vključevali v normalno življenje, če se bodo znali vključiti v delegatski sistem. Njihov delegat bi moral biti v vseh samoupravnih družbenopolitičnih organizacijah in interesnih skupnostih, torej povsod tam, kjer gre za soodločanje pri načrtovanju in uresničevanju pravic invalidov. Prvi koraki v tej smeri so bili v Kranju že storjeni, saj ima društvo delegate v interesni skupnosti socialnega skrbstva. Za tesnejši stik s tako velikim številom članstva je društvo določilo poverjenike v krajevnih skupnostih: teh je za sedaj 15 in izkazalo se je, da je tak način povezave z invalidi dokaj uspešen. Poverjeniki seznanjajo člane invalide z akcijami društva in kar je še posebej pomembno, ugotavljajo položaj invalidov. Za boljše delo pa bo v bodoče potrebna tesnejša povezava poverjenikov s Centrom za socialno delo in pa socialnimi komisijami pri krajevnih skupnostih. Posebne naloge pa imajo aktivi invalidov v delovnih organizacijah, saj morajo skrbeti za zaposlene člane invalide. Doslej so bili ustanovljeni štirje aktivi, in sicer v Iskri, Planiki, Mladem rodu in v Savi. Marsikateri zaposjen invalid ima neprimerno delovno mesto, razen tega pa so tu še druge težave, ki se lažje in hitreje rešujejo, Če ima delovna organizacija organizirano socialno službo. Društvo se zavzema za ustanovitev aktivov invalidov tudi v Tekstil-indusu in v Konfekciji Triglav. Ena od nalog v prihodnjem obdobju je tudi organiziranje preventivnih pregledov vseh zaposlenih invalidov in pa seveda opozarja na zaščito pri varstvu ob delu še v večji meri kot doslej. Zavedati bi se morali, da je dinar vložen v preventivo, nekajkrat manjši od vsote, ki jo gospodarstvo mora plačati za izgubljene delovne dneve. L. M. REKONSTRUKCIJA ODSEKA CESTE V BOHINJ - Cestno podjetje Kranj v teh dneh hiti z de/i na bohinjski cesti. Prvotno je bilo predvideno, da bodo uredili le del ceste v Soteski, potem pa so se na predsedstvu skupščine gorenjskih občin sporazumeli, da bodo z nekaterih odsekov na Gorenjskem, za katere so bila sredstva zagotovljena, niso pa bili izdelani vsi načrti in druga dokumentacija, združili denar za rekonstrukcijo ceste v Bohinj. Tako bodo najbrž lahko uredili odsek do mostu čez Savo Bohinjko v smeri od Soteske proti Bohinjski Beli. Ce bo vreme le kolikor toliko ugodno, bodo z glav nimi deli najbrž končali še letos. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Časovna neučinkovitost Strinjam se, da je kljub številnemu štabu oziroma precejšnjemu številu zaposlenih, kljub mehanografski obdelavi podatkov, kljub vsem naporom, da bi bile včasih določene analize in podatki gotovi in obravnavani čimprej, potreben določen čas. Vendar pa menim, da se vseeno marsikje da še malo pohiteti, izboljšati ali po domače povedano hitreje se obrniti. V mislih imam zadnjo sejo kranjske občinske skupščine (prav nič drugače pa ni v drugih gorenjskih občinah), ko so delegati imeli predloženo poročilo o polletnem gospodarjenju in oceno izvajanja stabilizacijskih ukrepov v občini. Ta seja je bila 7. oktobra letos, ali drugače gledano, sedem dni po tem, ko je preteklo devet letošnjih koledarskih mesecev oziroma ko se je končalo devetmesečno poslovno obdobje tudi v delovnih organizacijah. . Pričakoval bi, da bi na seji, ko razpravljajo tako pozno o polletnem gospodarjenju, vsaj z besedo dve omenili tudi nepopolne podatke oziroma podatke za pravkar končano tričetrt-letje. Pa če že to ni mogoče, da bi bila podana vsaj pričakovana napoved. To se namreč da. Če že septembrskih osnovnih podatkov ali predvidevanj ni, pa se da na julijskih in avgustovskih podatkih z dobršno mero gotovosti prikazati približna gibanja tudi v tem tromesečju in s tem za devet mesecev. A nič. Mislim, da se ob takšnem stanju srečujemo s čudnim nasprotjem. Stališče medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko na zadnji seji, ko je obravnaval stabilizacijsko akcijo na Gorenjskem v polletnem obdobju, je bilo, da mora biti ta akcija stalna, da je treba nenehno slediti položaju in gibanjem in da je treba v drugem polletju letos razrešiti nekatera vprašanja in probleme, ki so se pokazali med zadnjimi obiski v delovnih organizacijah. Pričakoval bi torej, da bo najširšemu gospodarskemu zboru v občini (zboru združenega dela in tudi delegatom obeh ostalih zborov občinske skupščine) vseeno nakazana določena pričakovana ocena za devetmesečno obdobje. Ne nazadnje je to neke vrste obveza, ki jo je s stališčem dal medobčinski svet ZK za Gorenjsko in za katero smo se v kasnejši razpravi o tem vsi skupaj družbeno zavezali. Zato torej menim, da se ob takšnih primerih srečujemo s čudnim nasprotjem. In kakšne so posledice oziroma rezultat? Razprave, ki bi jo pričakoval o tako pomembnem vprašanju kot je polletna gospodarska ocena in stabilizacijska akcija, praktično ni bilo. In upam si trditi, da v tem primeru niti ni upravičena kritika na delegacije in na konference delegacij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, da se niso dovolj resno poglobile v obravnavano temo. Mar niso marsikje lahko dobili občutek, da je ta točka na dnevnem redu skupščine pač zato, ker mora biti oziroma zato, da je zadoščeno formalnosti. Če res hočemo povedati in se zavedati, da občinski skupščini kot najvišjemu samoupravnemu organu v občini ni in ne more ter ne sme biti vseeno, kako bodo uresničena letna programska razvojna, gospodarska, družbena predvidevanja, potem si he moremo in ne smemo privoščiti take časovne neučinkovitosti. A. Za I ar Javne razprave Radovljica — Pred kratkim so bile v krajevni skupnosti Radovljica številne seje komisij in drugih organov sveta in skupščine krajevne skupnosti o dokumentih, ki jih mora skupščina KS sprejeti do konca leta. Tako se je na primer sredi oktobra sestal svet krajevne skupnosti, kjer so pregledali pripombe na osnutek novega statuta KS. O osnutku so občani razpravljali na uličnih se stankih SZDL, v sindikalnih organizacijah v TOZD in v društvih na oh močju krajevne skupnosti. Statutarna komisija mora še do konca tega meseca uskladiti pripombe z zakoni in ustavo, tako da bi statut potrdili do konca leta na zborih občanov na uličnih sestankih organizacij S/DI. in na zborih delovnih ljudi v TOZD. Na seji so obravnavali tudi predlog srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti za obdobje do 1980. leta. V pripravo tega dokumenta pa so se premalo resno vključila podjetja na območju krajevne skupnosti, tako da še vedno ne vedo potreb po novih delavcih. Sklenili so, da bo javno razpravo o predlogu tega dokumenta prihodnji meser organizirala krajevna konferenca socialistične zveze. Na teh razpravah pa bodo hkrati obravnavali tudi predlog o referendumu za samoprispevek za izgradnjo Torek, 2H. oktobra 1975 iniliskin vežic. Domenili so m\ da !>i najprej zgradili tri mrliške vežice in uredili primernejši dostop na pokopališče. Pozneje pa bi pokopališče razširili. Predlagajo, da bi vsi zaposleni v krajevni skupnosti prispevali po 1 odstotek od osebnih dohodkov; enak pa bi bil tudi prispevek za kine te, obrtnike in upokojence. Na podlagi samoupravnega sporazuma pa naj hi TOZD in OZI) v krajevni skupnosti prispevale po 300 dinarjev na zaposlenega na leto. Predračun za izgradnjo mrliških vežic in ureditev dohoda znaša okrog 2,6 milijona dinarjev. Ta denar bi lahko zbrali v treh letih. JR Družbeni dogovor o ceni stanovanj Radovljica — V petek, 17. oktobra, so podpisali družbeni dogovor 0 oblikovanju cen stanovanj V ra dovljiški občini. Za stanovanjsko gospodarstvo V občini je dogovor pomemben, ker bodo v občini zdaj sami določali cene stanovanj. Koordinacijski odbor podpisnikov do govora je določil tudi člane posebne komisije, ki bo pripravljala gradivo, za seje odbora, pregledovala in preučevala predračune gradnje posameznih objektov in stanovanjskih sosesk, tako da bodo gradnje potekale v skladu z družbenim do govorom I I' Lovci in ribiči v enotni skupnosti Kamnik — V dvorani občinske skupščine Kamnik je bil v četrtek 1. zbor delegatov organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z varstvom, gojitvijo divjadi, lovom in ribolovom. Seje so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Kamnik Franc Svetelj, predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški in predstavniki Kinološke zveze Slovenije. Delegati so podpisali samoupravni sporazum o združitvi v novo samoupravno interesno skupnost in izvolili vodstvo skupnosti. Skupnost organizacij združenega dela za varstvo, gojitev divjadi, lov in ribolov združuje osem organizacij združenega dela: Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled, Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, Gojitveno lovišče Medved Kočevje, Gojitveno lovišče Pohorje, Zavod za gojitev divjadi Jelen Snežnik, Gojitveno lovišče Fazan Beltinci, Gojitveno lovišče Kompas Petrovci in Zavod za ribištvo iz Ljubljane. Omenjene lovske organizacije združenega dela delujejo na loviščih, ki obsegajo 226.850 hektarjev, kar je 11,2 odstotka vseh lovišč v Sloveniji. Druga so last lovskih družin. V republiki jih je skupno 413 in so včlanjene v področne Lovske zveze, le-te pa v Lovsko zvezo Slovenije. Zavod za ribištvo pa ima na skrbi dobrih 645 hektarjev voda, kamor sodi tudi Bohinjsko jezero, in štiri ribogojnice. V teh vodah vzredi Zavod za ribištvo letno skoraj 400.000 mladic lipana, 60.000 eno- in dvoletnih potočnih postrvi, skoraj milijon iker potočnih postrvi, okrog 300.000 iker jezerske zlatov-čice, skoraj 70.000 iker soške postrvi in 30 ton konzumnih postrvi. Na četrtkovem zboru v Kamniku so ugodno ocenili oblikovanje nove skupnosti. Ne bo le prispevala k bolj urejenemu lovu in ribolovu ter gojitveni dejavnosti v republiki, so dejali delegati, temveč bo velikega pomena za varstvo narave in ohranjevanje naravnega ravnotežja. J. Košnjek Urejena kanalizacija Dolgoletni problem, kanalizacija, ki je tri prebivalce Godešiča, je končno rešen. Zaradi neurejenosti odtočnih kanalov je namreč voda ob vsakem deževju poplavljala travnike na spodnjem delu vasi. Cevi za kanalizacijo je kupila krajevna skupnost z denarjem, ki ga od sklada za ceste prejema kot odškodnino za škodo, ki jo povzroča voda, ko odteka s ceste. Prebivalci kraja so prispevali prek 300 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost vseh del pa znaša več kot 30.000 din. J. Starman > V Jugoslaviji dnevno ne pride na delo 200.000 delavcev To smo lahko prebrali v dnevnem časopisju. Kaj pa to pomeni? Da je vsak dan izgubljenih 1,600.000 delovnih ur, ... da ni bilo opravljeno toliko in toliko dela, ni bilo izdelanih toliko in toliko izdelkov. Nekateri strokovnjaki računajo, da stane 1 ura delavca v tovarni približno KM) din, če pa v tem času ne proizvaja, pa je to čista izguba. 1,600.000 ur dnevno da misliti, posebno če slutimo, da vse ure niso bolezenske. Mislim, da smo do pravih bolnikov često nepravični in celo krivični, ko jih prepovršno obrav-namo. V naših ambulantah delajo nepotrebno gnečo, stroške in slab zrak mnogi simulanti, lenuhi pa tudi namišljeni bolniki. Zaradi onih drugih /a prve skoraj ni časa za preglede in denarja za resnična trajna zdravljenja. Kako temu napraviti konec*' S poostreno kontrolo! »Bolnika«, ki v času bolovanja ni doma, odvisno od »bolezni« ne leži ali počiva, temveč meša malto, 01 je ali zanje, VOSi avto ali traktor, se potika po morju, ali pa popiva pri sosedih, ženi sina ali pa skače preko plotov, takemu naj se čas prebit na takem »bolovanju« šteje kot težka kršitev delovnih obveznosti, in najmilejša kazen naj bi bila neplačan celotni holniški dopust, disciplinska komisija pa IISJ odredi še kazen za naprav I jeno škodo podjetju. Sicer bi marsikateri graditelj imel nekaj težav, počakati hi moralo tudi kako opravilo na njivi, toda red bi pa bil, pa kmalu, in ne hi jokali /a sredstvi za zdravljene resničnih bolnih ljudi, ki jih tudi ni malo, in pravico imajo do zdravljenja! i. s. Metalka Ljubljana n.sol.o. TOZD »Triglav« Tržič n.sol.o. razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. 2 ključavničarjev 2. rezkalca Pogoji: 1. KV ključavničar 2. KV rezkalec Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Metalka Ljubljana, TOZD »Triglav« Tržič, Bistrica 2 kadrovska služba. ČGP Delo TOZD Časopisi, podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalke — prodajalce za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih: v GORENJI VASI in v RADOVLJICI. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. raznašalce za časopis Delo v jutranjih urah za območja: Tržič, Kranj, Skorja Loka - center, Škofja Loka - Podlubnik in Radovljica. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici ĆGP Delo Kranj, Koroška 16. tel. 21-280-Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška Kj do 31. oktobra. Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme TIKO Tržič, Koroška c. 17 razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: izklicna cena din 1. stružnica ADA potisje 250 X 1500 22.500 2. polavtomatska stružnica KRUŠIK VDS-2 3500 3. stružnica ENGEL 150 X 1500 3000 Javna licitacija bo v ponedeljek, 3. novembra lf)7.r>, ob 10. uri v prostorih delovne organizacije TIKO. Ogled vsak dan od H. do 14. ure. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije vplačati 10 % kavcijo od izklicne cene. Informacije dobite v upravi podjetja ali po telefonu 50477 int. 3. V izlicitirani ceni prometni davek ni vračunan. Delovna organizacija Alpetour Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta v: TOZD Creina Kmetijska mehanizacija Kranj — obrat proizvodnje kmetijske mehanizacije LabOW 4 KVstrugarjev z 1-letno prakso, 2-mesečno poskusno delo, OI) ca. 3200 din. 1 vio se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe sprejema DO Alpetour, Škofja Loka. Kadrovski oddelek Škofja Loka, Titov trg 4 b. Slovenijales Alples tovarna pohištva Železniki objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazurrja o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem ddu prosti delovni mesti 1. serviserja 2. vzdrževalca Poleg splošnih pogojev morajo prijavljeni izpolnjevati še naslednl'' P, sebne pogoje: ^ Pod 1.: KV mizar, lastnik vozniškega izpit« B kategorije, vesel)*' dela na terenu pod 2.: KV strojni ključavničar, zaželena je nekajletna praksa 0 DdO pod 1. zaobsega popravilo reklamacij na terenu in ho stimuli'" s primernim osebnim dohodkom tll Delo pod 2. pa zaobsegs vzdrževanje In popravilo strojev; kaminu* nudimo primerne osehne dohodke- in samo dopoldansko delo. ^ Obširnejše informacije dobite v Organi/.acijsko-kadrovskem sekt*' -I naieOZD ih PitUMni prijave je potrebno poslati v 7 dneh po objavi delovn mest. Izbira kandidatov bo najpozneje v desetih dneh P preteku razpisnega roka. oktohma stiupina 0>inovne šole Matije Valjavca iz Preddvora je v četrtek, 2:i. nast i ponovno šlo- na gostovanje v Zvezno republiko Nemčijo. Tokrat bo stičn°P ° 2 0e^°kranjskimi in gorenjskimi plesi na veliki mednarodni turi-s[ Propagandni prireditvi v Kasslu. Prireditvi bo prisostvoval tudi jugo-fnll? konzul v ZRN. Na pot je odšlo HO pionirjev in mladincev, članov folklorne skupim. - Foto: T. Krišelj r~---■-■-. k. Spominska razstava in koncert V Kranju bo jutri, v sredo, ob 18.30 v galeriji v Mestni hiši otvoritev spominske razstave del akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Po otvoritvi razstave bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert, katerega spored bodo izvajali slovenski reproduktivni in operni umetniki: sopranistka Zlata Ognjanovič, basist Dragiša Ognjanovič, pri klavirju bo Milivoj Surbek. ' P. L. J Gorenjska oblačila Kranj Svet skupnih služb razpisuje prosto delovno mesto kadrovskega administratorja Pogoji: 1. upravno-administrativna šola, 2. 2 leti prakse, zaželena praksa s področja kadrovske službe £a razpisano delovno mesto velja 3-mesečno poskusno delo. Prijave s kratko obrazložitvijo o dosedanjih zaposlitvah pošljite na splošno kadrovsko službo. Rok za oddajo Prgav je 14 dni. Art. 8242 Barva: črna, sv. rjava, rdečerjava '«5 4rt. 8245 arva: Art «243 Barva: rdeča, rJava, zelena zelena Predstavljamo vam ženske modele iz naše bogate kolekcije za jesen Metalka Ljubljana, n.sol.o. TOZD »Triglav« Tržič n.sol.o. Po statutu TOZD »Triglav« Tržič, samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih ter samoupravnem sporazumu o sistemizaciji in opisu delovnih mest TOZD »Triglav« Tržič, komisija za razpis vodilnega delovnega mesta — pomočnik direktorja TOZD »Triglav« Tržič v skladu s svojim sklepom z dne 22. oktobra 1975 razpisuje prosto delovno mesto pomočnika direktorja TOZD »Triglav« Tržič P°goji: *" yišja ali srednja stopnja izobrazbe praviloma ekonomske, pravne ali tehniške smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu s področja poslovanja podjetja, ** Podrobnejše poznavanje prodajnega področja in poznavanje problematike pri prodaji orodja, "~ zaželeno znanje tujega jezika, "** družbenopolitične in moralne vrline. pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 ■5en P<> objavi razpisa na naslov: Metalka Ljubljana TOZD "Triglav« Tržič, Bistrica 2 komisiji za razpis vodilnega delovna mesta. Komisija za razpis vodilnih delovnih mest TOZD Slaščičarna — Kavarna Kranj; n.sol.o. v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD Slaščičarna — Kavarna Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo višjo komercialno ali ekonomsko šolo in 4 leta delovnih izkušenj, 2. da imajo srednjo ekonomsko ali komercialno šolo in poklic poslovodje in 8 let delovnih izkušenj 3. da so sposobni organizatorji poslovanja in 4. da so samoupravno in politično zavedni ter moralno politično neoporečni Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo šolsko izobrazbo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter samoupravnih in političnih aktivnosti je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA št. 6/IV z oznako »za razpisno komisijo«. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o., objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina — prodajna mreža, o.sub.o. Ljubljana za trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbenim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — LES, Primskovo, prosti delovni mesti 1. materialnega knjigovodje pogoj: popolna srednješolska izobrazba in ustrezna praksa v stroki 2. delavca in za trgovino s pohištvom — Kranj — pohištvo, Primskovo, prosto delovno mesto 1. snažilke Nastop dela za vsa delovna mesta je možen takoj po preteku objavnega roka. Poskusno delo za navedena delovna mesta traja od 1—2 meseca. Pismene ponudbe pod 1. in 2. sprejema Lesnina — trgovina Kranj — LES v Primskovem in za delovno mesto snažilke Lesnina — trgovina Kranj — pohištvo, Primskovo do vključno 10. novembra 1975. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. lip bled lesna industrija Bled, n. sol. o. Bled TOZD Lesna predelava Podnart, n. sol. o. Podnart Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja dve prosti delovni mesti kuharic Pogoj: polkvalificirana kuharica s tremi leti delovnih izkušenj ter enomesečnim poskusnim delom, delovni čas je deljen. Prijave naj interesenti pošljejo do 14. novembra 1975 na naslov: LIP Bled, TOZD Lesna predelava Podnart, n.sol.o. Podnart, odbor za medsebojna razmerja delavcev v ZD. Delavski svet Kovinskega podjetja Kranj, Jezerska cesta 40 objavlja prosto delovno mesto skladiščnik orodja Za to delovno mesto se zahteva poklicna šola kovinarske stroke, tri leta delovnih izkušenj ter smisel za organizacijo dela na tem področju. Prijave sprejemajo do zasedbe delovnega mesta v tajništvu podjetja. Preživel je tragedijo — požig Srednje ' Radovne V zvezi s člankom, objavljenim septembra letos, o požigu Srednje Radovne se je oglasil pri meni Jože Rekar, ki je bil takrat kurir pri okrožnem komiteju jeseniško-bo-hinjskega področja. Jože, ki je imel partizansko ime Stanko, je bil doma v Srednji Radovni. Kot domačin je dobro poznal teren in razmere v tem kraju. Sedaj živi blizu Maribora v občini Rače. V članku sem zapisal, da so Nemci sežgali prebivalce Radovne v Šetin-čevi hiši. Jože pa pravi, da so bili sežgani v Rekarjevi hiši. Jože je takrat zgubil staro mamo, mamo, tri sestre in dva brata. Le njegov oče Tonček, ki je takrat drvaril v Krmi, je ostal živ. Deset dni preden so partizani napadli Nemce na Frčkovem rovtu, je skupina Nemcev prišla po desni strani reke Radovne (ne po cesti) v Srednjo Radovno. Takrat so pretepli prebivalce pri Klemenčku in pri Lojzu. Zato je takratni sekretar okrožnega komiteja jeseniško-bo-hinjskega odreda Mitja izdal povelje, da je treba preprečiti nadaljnje pretepanje domačinov, ki so delali za partizane. Ko so Nemci prišli septembra leta 1944 po drva, so jih partizani nameravali napasti že na Benkovem rovtu nad Spodnjo Radovno. Vendar so bili o prihodu Nemcev prepozno obveščeni. Jože tudi pravi, da je napad izvedel tretji udarni vod bohinjskega bataljona, komandir voda pa je bil Mirko iz Zasipa nad Bledom. Nemci so po tem napadu zahtevali, da se vrneta dva nemška vojaka. Zgodilo pa se je takrat, da je bil eden od nemških vojakov ranjen in se je zdravil v partizanski bolnici nad Jelo, po okrevanju pa je nameraval pobegniti, vendar je bil pri pobegu smrtno zadet. Za drugim nemškim vojakom pa se je zgubila vsaka sled. Jože Rekar je torej takrat izgubil sedem sorodnikov, v začetku oktobra letos pa mu je umrl še oče, ki je takrat preživel tragedijo. Umrl je v Zgornji Radovni v 77. letu starosti. Pokopali so ga na pokopališču Dovje-Mojstrana. Takole so se od njega poslovili borci. »Poslavljamo se od človeka, čigar tragedije se ne da popisati. Kadar je kdo priča sežigu svojih otrok in žene v lastni domačiji in sam po naključju ostane živ, tedaj mora biti zelo pogumen junak, da kljub nepopisni osebni nesreči ohrani vero v življenje, da spet začne upati v človečnost, da začne znova verjeti v ljudi... Požgana Radovna je danes legenda, kakor je legenda Pohorski bataljon. Prav vi, Tonček, ste poosebljali to legendo. Lahko ste prepričani, da bo ta strašna zgodba še dolgo živela. Z njo boste živeli vi in spomin na nečloveško trpljenje, ki ste ga morali prestati. Ostal bo živ spomin na človeka, ki ga nobena človeška krutost ni mogla zlomiti... ' Člani združenja zveze borcev se v največji spoštljivosti klanjamo vaši grozljivi žrtvi, hkrati pa občudujemo človeka, ki je bil tej žrtvi kos. Nikoli vas ne bomo pozabili. Kar ste dali za našo svobodo, bi se vam z ničemer ne mogli oddolžiti. Počivajte v miru« J. Ambrožič Central — Kranj n.sol.o., Maistrov trg 11, Kranj oddaja v najem najboljšemu ponudniku gostinski lokal v Dupljah. Prijave pošljite v splošni sektor podjetja do 7. novembra 1975. 7P Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (91. zapis) Vedno bliže karavanški meji nas vodi naše koroško potovanje — raje bi mu rekel kar nekako pobožno romanje, od postaje do postaje, od kraja do kraja, od src do src — pa se iznenada zavem, da vodim radoznale-ga bralca pravzaprav v našim ljudem najmanj znane kraje, četudi so nam skoro na dosegu roke. V mislih imam čudovito lepo sotesko, ki veže Obirsko (Ebriach) in Korte (Tro-gern). To pa je kar onstran naše meje pri Jezerskem. Korte (991 m) OD SEL PREK ŠAJDE NA KORTE Sicer bi našim popotnikom bilo bolj na roko, če bi potovali na Korte iz Železne Kaple pa mimo Obirskega, »skozi Peči« (tak je star slovenski izraz za današnjo Korško sotesko, ki ji Nemci pravijo Trogernklamm) in nato navzgor do korške cerkvice, ki pomenja nekako središče po hribovju in gozdovju raztresenega zaselka — visokogorskih Kort. Vendar moramo iti po poti, ki nas pripelje v te kraje iz Sel, kjer smo se kar dodobra odduškali (v naših zapisih, seve!). Nekaj kilometrov vzhodno od Sel je križišče cest: na sever vodi od tod pot mimo Borovniškega jezera v Dravsko dolino, na jug v ozko dolino do Košutnika, na vzhod od Terklja pa čez sedlo Šajdo (Schaidasattel, 1105 m), na Obirsko. No, skozi Spodnje in Zgornje Obirsko, kjer živi, učiteljuje in piše pesnik Valentin Polanšek, nas bo vodil prihodnji zapis. Danes pa smo se namenili »skjzi Peči« ali Korško sostesko (tudi Obirski Vintgar imenovano), obiskati nazaj grede sestre Smrtnikove in se povzpeti na visoke Korte. Soteska, ki sta jo izdolbla Korški in Obirski potok (ali Obirščica), je nekaj edinstvenega na Koroškem. Velja za tako znamenitost in lepoto, da jo je Avstrija razglasila za »Na-turschutzgebiet« (po naše: »narodni park«). Dolga je 3 km in pol. Od 1. 1925 je speljana po soteski 4 m široka asfaltirana cesta. Ki pa vodi kar 14- krat po mostičih čez vodo, sicer pa skoro ves čas po v skalo vsekanih galerijah. Stene na obeh straneh so skoro navpične in posebno pomladi polne planinskega cvetja. Rumeni cvetovi avriklja se odpro najprej, pozneje pa skale kar pordeče od rododendrona. Pravi, naravni alpi-netum! Preden so napravili prevozno pot skozi sotesko, so ljudje hodili z Obirskega na Korte le po strmi stezi, z vozmi pa prek Roblekove planine le z Jezerskega. Nova meja je torej zahtevala potrebo po vozni cesti od Obirskega do Kort. Torek, 28. oktobra 1975 V SRCU GORA Res, dobesedno: ko se povzpne-mo iz doline na Korte, k cerkvici pri Pristovniku (991 m), se nam zazdi, da stojimo sredi ogromnega kotla, obdanega od gora in gozdov. In po pobočjih tega kotla so raztresene samotne, a mogočne kmetije — vse skupaj pa se družijo v zaselek ali vas Korte. Kajti zdi se, da kake prave vasi ni nikjer — a vendar je še nedavno živelo tu okrog blizu 150 stalnih prebivalcev! — Korte slejkoprej veljajo za eno najviše ležečih vasi na severnih pobočjih Karavank. In imena korških samotnih kmetij ne morejo biti bolj slovenska kot so: Smrtnik, Krničar, Pečovnik, Hribernik, Jamnik, Kališnik, Košut-nik, Bistričnik, Obojnik, Kožljak, Plaznik, Pristovnik, Rešovnik ipd. Imajo pa tudi vrhovi, ki obkrožajo korško globel, prelepa domača imena: Tolsta Košuta, Kališnikovo in Režovnikovo Poldne, Virnikov Grin-tavec, Pečovnikov Turen in greben, ki mu pravijo Mož. Pa tudi daljni in visoki Obir (2142 m) zveni po domače, saj velja med temi gorami po vsej pravici za očaka. — Vsekakor bi Rožani radi verjeli, da Kralj Matjaž ne spi v Peči, pač pa v nedrjih njihovega Obirja! Pri cerkvici — posvečeni sv. Križu — na Kortah raste stara lipa, pod njo pa je postavljena lesena klopica. Tu sem sedel v oktobru 1. 1969 in se oziral po svetu, ki je natančno tak, kakršnega opisuje v svojih delih Pre-žihov Voranc: same temne globeli, tu in tam samotna domačija — gore, gozdovi, mir, tišina. Za veseljake ti kraji res niso, bolj primerni so za utrujene, počitka potrebne ljudi. Taki menda tudi hodijo sem gor, v gostišče »pri Pristovniku«, tik ob cerkvici. Lastnik »pensiona«, kot pravijo v svetu manjšim gostiščem s tujskimi sobami, je Jezerjan, inženir Lambert Muri, brat župnika z Djekš. Prejšnji lastnik, kmet Krničar p. d. Pristovnik, je bil tako premožen, da je dal cerkvico zgraditi na svoje stroške! Danes pa je kmetovanje »pri Pristovniku« le stranska dejavnost, več prinaša »pension«, ki lahko sprejme na prenočevanje kar 40 gostov. Zaradi domiselne opreme sob (vsaka drugačna, a vse v alpskem slogu), zdrave domače hrane, predvsem pa zaradi miru, je tu skoro vso sezono vse zasedeno, seveda z gosti iz severnih evropskih dežel, ki so bolj petič ni. Zal, za zdaj ni še mogoče priti do Kort z našega Jezerskega, čeprav vodi do tjakaj čez Roblekovo planino (državna meja) kar dober kolovoz. In tako, če želiš obiskati svet okrog Kort, moraš čez Jezerski vrh v Železno Kaplo, od tam pa skozi Obirsko in Korško sotesko na Korte, torej naokrog, spet v bližino meje! Sicer pa imamo podoben primer pri Novi Gorici: če hočejo priti naši Go-ričani v Brda, morajo po velikem ovinku naokrog Sabotina in do odročnih Plav, da pridejo do ceste, ki sme voditi naše popotnike v Gradni-kovo deželico, tako bogato s soncem, s trto in s prisrčnimi ljudmi, ki se jim pravi — Brici in Brike. (Se bo nadaljevalo) Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter, traktorje TOMO VINKOVIĆ - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje GRADITELJI, POZOR! Obveščamo graditelje, da smo 5 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas. NOVOST: moderniziran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo sami s kamioni, opremljenimi z nakladalno-razkladalno napravo UGODNOSTI ZA KUPCE 10% POPUST Naročila sprejema OPEKARNA KOŠAKI / MARIBOR PE: Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335. p. o Obisk koroških Slovenk S spn-jvrna v Kranju. — Foto: F l'cn/ati V organizaciji Zveze slovenskih žena v Celovcu nas je v četrtek, dne 23. t.m., obiskalo 72 Korošic pod vodstvom predsednice Milene (Jroh-lacher in Anice Kupper. Namen obiska je bil spoznati v obliki izleta nekatere kraje v matični domovini — to pot so bile rojakinje namenjene v Cerknico (ogled tovarne pohištva Brest in presihajočega jezera) ter v Postojnsko jamo. — Ker pa je čas tak, da se sleherni obisk koroških rojakov, tudi če ima izletniško obeležje, nujno izrazi tudi kot manifestacija povezave rojakov z obeh strani Karavank, je Korošice sprejela V Kranju delegacija naših žena, jim poklonila lep gorenjski šopek in zaželela srečno pot in prijetno bivanje v Sloveniji. Tekstilna tovar na Tekst ilindus pa je vsaki udeie ženki izleta podarila podobo Kranja, natisnjeno na fini tkanini kot sten ski prt ič. Dve tovarišici iz delegacij«', ki je Korošice sprejela v Kranju, sta se pridružili izletnicam, vodništvo pa sta prevzela dva naša tovariša. Ves čas je izletnice spremljalo na poti prekrasno jesensko sončno vreme, pa tudi dobra volja in vedro razpoloženje v obeh avtobusih. Sprejem v tovarni pohištva Mrest v Cerknici ie izzvenel v prisrčnem vzdušju. Poleg zastopnikov podjetja so rojakinje, s Koroške P'^'glcil* tudi predstavnice krajevnih_ žen s0 organizacij. — Po prigrizk« [e. domačini pokazali izletnicarn^ ^ ^v pote Cerkniškega jezera, ki )e. dneh še kar precej vodnato. Iz Cerknice je vodila naše pot v Postojnsko jamo. Tiki ,V vhodom je Korošice pozdravilo Stopstvo postojnske občinske -s j. Mine, Zveze borcev NOB in Prpfi stavnica Konference žensk SZDL. Seveda s šopkom in p°tf0' vijo v jamski restavraciji. koj-cr Ko se je predsednica Zve/.«" ■ ^ ških Slovenk Milena GrOblacnO^j^ zahvaljevala ob sprejemih v Kr ' $\ Cerknici in Postojni, je vsa K j v poudarila, da prav ti stiki Z r()JvJJnj-v restavraciji Kanu ob Zbilj«**!^ seru je bil izlet v poznem v«^a. uspešno zaključen. Vsekakor s 1 j&t' bilom od naše strani, da si k rojakinje ogledajo kdaj priho4W jrj druge kraje naše lepe domovu« , je slejkoprej tudi mati korosM . neških in porabskih Slovent ^ V Planiki najmlajše društvo Letos je praznovalo 20. obletnico uspešnega delovanja industrijsko gasilsko društvo v kranjski organizaciji združenega dela Planika. To društvo je po podatkih kranjske Občinske gasilske zveze najmlajše uidustrijsko društvo v kranjski občini- Društvo združuje 20 članov, ki razen obveznosti na delovnih mestih skrbe tudi za požarno varnost in seznanjajo z gasilskimi veščinami tudi sodelavce. Gasilcem in njim gre zahvala, da je bilo precej začetnih Požarov zadušenih in da ogenj ni Povzročil večje materialne škode. Društvo vodi Alojz Korošec, poveljniško dolžnost pa opravlja Franc Mali. I. Petrič Ansambel Lojzeta Slaka v Bohinju Češnjica v Bohinju - V nedeljo, *9- oktobra, je v dvorani gasilskega društva v Cešnjici v Bohinju gostoval narodno-zabavni ansambel Lojzeta Slaka s Fanti i/. Praprotna. V Programu ob 10-letnici delovanja [ega ansambla je sodeloval tudi igraje Milan Kalan. Prebivalci so na Popoldanskem koncertu do zadnjega Kotička napolnili dvorano. Podoben koncert pa je bil dve uri kasneje tudi v kino dvorani v Bohinjski Bistrici. B. Sodja Seminar za nove člane gorske straže Umrla je Špehonova mama Gorje — V začetku oktobra je v 96. letu starosti umrla najstarejša Gorjanka Špehonova mama, doma iz Spodnjih Gorij. Enajst otrok je rodila in danes sta živa še dva — Vinko in Frančiška. Pred drugo vojno je družina živela precej v pomanjkanju, med vojno pa so vsi pomagali partizanom. Tudi sinovi Tone, Lojze in Vinko so bili v partizanih in Lojze je leta 1944 padel nekje na Primorskem. To leto je zgubila tudi moža in hčerko Pavlo. Vsa leta po vojni je bila Špehonova mama članica ZZB NOV Gorje. Zadnja leta pa je bila prikovana na invalidski voziček. Živela je pri hčerki Frančiški. Prebivalci Gorij jo bodo ohranili v lepem spominu. J. Ambrožič Zmagoslavje na Makaluju Himalajski vrh Makalu, visok 848l metrov, peta najvišja gora Sveta, in njegova južna stena sta po-Popolnoma jugoslovanski! V dnevniku VI. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave so vpisane štiri osvojitve, vrha prek do prihoda jugoslovanskih alpinistov še nepremaga-ne južne stene. 6. oktobra se je kot Prva povzpela na vrh naveza Stane ^elak in Marjan Manfreda, dva dni kasneje pa sta na goro stopila še Jank0 Ažman in Nejc Zaplotmk. Ko smo že pričakovali, da Jugoslovani po dveh uspešnih osvojitvah z naskakovanjem vrha ne bodo več nadaljevali, je prišla iz Nepala nova novica: na Makalu so stopili še trije Jugoslovani. To sta bila najprej 23-letni Ljubljančan Viktor Grošelj in leto starejši študent iz Šoštanja Ivan Kotnik. Še isti dan pa je dobila gora novega »osamljenega junaka«. Na vrh se je povzpel 27-letni Trži-čan Janez Lončar, tekstilni tehnik v Bombažni predilnici in tkalnici. Na vrhu je bilo torej kar sedem Jugoslovanov! Odprava, ki ji v zgodovini jugoslovanskega alpinizma ni bilo enake, se vrača domov. -jk ljubljanska banka Ček je varno, preprosto in zanesljivo plačilno sredstvo He L)8'°vanje s čeki je odraz moder I^.Oančne tehnologije, ki jo je pred at*ka^a uva'ati tudi Ljubljanska >n f 8; Mnogo ljudi, ne le poslovnih k $St'n' ki veliko poklicno potujejo, k*; * dojelo, kaj pomeni zanje ček, Mw S(' 'abko z njim kupijo oziroma 1%aj-°- Ustvaril se je že določen *Un< letnikov osebnih tekočih ra-fytaV,pa ,um P,)(|l<'<'L trgovin, tu-\h '-'^ aBenc>J. Kost'^ >n drugih n,z'*cij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priroč-nejše kot z gotovino. V temle članku si bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerimi se srečujemo pri prejemanju in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar najbolj olajšati delo in vas pri poslovanju s čeki Ljubljanske bankfl obvarovati pred začetnimi težavami. V soboto in nedeljo, 27. in 28. oktobra, je bil v planinski postojanki na Ratitovcu dvodnevni seminar za nove člane gorske straže. Pripravili so ga člani planinskega društva za Selško dolino iz Železnikov, udeležilo pa se ga je dvajset slušateljev: šest iz Zirov, pet iz Sovodnja, eden iz Škofje Loke ter osem iz Železnikov. Udeležencem tečaja sta predavala kustos za botaniko pri prirodoslov-nem muzeju Slovenije Nada Pra-protnik ter načelnik za gorsko stražo pri PD Škofja Loka Vinko Hafner. »Z udeležbo planincev, bodočih stražarjev, na tečaju smo tokrat lahko popolnoma zadovoljni,« mi je po končanem seminarju dejal načelnik za gorsko stražo pri PD za Selško dolino iz Železnikov Marjan Lo-trič. »Seminar pa smo pripravili z namenom, da razširimo naše vrste, da usposobimo nove gorske stražarje. Tečajnike smo seznanili z rastlinstvom v gorah, okoljem v katerem živimo, z organizacijo varstva narave, s predpisi in zakoni, ki ščitijo naše okolje ter s tem, kakšen naj bi bil lik gorskega stražarja.« Tečaj je bil pripravljen na povsem prostovoljni osnovi. Udeležil se ga je lahko vsakdo, ki ga je problematika, obravnavana na seminarju, zanimala. Prav zato so slušatelji z zanimanjem prisluhnili prav vsem temam. »Zakaj smo se odločili, da izobraževanje gorskih stražarjev pripravimo prav na Ratitovcu?« je povzel besedo Vinko Hafner. »Prav nič težka ni bila odločitev. Kot veste je ta vrh nad Selško dolino izjemno bogat po vsakovrstnem rastlinstvu. Tu je mogoče najti murke, planike, kranjske in turške lilije, lepi jeglič in še bi lahko našteval.« Planinsko društvo za Selško dolino je izobraževanju gorskih stražarjev že doslej namenjalo veliko pozornosti. Gasilsko tekmovanje Lesce — V nedeljo, 19. oktobra, je bilo v Lescah občinsko gasilsko tekmovanje. Pripravila ga je občinska gasilska zveza Radovljica, tekmovali pa so pionirji in mladinci. Iz Bohinja so se udeležili tekmovanja le mladi gasilci gasilskega društva Češnjica. Dosegli so tretje mesto. Za uspeh gre ^ pohvala tudi mentorjema gasilskega pr^ društva Jožetu Sodji in Francu Sta- I retu ter seveda mladincem, ki so se 1 dobro odrezali. B. Sodja Zakaj ček? Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkorja, olja, pa kave in soli. Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan. Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet z informacijami, se vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja. V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača. Ce bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapletljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika. Popolna zanesljivost plačila Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko banko. »Kljub nekaterim dokaj ostrim predpisom in ukrepom, ki ščitijo naravo v gorah, menim, da še vedno gorska straža nima tistih pristojnosti kot bi ji morale pripadati,« je ob koncu seminarja dejal Marjan Lotrič. »Letos smo samo na področju Ratitovca odkrili štirinajst .ljubiteljev' cvetja. Kajpak smo vseh štirinajst prijav oddali na postajo milice. Najbolj zanimive za ljudi so planike, pa tudi takih, ki trgajo murko in encijan, je precej. Menim, da bi že v najkrajšem času morala tudi občinska skupščina sprejeti oster zakon, na podlagi katerega bi bilo mogoče z ostrimi kaznimi kaznovati tiste, ki uničujejo gorsko naravo. Tečajniki, ki so bili v soboto in nedeljo na seminarju na Ratitovcu, bodo opravljali izpite za gorske stražarje v sredini prihodnjega meseca. J. Govekar Še enkrat: Slovesnost OD 75-letnici Češke koče V zapisu A. Karničarja pod tem zaglavjem (Glas z dne 24. 10. t.l.) je najbrž pomotoma izpadla navedba, da je po osvoboditvi Češko kočo usposobilo in obnovilo Planinsko društvo Kranj. Vsa dela so bila opravljena udarniško, ves material pa je bil prenesen do koče na ramenih mladih planincev iz Kranja. Se-.veda je dela vodil in pomagal domačin, prejšnji oskrbnik in vodnik Tepina (mizar in tesar z Jezerskega). V poletju 1946 je bila slovesna otvoritev obnovljene koče, ki ji je pri- sostvoval tudi generalni konzul Češkoslovaške iz Ljubljane. Po nekaj letih je Planinsko društvo Kranj Češko kočo prepustilo v upravljanje na novo ustanovljenemu Planinskemu društvu Jezersko, pač z mislijo, da s tem pripomore k razmahu planinstva med Jezerjani. Na ta dejstva sem moral opozoriti, ker sem bil prvi povojni predsednik Planinskega društva Kranj in udeleženec vseh takratnih delovnih akcij za obnovo Češke koče. Č. Zoreč Slovesna otvoritev obnovljene Češke koče leta 1946. Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo. Pravilno Izpolnjen ček Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik »predstaviti« s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika Čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice. Vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo *in brez kakršnih koli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun. Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom, je .10 dinarjev. Prav tako je določena največja vsota, in sicer tisoč dinarjev. Ce je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke. Čeke prevzema SD Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani. Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štempiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izve jih: dva je treba skupaj š čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji. Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh. SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani. Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče. Izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih, kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Seveda ne v obliki večjega navala, ampak kot večji dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa potegniti iz žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, torej so kupci, ki lahko kupijo več. Ste že pomislili, da bi se jim pridružili? mali oglasi • mali oglasi prodam Začeli smo s prodajo KRIZAN-TEM — velikocvetnih, pajkovcev, marjetk in lončnih krizantem. Vidic, Lesce, Na Trati 16, v bližini gostilne Ažman (Tulipan) 5813 Prodamo po polovični ceni malo rabljene in Še dobro ohranjene naslednje predmete: BOJLER, pokončni, za 80 litrov, UMIVALNIK, keramični, brez konzol, kopalno BANJO 1,65 m, lito, emajlirano. Predmete si lahko ogledate vsak ponedeljek od 14. do 16. ure v Domu, Ljubljanska c. 15, Društvo upokojencev, Bled. 5776 HLADILNIK GORENJE, 135-li-trski, prodam po ugodni ceni. Gatej, Groharjevo naselje 2, Škofja Loka 5824 Prodam rabljene SALONITNE PLOŠČE. Srednje Bitnje 105, Zab-nica 5867 Ugodno prodam novo števčno URO, rabljena OKNA, ŠTEDILNIK Gorenje in PSA volčjaka. Bri-tof 218, Kranj 5868 Simon Prešeren Trbiž, tel. 2137 • potrebščine za cen- tralne kurjave • nadomestni deli za pralne stroje • znižane cene KESON za tovornjak, dolžina 4,80 m, in CISTERNO, 3300 litrov, za centralno kurjavo, novo, prodam. Magajne Jože, Gorice 20, Hruševje, tel. 066-24662 5869 Prodam sadike MAGNOLIJE in MAHONIJE. Debelak Marija, Ruči-gajeva 18 a, Kranj 5870 Prodam nov GORILNIK za centralno peč znamke KALOMAT z garancijo. Draksler, Zasavska 42, Kranj 5871 Prodam mehka ali trda suha DRVA. Sr. vas 10, Golnik 5872 Prodam PEČ na olje EMO 8. Partizanska 34, Šenčur 5873 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Šorlijeva 39, stanovanje 24, Kranj. Ogled od 16. ure dalje, sobota in nedelja ves dan. 5874 Prodam semenski KROMPIR igor. Zalog 30, Cerklje 5875 vozila Kupim avto FIAT 750, PRINC, FIAT 1300 ali AUSTIN v dobrem stanju. 10.000 din plačam takoj, ostalo po dogovoru. Telefon 21-589, Kranj 5876 Prodam ŠKODO, letnik 1967, po delih. Frelih Jure, Sp. Duplje 80 5877 ZASTAVO 750, letnik 1970, ugodno prodam. Prebačevo 51, Kranj 5878 Kupim ZASTAVO 750 v vrednosti 15.000 din na potrošniški kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 5879 kupim Kupim mizarsko KOMBINIRKO ter »FREZO« za pasqualija. Zupan, Leše 16, Tržič 5880 Kupim CIRKULARKO za žaganje drv za domačo uporabo. Naslov v oglasnem oddelku. 5881 stanovanja Iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Jolanda Šimnovčič, Stara vas 51,2iri 5816 GARSONJERO ali prosto STA NOVANJE (delno) vzamem v najem na Primskovem ali v bližini. Ponudbe pod »Samski« 5882 posesti Na Planini v bližini kurilnice ku- Izdaja <"'!' Gla«, Kranj, Ulica MoAc Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, ti-,k. Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja t. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št,silk,i 51500-601-1259) - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, maio-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena /a I številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 10 JI pim GARAŽO. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 24-697 5883 PROSTORE v centru Kranja, primerne za skladišče, dam v najem. Ponudbe pod »Dogovor« 5884 zaposlitve V dopoldansko VARSTVO vzamem enega ali dva otroka od starosti 3 let- naprej. Ponudbe pod »Okolica Vodovodni stolp« 5885 obvestila BOGATA IZBIRA KRIZANTEM ZA PRVI NOVEMBER! Vzgajamo več sort velikocvetnih KRIZANTEM, pajkovcev, marjetk in lončnih krizantem. Opozarjamo zlasti na pajkovce in marjetke, ki so zaradi trpežnosti, lepih barv in oblik v vrtnarsko razvitih deželah že dolgo cenjeno cvetje, pri nas pa so se začele šele uveljavljati. Prodajati smo začeli 20. oktobra. Ing. MARJAN GOMZI, Podbrezje 58 5742 SHELLOVA ČRPALKA MLEČ-NIK, 14 km od Ljubelja proti Celovcu, naredi v 1 dnevu zaščito avto podvozja (premaz). Vsak dan, razen nedelje od 7. do 19. ure. 5743 TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno kvalitetno kemično očistim na domu. Informacije po telefonu 21-939 5808 ŠKOFJELOČANI! V Stari Loki 26 za frizerskim salonom je odprt SERVIS za popravilo električnih gospodinjskih aparatov. 5886 najdeno Zatekel se je PES - pasme šnau-cer. Zaradi identitete javite: ime, barvo in spol na naslov: Vidmar, Čabrače 1, Gorenja vas 5887 dežurni veterinarji OD 31. OKTOBRA DO 7. NOVEMBRA 1975: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj Kajuhova 23, telefon 22-994 za območje občine Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Sp. trg 29, telefon 60-053 za območje občine Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet.. Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 in 77-740 za območje občin Radovljica in Jesenice. v primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: telefon sie-vilka 25-779 na ZVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela Jelen ). 0 Prešernovo gledališče TOREK, 28. oktobra, ob 17. uri v prostorih IKm srečanje in razgovor z režiserjem Marjanom Belino na temo: Teoretične osnove aktivne gledališke vzgoje; ob 19,W za red PREMIKRSKI - K. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH; SREDA. 29. oktobra, oh 19,10 /.a red SRE1 >A - F. Hadži(<: HITLER V PARTIZANIH; ČETRTEK, 30. oktobra, ob 19.30 /a red CE TRTE K - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH Torek, 28: oktobra 1975 Kranj CENTER 28. oktobra amer. barv. ZADNJI UKAZ oh 16., 18. in 20. uri 29. oktobra premiera korej. barv. glash. PRODAJALKA CVETJA oh 16.. 18. in 20. uri 30. oktobra angl. barv. pust. JAMES HONI) - 2IVI IN PUSTI UMRETI oh 16.. 18 ,n 20. uri Kranj STOR2IC 28. oktobra nem. barv. fant. MESTO SANJ ob 16., 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv vestern DAN ZEM LJEPOSESTNIKOVob 16., 18 in 20 uri 30. oktobra korej. barv glasb PRODAJALKA CVETJA oh 16., 18. in 20. uri Tržič 28. oktobra amer. barv. vestem DAN ZKM LJEPOSESTNIKOV oh 18 m 20. uri 20. oktobra amer barv /.god IVANHOE oh 18. in 20. uri 30. oktobra amer barv zgod. IVANHOE oh 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. oktobra franc barv komed PRAVA ZGAGA ob 18. uri 29. oktobra fram barv komed PRAVA zgaga ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer barv aknj TEXA8 EX-PRESS ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 28 oktohra amer. barv. pust TARZANOV BOJ ZA llVLJENJE oh 20 ur. 29. oktobra amer barv pust TARZANOV boj za Življenje ob i« & 20 uri 30. oktobra amer. barv. vojni STRAŽARJI GRADU ob 20 uri Železniki OBZORJE 29. oktobra amer. barv pust METULJ oh 20 Radovljica 29. oktobra angl. barv. krim. MORILEC / RILLINGTONSKEGA TRGA oh20. un 30. oktobra it al. barv. SKRIVNOST ob 20 Bled 29. oktobra ital. barv. komed. MORILEC STOLETJA ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. vestem KEHII,, ŠERIF ZDA ob 20. uri Jesenice RADIO 28. oktobra franc. barv. drama STANJE PRIPRAVLJENOSTI 29. oktobra amer. barv. CS komed. NEZNOSNA LETA Jesenice PLAVŽ 28. oktobra amer. barv. krim. DILLINGER 30. oktobra franc. barv. drama STANJE PRIPRAVLJENOSTI Kranjska gora 29. oktobra franc. barv. drama STANJE PRIPRAVLJENOSTI Padel in se ranil V nedeljo, 26. oktobra, nekaj po 21. uri se je na Smledniški cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Drago Li-povčič (roj. 1953) iz Kranja se je vinjen peljal po Smledniški cesti, zapeljal na neutrjeno bankino in padel. Pri tem se je laže ranil in so ga prepeljali v bolnišnico. Padalo se ni odprlo V soboto, 25. oktobra, se je na leškem letališču * pripetila huda nesreča. Padalec Anton Iskra (roj. 1944) iz Radovljice je bil 10 minut pred nesrečo poletel s športnim letalom česna. Ko je letalo doseglo pravo višino, se je pripravil za skok kot že velikokrat poprej, saj je imel za seboj že nad 500 padalskih skokov. Vendar pa se tokrat glavno padalo iz neznanega vzroka ni odprlo. Približno 150 metrov nad zemljo je padalec hotel odpreti pomožno padalo, ki se je sicer izvleklo iz nahrbtnika, napihnilo pa se ni. Padalec je priletel na zemljo in se ubil. Vzroke nesreče bo raziskala komisija zračnega plovstva iz Beograda. Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj razpisuje prosto delovno mesto šoferja — razvažalca Pogoj: poklicni voznik C kategorije Osebni dohodek po pravilniku. Nastop dela je možen takoj. ZAHVALA Nepričakovano, v 79. letu starosti, nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Pivk Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in kolektivu Termike, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Vinko z družino, sestre in ostalo sorodstvo. Virmaše, 23. oktobra 1975 ZAHVALA Mnogo prezgodaj, nepričakovano, nas je zapustila naša skrbna in ljubljena mama in žena Ana Maček roj. Grilc Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, kolektivu Oljarica Britof, dijakom 4. b ekonomske šole, g. župniku iz Šenčurja in vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Anton, hčerka Anica in drugo sorodstvo. Milje, 27. oktobra 1975 Vsem prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma, mnogo prezgodaj, zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric Viktor Potočnik gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 29. 10. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Bistrici. Žalujoči: žena Rezka, hčerke Anica, Darinka, Marta z družinami in Rezka. Bistrica, Kovor, Podbrezje, Polica, Kranj 27. oktobra 1975 Zahvala Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dobri mož, oče, brat in stri« Jernej Pirš žel. upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pevcem, kolektivu Klektro Kranj. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in g. župniku z Brega za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki so ^a spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kranj, Podgorje, 27. oktobra 1975 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Antona Benedika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih dneh. Lepa hvala zdravnikoma iz Železnikov in Golnika, osebju bolnice ter sestrični Francki za skrb in trud ob njegovi težki bolezni. Obenem se zahvaljujemo tovarni Iskra Železniki, Gimnaziji Škofja Loka ter Kmet i jsko-gospodinjski šoli Šentjur pri Celju za vence, pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Hvala pevcem in g župniku za pogrebni obred. Najle|>Sa hvala vsem. ki ste z. nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti v prerani grob. Žalujoči: žena Milica, otroci Marija, Mei nai kolu napravila Union in Hinavci. Vnion igra i/, kola v kolo bolje ^ predstavlja pravo presenečenje Prvenstva. Hinavci pa so se s senza-^l0"alno zmago nad Arestanti po-.*Peli z zadnjega na 10. mesto na lestvici. Hezultati - h. kolo. Union Hi-Sa^i 6:3, Ksiht . Kamikaze 0:8, Jjdmina : Crne ovce 7:4, Filmarji VMar ()-.:», AH Starš Motoristi 3:1. Jalove boys . Arestantje 3:3; h. ko-;J": Hinavci : Arestantje 4:3, Motori jT.1 • Skrlovc bovs 1:0, Črne ovce Rurnarji 3:0, Kamikaze Sedmin" Skrlovc boys (-1) Ks.ht (-2) H 1 1 (> 14:39 7 106 10:34 K B. A„sV;«PoH.k((hl te* K->ina 7 7 0 0 39:13 14 «0 20 37:14 14 7 0 0 1 32 II I 2 8413 86 20 B fl 4 i 333:23 9 7 3 3 i 15:14 9 9314 23:36 , 7 2 05 30:37 4 72 1 4 14:1H 3 H 1 07 19:41 1 Sava : Gorenjski tisk 3:2 V nadaljevanju drugega sindikalnega občinskega vaterpolskega prvenstva Kranja so bili doseženi pričakovani rezultati. Iskra je premagala Cestno podjetje, Planika |( morala priznati premor sindikalni vrsti Ikosa, Sava pa je odvzela točki Gorenjskemu tisku, medtem k<> n bilo srečanje 1'rosveta : Zdravstveni dom prelofeno, V vodstvu je Iskra h 4 točkami, I kos 3, TekutilinduH, Sava, Planika po 2, Cestno podjetje 1, medtem ko no pa Gorenjski tisk, Pro-sveta in Zdravstveni dom se brez točke. Pari prihodnjega kola (sreda, 29. 10. ob 20. uri): Zdravstveni dom : Tekst ilindus, 1'rosveta Cestno podjetje, Iskra Planika, Sava Ikos, ( .i .i m i ki t isk pa je prost -dh gorenjska nogometna liga Poraz Tržiča, remi Save 9. kolo v gorenjski nogometni ligi je spet prineslo nekaj presenečenj. Tako so Tržičani izgubili v Zireh, Triglav pa je doma klonil pred Bohinjem. Kranjska Sava pa je pustila točko v Šenčurju. Rezultati: ALPINA : TRŽIČ 4:3 (2:2) ŽIRI, igrišče NK Alpina, gledalcev 300, sodnik Drinovec iz Kranja. Domačini so presenetili z borbeno in požrtvovalno igro. V glavnem so se sicer branili, kljub vsemu pa jim je uspelo doseči kar 4 zadetke. Gostje so razočarali, še posebej pa napadalci. ŠENČUR : SAVA 1:1 (0:1) ŠENČUR, igrišče NK Šenčur, gledalcev 500, sodnik Ključevič z Jesenic. Igra je lepa in borbena. Prvi polčas je pripadal gostom, drugi pa domačinom. TRIGLAV : BOHINJ 1:2 (1:0) KRANJ, stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 150, sodnik Žirovnik iz Vogelj. Domačini so dobro začeli, vendar so kljub temu morali pustiti obe točki gostom. Gostje so namreč v drugem polčasu zelo dobro zaigrali in zasluzeno dosegli dva pomembna gola. BLED : ALPLES 4:0 (2:0) BLED, stadion NK Bled, gledalcev 250, sodnik Sekne iz Voklega. Domačini so zasluženo zmagali. Gostje so igrali grobo in že v prvem polčasu je sodnik zaradi tega dvakrat dosodil enajstmetrovko. NAKLO : JESENICE 4:4 (1:2) NAKLO, igrišče NK Naklo, gledalcev 300, sodnik Valant iz Kranja. Tekma je bila tipično prvenstvena. Rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Ekipa Kranja vseekipni zmagovalec Ekipa Kranja je vseekipni zmagovalec na 10. jubilejnem jesenskem krosu občinskih reprezentanc za pokal Dela '75. To je hkrati tudi eden največjih uspehov kranjske atletike, saj je na tem tekmovanju nastopilo 43 občin z več kot 1200 tekmovalkami in tekmovalci. Rezultati ekipnega dela tekmovanj — pionirke: 1. Kranj, 2. Ljutomer, 3. Ptuj, mlajše mladinke: 1. Novo mesto, 2. Ptuj, 3. Celje, 4. Škofja Loka, 5. Kranj, starejše mladinke: 1. Ravne, 2. Kranj, 3. Koper, članice: 1. Maribor, 2. Kranj, 3. Ptuj, starejši pionirji: 1. Novo mesto, 2. Ravne, 3. Maribor, 4. Kranj, starejši mladinci: 1. Ljubljana-Bežigrad, 2. Kranj, 3. Ptuj, mlajši člani: 1. Velenje, 2. Ljubljana-Bežigrad, 3. Kranj, člani: 1. Celje, 2. Velenje, 3. Ljubljana-Bežigrad, 4. Ljubljana-Šiska, 5. Škofja Loka, veterani: 1. Ljubljana-Bežigrad, 2. Žalec, 3. Kranj, JLA: 1. VP 1098 Kranj, 2. VP 1267/2 Ljubljana-Polje, 3. VP 6550 Ljubljana, 4. Gar-nizija Tolmin. -dh MEDVODE : LESCE 2:1 (1:1) MEDVODE, igrišče NK Medvode, gledalcev 300, sodnik Benkič iz Škofje Loke. Tekma je bila enakovredna n borbena. Domačini so s požrtvovalno igro v drugem delu dosegli zmagoviti zadetek. Lestvica Sava Bohinj Šenčur Tržič Lesce Bled Triglav Naklo Jesenice Alpina Medvode Alples 18: 8 19:12 15:13 33:20 17:11 16:15 14:11 14:15 14:17 15:20 13:24 14:36 14 12 12 11 11 9 8 7 7 6 6 5 P. Novak Bela Krajina : Korotan4:l (3:0) ČRNOMELJ, igrišče NK Bela krajina, gledalcev 000, sodnik Novo-selac (Ljubljana). Strelci: 1:0 VVeis (18), 2:0 Jankovič (25), 3:0 Grguraš (32), 3:1 Zalokar (82), 4:1 Grguraš (88). BELA KRAJINA: Robe, Šterk, Filak, Furlič, Kobe, Ferfolja, Grguraš, Weis, Jankovič, Švaj-ger, Čurk. KOROTAN: Hvala, Žun, Konc, Štromajer, Šprajcar, Zalokar, Mokič, Zumer, Strnad, Radosav-ljevič, Andolšek. Igralci Bele krajine so v 1. polčasu zasluženo povedli s 3:0. V nadaljevanju pa so bili igralci Korotana boljši. Izredno slab dan je imel vratar Hvala, ki je branil zelo nezanesljivo. J. Žumer LTH : Adria 4:2 (3:0) ŠKOFJA LOKA, ZCNL, igrišče v Puštalu, vreme sončno, teren dober za igro, gledalcev 400, sodnik Papec (Ljubljana) LTH: Petrovič, Lonev, Hafner, Džambič, Sodnikar, Rant (Je-mec), Keleman (Bolta), M. Bu-lajić, Kosec, Nikolič, M. Ipavec ADRIA: Velišček, Zibernik, Klančič, Kuzmin, Petrovčič, Jurca, Uršič (Cotič), Humar, Wa-nek, Rupnik, Zgubin Gostje iz Mirna pri Novi Gorici se zaradi raztrgane igre niso mogli uspešno postaviti po robu razigranemu napadu LTH. Tekma je bila v prvem delu izredno borbena, v drugem polčasu pa so po visokem vodstvu domačini močno popustili. Kljub trem dosojenim 11-metrov-kam je sodnik Papec iz Ljubljane dobro vodil srečanje. -jg Naš komentar Zgodovinsko bronasto odličje Pol stoletja je bilo treba čakati — takrat se je pri nas začela igrati organizirana odbojka — da si je jugoslovanska moška odbojkarska vrsta priigrala tretje mesto v Evropi. Na pravkar končanem evropskem prvenstvu v finalnem delu tekmovanja v beograjski dvorani Pionir so naši reprezentance prekosili sami sebe ter osvojili bronasto odličje. So takoj za reprezentancami ZSSR in Poljske. Torej od Beograda naprej smo tretja odbojkarska velesila v Evropi. Dolga je bila pot do uspeha, ki so ga naši odbojkarji dosegli ob svojem zlatem jubileju. Prebroditi je bilo treba trnovo in težko pot, da so si fantje Gvozdenovie, Bogojev-ski, Lukač, Grbič, Vračarič, Boričić, Elezovič, Dobrić, Je-lič, Lozančič, Bošnjak in Ma-tijaševič okrog vratu obesili bronasto kolajno. Današnja moška vrsta je začela s svojimi pripravami za bron dokaj zgodaj, saj sta se zvezni selektor Grozdenovič in trener Jeseničan Viktor Krevsel zavedala, da je evropsko prvenstvo na domačih tleh in da jugoslovanska odbojkarska javnost od vseh pričakuje uspeh. Načrtne priprave in že prvo mesto na mediteranskih igrah v Alžiru so dale slutiti, da bo naše modro moštvo odlično držalo korak z odbojkarskimi velesilami Rusi, Poljaki, Čehi in drugimi. Res so se ti bronasti fantje držali tako kot je treba. Že na kvalifikacijah v Skopju so si z drugim mestom prislužili vizo za finalni del v Beogradu. Naša ženska ekipa je osma na starem kontinentu. Osmo mesto za mlado ekipo ni neuspeh, temveč odlična uvrstitev. Vemo namreč, da so to mlada dekleta, ki so komaj prešle iz mladinskih vrst. In če se bo delo z njimi nadaljevalo tako kot je treba, se od njih v bližnji prihodnosti lahko pričakuje še boljših rezultatov, ki pa prinašajo odlične uvrstitve. Tretje in osmo mesto pa naši odbojki dojeta tudi nove naloge. Vemo, da se na lovorikah ne sme počivati, delati bo namreč treba naprej že po nacrtani poti, ki pa jo bo treba še bolj izpiliti. Delo je bilo zastavljeno tako, da smo dosegli več kot smo pričakovali. Kot smo že omenili, na lovorikah se ne sme počivati, saj so obveze le obveze. D. Humer Dve kolajni za Triglav Na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi je bila zaključna tekma sezone za mladince in člane. Mladinci so tekmovali za naslov poletnega prvaka Slovenije, člani pa so se pomerili v meddruštvenem tekmovanju. Oba naslova med mladinci sta pripadla ljubljanski Iliriji. Favorit tekmovanja Kranjčan Branko Finžgar je namreč v drugem skoku padel in si zapravil zanesljivo prvo mesto. Kljub vsemu pa so kranjski skakalci dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Zevnik je bil med starejšimi mladinci 2., na zelo dobro 5. mesto pa se je uvrstil Bojan Kejžar. Med mlajšimi mladinci je bil odličen Miro Bizjak, ki letos prvič tekmuje med mladinci in je osvojil bronasto šport med vikendom KOKOMET — Oba predstavniku Gorenjske v republiški ligi sta tokrat zmagala. Prav tako pa sla bili uspešni tudi obe Korenjaki ekipi v ženski konkurenci. Rezultati: Radgona : Šeiir 18:19 (8:9), Trtic : Mlinotest 29:24 (14:14), Izola : Alples 11:15 (5:9), Sava : Borec 23:15 (10:4). Pari prihodnjega kola: SeAir : Šoštanj. Izola : Trtic, Kamnik : Sava, Alples : (■kra. NAMIZNI TENIS - V republiški lip je kranjski Triglav spet gladko zmagal. Premagal |e v gosteb Šemedelo I VI Kian|ska Sava pa je doma i/.gubila s Slovanom /. 0:5. Na lest vin vodi brez nora/.a kranjski Triglav, Sava pa je še vedno na zadnjem mestu V drugi republiški ligi pa so .lesemi e doma premagale Gorico s 5:2. Pari prihodu tega kola Triglav Lendava. Kemičar : Sava. Zvezda : Jesenice HOKK.J NA LEDU ~ v mladinski ligi je Kranjska gora doma premagala Med-vesčak z 11:1, .Jesenice pa so doma izgubile z (»impijo a 4 :11. V I. zvezni ligi skupina B |e bil Triglav prost in je trenutno na 2. mestu. V prihodnjem kolu bodo Kranjčani igrali t ekipo Celja, ki je na vrhu lestvice. KSGUANJE V OmMu K« |c koitfalo državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Slovenski predstavniki so se tokrat slabo odrezali Izmed Gorenjcev je bil na|boljši Jože Turk ki se |e uvrstil na IN mesto ŠAH - V I, kolu prve slovenske lige zahodna skupina so bili doseženi naslednji i. /ultati: Borao : Ribnica 8:2, Nanos : Lesce 3:7, Jesenice : Borovnica 8,5:3,5. V 4. kolu pa ho se srečanja končala takole: Borec Nanos 7,5:2,5, Lesce : Solidarnost 6,5:3,5, Iskra : Jesenice 5:5. Pari prihodnjega kola: Solidarnost : Borec, Jesenice : Svoboda. kolajno. V članski konkurenci je bila huda borba za prvo mesto. Z boljšim skokom v drugi seriji si je zagotovil zmago Triglavan Klemen Kobal. REZULTATI - MLAJŠI MLADINCI: 1. Boris Vrhove 197,4 (44, 44) , 2. Drago Blanusa (oba Ilirija) 190,3 (41,5, 42), 3. Miro Bizjak 186,9 (42,5, 43), 4. Branko Benedik (oba Triglav) 184,2 (43,5, 40,5), 5. Bogdan Podobnik (Žiri) 181,5 (41, 41,5), 8. Vinko Lavrenčič (Jesenice) 155,3 (36, 35), 10. Leon Bevc 146,5 (34, 33,5), 12. Bogdan Finžgar 146,3 (35,5, 35,5), 14. Slavko Vesel 131,8 (34,5, 34), 15. Bojan Globoč-nik (vsi Triglav) 130,9 (40,5 p, 37,5); STAREJŠI MLADINCI: 1. Zdravko Bogataj (Ilirija) 205,3 (45, 46), 2. Janez Zelnik (Triglav) 198,8 (45,5, 45,5), 3. Mišo Anžel (Ilirija) 198,2 (44,5, 44,5), 4. Franci Tršar (Logatec) 195,7 (44, 45) , 5. Bojan Kejžar (Triglav) 193.0 (45, 45), 6. Jože Demšar (Križe) 189,9 (43, 42,5), 7. Stane Polanič 186,2 (42,5, 44), 8. Brane Finžgar (oba Triglav) 176,1 (46, 46 p), 13. Klemen Pibernik (Kamnik) 116,1 (32, 30); ČLANI: 1. Klemen Kobal 208,6 (47,5, 47), 2. Janez Gorjanc (oba Triglav) 207,3 (47, 46,5), 3. Janez Poljan-sek (Žiri) 204,5 (46,5, 46), 4. Vinko Bogataj (Triglav) 202,4 (48, 45), 5. Stane Rakar (JLA) 188.1 (44, 43), 10. Miro KropivSek (Kamnik) 184,0 (39, 41), 11. Martin Jenko (Triglav) 182,1 (41,41). J. Javornik Torek, 28. oktobra 1975 1969. leta je bila v Podčetrtku ustanovljena prva pionirska oziroma šolska hranilnica v Sloveniji. Ze leto kasneje je število hranilnic naraslo na 12, letos pa jih je v okviru Ljubljanske banke že kar 185. Pod okriljem kranjske podružnice Ljubljanske banke pa trenutno deluje na osnovnih šolah na Gorenjskem 20 šolskih hranilnic. Ta oblika varčevanja med učenci se vse bolj razširja in je posebno v zadnjem letu dobila tudi pomembno družbeno vlogo pri vzgoji mladega človeka. Kot so poudarili na sobotnem posvetu mentorjev šolskih hranilnic z Gorenjske v Kranjski gori, pri šolskih hranilnicah ne gre zgolj za varčevanje, marveč tudi za navajanje učencev, da kolektivno odločajo o vodenju in delu, da se seznanjajo s poslovanjem, s samoupravljanjem in tudi z razporejanjem dohodka, ki ga imajo hranilnice. Seveda pa ne gre zanemarjati« tudi privarčevanega denarja. Konec junija letos je bilo v 20 šolskih hranilnicah v gorenjskih osnovnih šolah 6300 varčevalcev, ki so imeli prihranjenih prek 623.(KM) dinarjev. Število varčevalcev se je tako v primerjavi z lanskim junijem povečalo skoraj za 3800, privarčevani znesek pa se je povečal za skoraj 4(M).(MK) dinarjev. Na posvetu mentorjev v Kranjski gori so precej govorili o položaju in vlogi šolskih hranilnic in njihovih mentorjev. Ugotavljali so, da tako položaj hranilnic kot mentorjev še vedno ni družbeno razčiščen in ovrednoten. Šolske hranilnice še vedno^nimajo tistega mesta kot jim po dejavnosti in pomembnosti pripada. Ponekod se še vedno dogaja, da so šolam nekakšno nujno zlo, če-prav je po drugi strani res, da najbrž zaslužijo vsaj enako priznanje in podporo kot ostala svobodne aktivnosti na šolali, saj v mnogih primerih tudi pomagajo pri razvoju ostalih dejavnosti. Prav o tem je tudi tekla beseda s tremi udeleženci posveta. Ferdo Bern, predstojnik organizacijske enote zavoda SR Slovenije za Šolstvo Kranj: »Zavod za šolstvo je izdelal natančna navodila za živi jen je in delo v šoli. V teh navodilih so navedene tudi tako imenovane svobodne aktivnosti. Na današnjem posvetu smo nekajkrat slišali, da šolske hranilnice v primerjavi t drugimi svobodnimi aktivnostmi ni majo ustreznega položaja in priznanja. Mislim, da med svobodnimi aktivnostmi, med katere šolske hranilnice vse kakor sodijo, ne bi smelo biti razlik. Kes pa je, da šole počasi izstopajo iz tako imenovanih proračunskih okvirov in so tudi po materialni plati vse bolj vezane na skupnosti in različne organizacije. Takšna pot se bo po moje v prihodnje še posebno kazala prav pri svobodnih aktivnostih. Zato menim, da bodo morali šolski kolektivi ob družbeni podpori v prihodnje posvetiti vso skrb tako materialni kot drugim oblikam vrednotenja svobodnih aktivnosti oziroma izven-šolskih dejavnosti. Pri tem pa seveda ne bi smeli zanemarjati šolskih hranilnic, čeprav so ena mlajših- oblik tovrstne dejavnosti.« Minka Lotrič, mentorica šolske hranilnice na šoli A.T.Linharta v Radovljici: »Šolska hranilnica na naši osnovni šoli je bila ustanovljena med zadnjimi v občini. Bali smo se, da nam ta dejavnost nekako ne bo uspela in smo zato čakali na izkušnje na drugih šolah. Danes lahko rečem, da je hranilnica v šoli dobila vso podporo. Imamo poseben prostor, razumevanje in podporo pri učiteljih in starših. Res pa je, da na področju hranilnic kot interesne dejavnosti še ni vse najbolj razčiščeno. Moje mnenje pa je, da bi morale biti šolske hranilnice enako vrednotene kot ostale svobodne aktivnosti.« Janez Godnov, mentor šolske hranilnice na šoli heroja Grajzerja v Tržiču: »Za delo v šolski hranilnici Ljubljanska banka daje mentorjem določeno bilančno na orado, medtem ko mentorji drugih svobodnih aktivnosti taksnega neposrednega priznanja ne dobijo. Vendar pa me nim, da pri šolskih hranilnicah ne gre toliko /a finančno vrednotenje kot /a suše družbeno priznanja m podporo glede na pomen, ki ga hranilnice imajo pri vzgoji mladih v aktivne samoupravi javce. Skratka, gre /a vrednoten )<■ pomena in dela šolskih hranilnic, s čemer pa je seveda povezano tudi finančno priznanje za izgubljen čas mentorja. To pa je najbrž predvsem stvar šolskih kolektivov. Sicer pa moram povedati, da mentorji različne svobodne aktivnosti na naši šoli Opravljamo brezplačno.« A. Zala. Reševanje otroškega varstva na Planini Kaplja v morje potreb V začetku oktobra sta bila odprta dva začasna oddelka predšolskega varstva za 50 otrok s Planine. Seveda pa sta ta dva oddelka bolj kot kaplja v morje potreb po otroškem varstvu, ki so v kranjski občini trenutno najbolj hude na področju naglo rastočega naselja Planine. Začasna oddelka sta urejena v telovadnici Vrtca Janine in v vrtcu Tatjane Odrove na Planini. Kot je znano, je bilo letos odklonjenih samo na Planini več kot 280 predšolskih otrok, vsi kranjski vrtci skupaj pa niso mogli sprejeti okoli 480 otrok, za katere so starši prosili varstva. Ker pa se v stolpnice na Planini še vedno vseljujejo nove družine z otroki, se je spisek na varstvo čakajočih v dveh mesecih še podaljšal za novih 90 otrok. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Kranj je od spomladi, ko so bile znane potrebe po otroškem varstvu na Planini, iskal najprimernejše rešitve. Zdaj je že skoraj jasno, da s sredstvi skupnosti otroškega varstva drugo leto ne bo mogoče graditi nobenega novega vrtca. Zato je izvršni odbor sklenil predlagati nakup dvostanovanjske hiše na Cesti 1, maja, ki stoji prav v naselju Planina. Nakup in adaptacija hiše je v tej situaciji kot kaže edino mogoča rešitev. V stavbi se bo dalo urediti 7 igralnic za 140 otrok z vsemi drugimi potrebnimi prostori. Vrtec naj bi bil nared že v prihodnjem šolskem letu. S tem bi bilo rešeno približno polovica sedanjih potreb po" varstvu na Planini;' seveda pa nihče ne ve, kakšne potrebe po varstvu bodo na Planini prihodnje leto. Tega ni mogoče reči niti za ostale vrtce VVZ na mestnem področju, saj letos ni bilo vrtca, ki bi lahko sprejel prav vse prijavljene otroke; drugače je seveda v vrtcih zunaj mesta bolj ali manj oddaljenih od centra. L. M. Rezervne starešine na izpitih Kranj — Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj je pripravil zadnji dve soboti in nedelji (18., 19., 25. in 26. oktobra) preizkus znanja oziroma obvezne izpite za vse rezervne vojaške starešine iz kranjske občine. Na osnovi določil Zakona o ljudski obrambi so takšni izpiti enaki šestdnevnim vojaškim vajam. Starešine so čakale težke teoretične in praktične preizkušnje. Odgovarjali so na vprašanja o vojaško-strokovni tematiki, zakonu o vojaški obveznosti in zakonu o ljudski obrambi. Del vprašanj se je nanašal tudi na splošni ljudski odpor in jugoslovansko družbenopolitično ureditev, kar je od rezervnih vojaških starešin terjalo poznavanje dokumentov zadnjih kongresov ZKJ in ZKS in aktualnih člankov s tega področja. Razen tega so morale rezervne starešine osvežiti znanje topografije. Strokovna komisija je terjala določanje stojne točke, izmeritev azimuta na karti in »branje« vojaške karte po določeni liniji. Predstavniki občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin ugotavljajo, da štiridnevni izpiti niso bili le preizkus znanja, temveč so marsikateremu članu organizacije povedali veliko novega ali vsaj osvežili že pridobije no znanje. Del obveznega preizkusa znanja je bilo tudi streljanje z vojaško pištolo M-57 kalibra 7,62. Vsak je imel na voljo pet nabojev. Dosežki niso bili najboljši, kar kaže, da je streljanje s pištolo težje od streljanja s puško, in opozarja, da kaže v prihodnje posvetiti tej veščini večjo pozornost. Na splošno so organizatorji tako z udeležbo kot z znanjem zadovoljni. Kvaliteta je bila boljša kot pretekla leta, kar kaže, da so starešine bolj pozorne na strokovna literaturo, predvsem pa na revijo Naša obramba. V prihodnje kaže revijo in podobno strokovno čtivo še redneje in /avzeteje prebirati in jo shranjevati, saj bodo preizkusi znanja odslej vsako leto. Orientacijski po hodi bodo predvsem v navadi pri osnovnih organizacijah, medtem ko jih občinski odbor ZKVS letos ni organiziral. Občinski odbor ZRVS bo /,\ prihodnja leta pripravil za takšne preizkuse znanja ustna vprašanja. Vprašanja, napisana na listkih, bodo kandidati izvlekli. Letos se je odbor odločil za pismene odgovore. Pohvaliti kaže tudi strokovne in ocenje valne komisije, ki so se za nalogo i/ redno dobro pripravile. J. Košnjek 2. posvet mentorjev šolskih hranilnic LB podružnic "rani POSVET MENTORJEV ŠOLSKIH HRANILNIC Z GORENJSKEGA ~Y Kranjski gori je bil v soboto drugi-posvet mentorjev šolskih hranilnic kranj'. ske podružnice Ljubljanske banke. Udeležili so se ga mentorji in ravnatelj osnovnih šol, kjer že imajo aH še bodo ustanovili šolske hranilnice. ^_ posvetu so razpravljali o vlogi in pomenu šolskih hranilnic, izkušnjah na tem področju in o problemih. Sprejeli so tudi pravilnik o svetu mentorjev šols*} hranilnic in izvolili nov svet mentorjev. Ob tej priliki so v osnovni šoli Kranjski gori pripravili tudi likovno razstavo učencev osnovnih šol z Gorenj skega na temo varčevanja. Šolskim hranilnicam na območju kranjs* podružnice Ljubljanske banke so podelili tudi nagrade za rezultate, ki le-te dosegle na tekmovanju v šolskem letu 1974/1975. Prvo nagrado (2000 a narjev) je dobila šolska hranilnica na osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjski Bistrici, drugo nagrado (1400 din) osnovna šola Železniki, ^re.{ nagrado (1000 din) pa osnovna šola Kranjska gora. Ostale hranilnice, ki s se uvrstile do desetega mesta, so dobile po H(X) dinarjev. To so bile hranilmc na osnovnih šolah Lucijana Seljaka Kranj, bratov Zvan Gorje, nef-Bračiča in heroja Grajzerja Tržič, šola Simona Jenka Kranj, šola Voklo i šola Kokrškega odreda Križe. Posebne nagrade pa so podelili tudi učence za najboljša likovna dela na temo varčevanja. Prvo nagrado je dobil Fra w Tičar, 6. c, osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur, drugo Franc Mavčar, ' osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in tretjo nagra skupina učencev 6. r. osnovne šole Lucijana Seljaka Kranj. — S krajšim «M . turnim programom so udeležence posveta mentorjev pozdravili tudi učen osnovne šole Kranjska gora. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Rezervne vojaške starešine so opravile teoretični del preizkusa znanja osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču — Foto: F. Perdan lip bled LESNA INDUSTRIJA LJUBLJANSKA C. 32 lahko gradiš, imaš vse pri roki ves program stavbnega pohištva trgovina na rečici tel.064 77-944 je odprta vsakdan od š-H.ur^ob torkih do 18.ure,ob sobotah do 12. ure