Pofttntna plačana v gotovini. -i- r a i j IZHAJA VSAKO SOBOTO. Posamezna številka Din 1*5« Uredništvo in upravništvo tednika .Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383. Leto I. Neenake pravice! Težke čase preživljajo danes naše gospodarske ustanove. Boriti se morajo z velikimi težkočami vsled nevzdržnih današnjih razmer, ki ovirajo vsak razmah ustvarjejočega dela. Gospodarska podjetja so zašla med dva kamenja. Na eni strani jih tarejo neurejene kreditne razmere, previsoka obrestna mera in napačne uredbe, s katerimi uživajo gotovi sloji večje pravice kot drugi, kar ima za posledico zmanjševanje števila odjemalcev-konsumentov, na drugi strani pa raste režija, ker se zvišujejo vsa javna bremena, katera se vkljub raznim enostranskim zaščitam izterjujejo z vso rigoroznostjo. Tako vidimo, da je na škodo trgovine zaščiten kmet. Ta zaščita je v sedanji obliki kmetom samim v največjo škodo. Sedanji trošarinski predpisi, ki neenako obremenjujejo trgovca in gostilničarja, so v korist le nekaterim pokrajinam in so povod mnogobrojnim pritožbam in zabavljanju. Največjo škodo od teh predpisov pa imajo državne in samoupravne finance. Škoda gre v milijone. Trgovstvo se že dolgo vrsto let brez uspeha bori proti nezakonitemu krošnjar-jenju. Iste oblasti, ki izdajajo stroge naredbe, izdajajo na drugi strani zopet dovoljenja brez ozira na zakonske predpise. Krošnjarji smejo prodajati od hiše do hiše vsakovrstno tuje blago, medtem ko je trgovec ali obrtnik pri prodajanju navezan le na svoj lokal. Neštevilni so protesti in resolucije, ki so bile izdane proti uveljavljenju monopolizacije šolskih zvezkov. In ko se je vkljub temu monopolizacija vendarle izvedla, se zvezki prodajajo direktno na šole in so s tem prikrajšani trgovci na zaslužku, katerega morajo brezdvoma imeti, ako hočejo dati državi, kar je njenega. Naša lesna trgovina, ena izmed najvažnejših gospodarskih panog in največjih virov dohodkov našega ljudstva, se bori danes za obstanek, ker mora premagovati vsemogoče težkoče in ovire, ki se ji stavljajo. Previsoka železniška vozna tarifa ovira izvoz lesa, a na drugi strani uživajo železniške zadruge brezplačen prevoz po železnici v vsaki količini. Narodna banka podeljuje lesni trgovini nezadostne kredite, na drugi strani pa podeljuje država raznim zadrugam milijonske subvencije. Cenovniki za osiguranje deviz in valut so izstavljeni tako visoko za posamezno vrsto lesa, da niti daleko ne odgovarjajo današnjim faktičnim prodajnim lesnim cenam. Vsled teh napak so zašli lesni trgovci v neprijeten položaj. Razumljivo, saj morajo prodati blago mnogo ceneje, kakor se zahteva kritje od te prodaje. Tako stoji v cenovniku, da se za kritje uverenj zahteva za rezan mehek les Din 400*— pri 1 m3. Trgovec pa mora biti zadovoljen, ako doseže povprečno ceno Din 275"— za 1 m3. Za kritje orehovega rezanega lesa se zahteva po cenovniku Din 2.300"—, medtem ko se danes orehovina prodaja komaj po Din 1000"— do 1100'— itd. itd. V tej zadevi so se napravile že razne intervencije. Zalegle do danes niso nič, ker na merodajnih mestih ni gospodarskega razumevanja. Danes se ustanavljajo konsumi in zadruge samo zato, ker uživajo posebne privilegije, bodisi pri davkih, taksah, vozninah, lokalih ali pa, ker dobivajo brezobrestna posojila. Kakšno korist ima gospodar* stvo od konsumov ali od uradniških zadrug? Brez-dvomno škodo, ker zmanjšujejo plačilno davčno moč pridobitnih podjetij, ki so obremenjena z vsakovrstnimi javnimi dajatvami. V mariborski »Borbi'od 25. 8. 1.1. je v članku „Gospodarski polom marksistov v Sloveniji" točno predočeno gospodarstvo »Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani", ki je imelo po celi dravski banovini svoje podružnice. Iz tega članka je razvidno, kako je ta konsum gospodaril in brezvestno zapravljal težko prisluženi denar delavstva. Iz tega članka je tudi razvidno, da je imelo to konsumno društvo celo od banske uprave dva milijona brezobrestnega posojila, ko je vendar vsem znano, da je naša banska uprava prisiljena v svrho kritja proračuna nalagati gospodarskim podjetjem nova in zviševati stara bremena. Gostilničarska obrt propada, a se na drugi strani nanovo otvarjajo krčme $ posebnimi Kranj, dne 16. septembra 1933. Krvavi krst našega V torek, dne 12. I. m. zjutraj je naše civilno letalstvo po šestih letih delovanja zadela ena največjih nesreč. Trimotorno potniško letalo „Farman-Gotiafh", ki vozi na novi letalski progi Ljubljana-Sušak, se je ob 6*21. uri zjutraj ponesrečilo ob zidu umobolnice na Studencu, dober kilometer od ljubljanskega aerodroma in pokopalo pod seboj osem nesrečnih žrtev: pilota Viktorja Nikitina, mehanika Spira Trkuljo, borznega senzala Antona Lušina iz Ljubljane, učiteljico Ivanko Pillerjevo iz Ljubljane, tehnika Vladimira Strek-Ija iz Ljubljane, trgovca Ivana Zuraja iz Slov. Bistrice in Georga Koniga iz Niirnberga v Nemčiji. Letalo se je v gozdiču na zahodni strani umobolnice zadelo najprej v močna akacijeva drevesa, ki jih je kosilo kot travne bilke in se na to popolnoma razbilo ob 3 —•—-■—-~—■-■——~-■—--—~—-- oH«ii)voii6u i> tire (do w kar je v korist le posameznim. O kartelu cementa smo že razpravljali v 5. številki. Trgovina in obrt se po svojem sestavu in poklicu ne more kartelirati in določiti enotne prodajne cene ter je vsled tega obsojena delati samo za žepe karielirane industrije. Gospodarstvo rabi radikalne odpomoči in raz-čiščenja, katero se bo doseglo le, če bodo vodili gospodarsko politiko gospodarsko misleči ljudje, ki jim je interes in blagostanje ljudstva nad vsemi drugimi interesi. Ako se bo izvajala res prava in poštena gospodarska politika, bo dovolj kruha za vsakega, ker bomo uživali vsi enake pravice, dosegli gospodarske združitve, s tem konsolidacijo, ki bo neoma-jana garancija za nerazdružljivo in močno Jugoslavijo. Z. K. Stran 2. .TRIGLAV Štev. 12. sinov I" Ali niso to besede, ki so tako globoke in pretresljive, da mora vsakdo ljubiti svojo zemljo in vse svoje, tudi če bi imel kamenito srce ? Ali' nam niso učitelji v ljubezni do domovine vsi, ki so se borili za osvobojenje in ujedinjenje? Ali nam niso Notar Fran Tavzes V ponedeljek, dne 11. t. m. je ob petih zjutraj prenehalo biti zlato srce notarja g. Frana Tavzesa. Rodil se je leta 1880. v Idriji, pod streho revnega slovenskega rudarja. Osem bratov in eno sestro je imel. Kljub pomanjkanju so se ob skrbni negi pridnega očeta in ljubeče matere povzpeli s skromnostjo in pridnostjo do vidnih položajev v naši javnosti. Pokojni Fran je po maturi na ljubljanski gimnaziji šel študirat pravo na dunajsko univerzo in se po diplomi posvetil notari jatu. Prvo službo je kot kandidat nastopil v svojem rodnem mestu, med vojno pa je bil notarski substitut v Litiji in Trebnjem, odkoder je moral vsled denunciranja oditi na fronto. Po končani vojni se je nastanil v Idriji, kjer je bil deležen nemile usode mnogih zavednih rojakov pod fašistično oblastjo. Poslali so ga na Sardinijo in šele jeseni leta 1919. se mu je posrečilo stopiti na svobodna jugoslovenske tla. Kot notar v Gorenjem Logatcu je ves svoj prosti čas posvetil narodu in domovini. Ponosni Sokolski dom v Gorenjem Logatcu je viden spomenik njegovega neumornega dela. Lani v oktobru se je preselil v Kranj. Vsa nacionalna in kulturna društva so pridobila z njim vnetega delavca in podpornika. Bil je odbornik sreske organizacije JNS, predsednik Narodne odbrane, član Sokola, odbornik Čitalnice, občinskega odbora itd. Vsa kranjska društva ga bodo poleg gospe Rozalije, hčerke Brede in sina Bojana, sorodnikov ter prijateljev in znancev ohranila v trajnem spominu in ga bridko pogrešala. Najbolj pa ga bo pogrešal konzorcij „Triglava", katerega član in soustanovitelj je bil pokojni. Nešteto ur je žrtvoval za procvit novorojenega gorenjskega tednika, pisal zanj uvodnike in politični pregled. Za njegov trud mu bomo ohranili najlepši spomin! _ • • V torek so ob 5. uri popoldne spremili meščani, prijatelji in znanci od blizu in daleč notarja g. Frana Tavzesa, moža plemenitega srca, vnetega nacionalnega in kulturnega delavca na njegovi zadnji poti v poslednji, skromni in mirni domek na kranjskem pokopališču. Na čelu sprevoda so za prapori korakali deca, naraščaj in članice kranjskega Sokola, Sokoli iz Kranja, Stražišča in Logatca, viteška sekcija Narodne odbrane, odbor in člani Narodne čitalnice, pevci in zastopniki raznih kulturnih in nacijonalnih društev. Pred krsto, ob kateri je tvorila častno stražo viteška sekcija NO, so nosili nešteto vencev, član viteške sekcije pa visoka odlikovanja pokojnika. Za globoko užaloščeno soprogo in sinom ter ostalim sorodstvom so se v dolgem sprevodu razvrstili zastopniki obla- Prijatelju Franu v spomin. (Govor dr. Stanka Sajovica ob odprtem grobu notarja Frana Tavzesa.) Zlato smo zakopali v zemljo, najčistejše zlato srca našega preblagega prijatelja Frana. Ko tako ob Tvojem nepojmljivo preranem grobu premišljamo usodo Tvojega, s trpljenjem prenapolnjenega življenja, mi nehote prihajajo na misel stihi našega Prešerna: Komur je sreče dar bila klofuta, Kjer hodi, pot mu s trnjem je posuta, kjer si poišče dom, nadlog jezero . . .* tako da, „šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše." * Dotrpel si glasni hrup nadlog pozemskih, v naših srcih pa ostaja najlepši Tvoj spomenik, spomenik moža, kristalno čistega značaja in neklonjive poštenosti. Že rojenice ob Tvoji zibelki v hiši preprostega slovenskega rudarja Ti niso bile mile, saj je rudarjeva streha res dom, kjer je nadlog jezero. Detinjska leta Ti niso bila rožnata. Brez posvetnega bogastva in brez mnogih sredstev si še boril na poti, posuti s trnjem. Le z bogastvom svojega uma in srca, vzgledno učitelji vsi tisti borci, katerih kosti trohne po širni naši zemlji in ali nam niso najlepši zgled vsi, ki so poginili v ječah in v robstvu in so žrtvovali svoje življenje za naš najsvetejši narodni ideal: domovino? (Dalje prihodnjič). stev in uradov, prijatelji, znanci in številno občinstvo. Med drugimi so se udeležili pogreba nar. poslanec g. Lončar, podstarosta Sokola kr. Jugoslavije g. GangL sreski načelnik dr. Ogrin, starešina sreskega sodišča dr. Gregorc, ravnatelj gimnazije dr. Dolar, kranjski župan g. Pire z ostalimi občinskimi odborniki, župan iz Logatca, župani iz okolice in drugi. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu stranke JNS in ministra dr. Kramerja nar. poslanec g. Lončar, za njim v imenu občine, kranj- Vse, ki prejemajo naš list in niso še poravnali naročnine prosimo, da store to v najkrajšem času. Radi bi naš list vsebinsko izpopolnili in povečali z ozirom na obseg, kar bo vsled velikih stroškov mogoče le tedaj, če store čitatelji svojo dolžnost in poravnajo naročnino. Četrtletna naročnina znaša Din 10'—, kar bo vskado zmogel Zato ne odlašajte! Kdor nima več položnice, naj piše upravi, da mu pošlje drugo. Nova ureditev občin. 73. številka »Službenega lista" banske uprave v Ljubljani objavlja banovinsko volilno uredbo k zakonu o občinah in novo ureditev občin v naši banovini. Določbe iz uredbe in iz zakona o občinah, ki predpisujejo, kdo sme voliti in biti voljen ter kako se sestavljajo in vlagajo kandidatne liste, bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Danes objavljamo splošen pregled o združitvi občin v Sloveniji in njih točno ureditev v srezih na Gorenjskem. Do zdaj je bilo v Sloveniji 1069 občin. Po novi ureditvi jih bo ostalo le še 373, pri čemur so všteta tudi vsa štiri avtonomna mesta (Lljubljana, Maribor, Celje, Ptuj), na katera se novi občinski zakon ne nanaša in ki zato tudi pri zložitvi občin niso prišla v poštev. Nova ureditev obsega torej 369 občin in se je njih število znižalo za 699 ali dve tretinji. Sedeži novih občin bodo določeni naknadno, definitivno pa šele po izvršenih volitvah. Pri tem se bodo seveda v prvi vrsti upoštevale želje občanov. V naslednjem objavljamo novo ureditev občin v posameznih srezih na Gorenjskem. Kjer je navedeno samo ime občine pomeni, da je občina ostala nespremenjena. Pri novih, zloženih občinah je v oklepaju povedano, iz katerih dosedanjih občin oz. njih delov je nova občina sestavljena. Ako pri imenu v oklepaju ni ničesar označeno, je to sedaj bila samostojna občina. Kratica k. o. pomeni katastralno (davčno) občino, kratica u. o. pa upravno (politično) občino. Srez Kranj: Kranjski srez je imel do sedaj 19 občin, po novi ureditvi jih ima 15, torej 4 manj, pri vztrajnostjo si se povzpel med najboljše sinove našega naroda. Komaj pa si se dokopal do samostojnosti, že si moral vsled svojega neizprosnega nacionalnega prepričanja okusiti mučeništvo v pregnanstvu pod sirovo pestjo italijanskega nasilja. Iz pregnanstva si se vrnil med svoje notranjske rojake v Logatec, kjer je kmalu vse vzljubilo Tebe — idealnega narodnega borca in Tvojo, z dobroto prenapolnjeno dušo. Sokol-kolsko društvo v Logatcu Te je pogrešalo in Te bo še dolgo, dolgo pogrešalo kot svojega odličnega organizatorja in sodelavca. Ves čas pa Ti je življenje sulo na pot mnogo trpljenja v krogu Tvojih najljubših. Pri nas v prelepem Kranju, kamor si prihitel z veseljem in močno voljo do nacionalnega in kulturnega dela, Ti usoda tudi ni prizanesla. Sprejela, grenila mnogotero uro Tvojega življenja in spremila Te je prav tu sen do groba bleda zavist onih, ki niso hoteli spoznati Tvojega vzornega značaja in bogatih zakladov Tvojega zlatega srca. Vse to pa Ti je moralo odtehtati prijateljstvo vseh dobrih, ki so se v velikem številu začeli zbirati okoli Tebe, ker so ž«> na prvi hip v Tebi spoznali moža vedrega duha, plemenite duše in nesebičnega srca. Tvoja spoštovana rodbina izgublja s Teboj vzornega soproga in očeta, Tvoji bratje in sestra, ki si za nje po očetovsko skrbel, svojega najboljšega brata, mi Tvoji prijatelji, pa zvesto, kristalno čisto in nesebično prijateljsko dušo. Osirotela stoji ob Tvojem grobu mestna organizacija Narodne odbrane v Kranju, ki si jo poklical skih kulturnih in nacijonalnih društev ter konzorcija „Triglava" dr. Stanko Sajovic, v imenu stanovskih tovarišev predsednik notarske zbornice g. Kuhar, g. Vargazon pa v imenu centralnega odbora NO. Kot zadnji je spregovoril v slovo ustanovitelju logaškega Sokola šolski upravitelj g. Doljak iz Logatca. Sokolski pevski zbor, ki je pred hišo žalosti zapel „Clo-vek glej!", je z žalostinko .Blagor mu" vzel slovo od zvestega brata. Večerni mrak je začel zagrinjati zemljo, ko so pričele padati prve grude na krsto moža, ki je vse svoje delo daroval domovini, posvetil narodu, da bi bil složen, pripravljen in zmožen sprejeti nekoč pod svobodno sonce zasužnjene rojake tam ob zeleni Žili in bistri Soči. Naj v miru počiva in pri Bogu dočaka vseh Slovanov vstajenja dan! čemer je ostalo 10 občin neizpremenjenih. Odslej bodo v srezu naslednje občine: 1. Cerklje, 2. Jezersko, 3. Kovor, 4. Kranj, 5. Križe, 6. Naklo, 7. Preddvor, 8. Predoslje (Predoslje in Čirče od upravne občine Hrastje), 9. Smlednik-Trboje (Smlednik, Hrastje, Mavčiče brez Brega in Drulovka, Voglje), 10. Stražlšče (Stražišče, Breg in Drulovka), 11. Sv. Ana, 12. Sv. Jošt (Sv. Jošt, Nemilje), 13. Sv. Katarina, 14. Šenčur (Šenčur, Velesovo), 15. Tržič. Sav lepo uspela. Po sprejemu številnih gostov v nedeljo zjutraj, se je vršilo slavnostno zborovanje v Sokolskem domu, ob kateri priliki sta bila g. Kleč Jakob in g. Ravnik Matevž v znak priznanja za vztrajno in nepretrgano 25-letno delo v društvu imenovana častnim članom. Po zborovanju se je vršilo razvitje prapora pred postajo. Praporu sta kumica ga. Oražem in pokrovitelj g. mag. ph. Žabkar pripela krasne trakove. Spričo pestrega sporeda je bila množica posestnikov z vsem domačim prebivalstvom živahno razgibana. Popoldne je bil koncert na veseličnem prostoru, kateremu so posestniki sledili z velikim zanimanjem. Proti večeru se je razvila zabava ob zvokih godbe ter je ob dobri postrežbi in v najlepšem redu trajala v pozno noč. Vrlim „Savanom" čestitamo na uspehu in jim želimo največjega napredka in razvoja v bodočnosti. Himen. V nedeljo, dne 3. septembra se je mestni arhivar g. Pogačnik Ciril poročil s splošno znano voditeljico toledo tečaja in umetnico v vezenju gdč. Julči Kosovo, rodom iz Kranja. Mladi par je poročil v Ljubljani Zakamnekov gospod, domačin g. Dr. Gregov Žerjav. Vnetima sokolskima igralcema želimo obilo sreče. Rojstni dan Nj. vis. prestolonaslednika Petra, staroste SKJ je proslavilo Sokolsko društvo z bakljado na predvečer. Vse Jesenice so bile okusno iluminirane, posebno lepo pa je bil razsvetljen del mesta od kolodvora do hotela Pošte. Sprevod s sokolsko godbo na čelu, spremljan od mnogobrojnega 1 občinstva, se je pomikal od Sokolskega doma skozi staro Savo, dalje po cesti do hotela Pošta in naprej skozi Jesenice. Na trgu Kralja Aleksandra se je formiral špalir, katerega so tvorili Sokoli in gasilci. Godba je zaigrala državno himno, nakar se je spre- vod nadaljeval do Sokolskega doma, kjer je bil razhod. — Dasi so v zadnjem času bakljade na Jesenicah zelo pogoste, lahko trdimo, da je bila ta zadnja najlepša ter so meščani storili v proslavo 10. rojstnega dne našega prestolonaslednika v polni meri svojo dolžnost. Iz Cerkelj. Občinski odbor je v svoji seji z dne 3. septembra obsodil natolcevanja in obrekovanja, iznesena na kr. bansko upravo proti občinskim predstavnikom v ovadbi, iz katere ni mogoče izslediti klevetnega pisca, ki spada pred državno sodišče. Junak naj bi stopil iz zaledja na plan! — V kratki dobi svojega poslovanja je župan dokazal, da razume položaj revnega prebivalstva, ki mu je stal ob strani v času pomanjkanja prehrane in dela. Z dobavo 5 vagonov turščice je občanom prihranil 35.000 Din, po katerih bi se marsikomu stožilo. Vprašanje brezposelnih se je rešilo z izvršitvijo javnih del, ki bi jih morala glasom oblastnih razsodb izvršiti občina in okrajni cestni odbor. Dolgoletne borbe Brničanov za zgraditev hudournih jarkov je občinska uprava privedla h koncu in omogočila cestno in vodno regulacijo. — V dobi tifusa je občinsko predstojništvo branilo interese občanov, ki so bili ogroženi radi neprimernih in obsojanja vrednih dopisov v časopisju. Ukrenilo je pa prav vse odredbe, s katerimi se je vzdržalo zdravstveno stanje. — Glasom sporazuma z veleposestnikom Bornom od Sv. Katarine bo občina dobivala letno 40 kubičnih metrov bukovih drv. Občinski odbor je ta sporazum odobril. — V torek se je zopet pojavil ogenj sredi Cerkelj: Požigald in zastrupljevalci psov so lahko ponosni na svoja plemenita dejanja. — Strelne vaje Strelske družine se bodo nadaljevale čim dospe orožje. — Sokol prične svoje delovanje po primernem načrtu. Prebivalstvo vabimo, da se udeležuje javnega delovanja v svojo lastno korist Iz Kamnika. Proščenje. Preteklo nedeljo je bilo na Grabnu proščenje, imenovano „krempeljc". Poteklo je popolnoma mirno. Balinarji so pa imeli ta dan tekmo na kopališču. Nastopilo je devet igralcev iz Kamnika in isto število iz Duplice. Zmagali so Kamničani s 141 : 105. Kamniško sokolsko društvo je proslavilo 10-letnico Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra z javnim nastopom, ki se je vršil 3. t. m. na letnem telovadišču poleg smodnišnice. Po prihodu ljubljanskega vlaka se je formirala povorka, ki je krenila na telovadišče. Tu so nastopili vsi oddelki in tudi vrsta starejših bratov s prostimi vajami. Po nastopu se je razvila animirana zabava, pri kateri je svirala kamniška mestna godba. Iz Tuhinjske doline. Laze. — Dne 1. septembra nas je zapustil g. Franc Kimeswenger, vodja podružnice g. Kramarja, ki je bila nastanjena v hiši g. župana in posestnika Antona Burkeljca. Imenovani bo imel sedaj trgovino z železnino na glavnem trgu v Kamniku. Pri ljudeh, zlasti pri revnejših, je bil splošno priljubljen, ker je I imel srce za vse. Bil je jako prijazen in vljuden, zato upamo, da si bo tudi na novem mestu pridobil dovolj odjemalcav. Želimo mu obilo sreče! Šmartno. Tuk. prostovoljno gasilno društvo je obhajalo v nedeljo, dne 3. septembra petindvajset-letnico svojega obstoja. Ta slovesnost je bila združena z gasilsko veselico, katera je dobro uspela. Društvo marljivo deluje za povzdigo gasilstva. Zlasti pod vodstvom velezaslužnega, častnega načelnika g. Engelmana, je društvo zelo napredovalo in si nabavilo mnogo gas. orodja, šmarski gasilci se zlasti odlikujejo, ker vsak požar takoj opazijo, če tudi je daleč in hitijo na pomoč. Lani so ob priliki požara v Malem Rakitovcu prvi prihiteli Šmarski gasilci, da so rešili sosedna poslopja. Ta požrtvovalnost je tudi Rakitovčanom dala korajžo, da so ustanovili gasilno društvo za občino Češnjice. — Le vztrajajte, naši vrli gasilci, da doživimo še več in lepših jubilejev in da bomo za zgled drugim društvom! Nakup živalske hrane za vojaštvo. Kakor smo obveščeni, je nakup sena, ovsa ječmena in slame od komisije za nabavo živalske hrane v intendantskem skladišču v Ljubljani do preklica ustavljeno. Kdaj se bo nadaljevalo z nakupom živalske hrane za vojaško živino, se bo pravočasno objavilo. Na ta razpis se vsi interesenti ozir. producenti opozarjajo. t GOSPODARSTVO. Širša seja Združenja trgovcev v Kranju. Kakor smo že v zadnji številki lista poročali, se je v torek 5. t. m. vršila pod predsedstvom g. Franja Sirca širša seja Združenja trgovcev za srez Kranj. Ugotovilo se je, da so letošnje ocene zgradarine vkljub padcu najemnin in splošnemu nazadovanju obratovanja pridobitnih krogov neprimerno visoko zvišane, v mnogih slučajih za 100—300% od lanske ocene. — Zgradarinsko breme posebno težko občutijo mali trgovci [in obrtniki, katerih promet je minimalen, vendar znaša večkrat zgradarina več, kakor pa se doseže čistega dobička. Na seji se je razpravljalo tudi o vzdrževanju trgovskih gremijalnih šol, ki so zašle vsled nezadostnih podpor od merodajnih činiteljev v težak položaj. Uprava je bila prisiljena, ako hoče obdržati vse tri šole v Kranju, Tržiču in Skofjiloki neokrnjene, za vsaj delno kritje stroškov zvišati učnino na Din 200'— letno za vsakega učenca. Šole obiskuje nad 60 učencev. Ugotovilo se je, da se monopolni zvezki pošiljajo od državne tiskarne direktno na šolska vodstva, kjer se prodajajo s primernim popustom. Trgovec, ki zveske naroči in pošlje denar seveda že v naprej, jih prejme šele po večkratni urgenci ali pa jih sploh ne prejme češ, da nima pravice prodajati zveske. Uprava bo na merodajnih mestih proti temu načinu prodaje protestirala. Razpravljalo se je tudi o kartelih, ki se ustvarjajo z namenom držati visoke monopolne cene in ki v današnji obliki samo izkoriščajo že itak obubožano ljudstvo. Od članov iz Kranja prejema uprava ostre pritožbe o sedanjem odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov v Kranju. V zimskem času, to je od 1.10. do 31. 3. morajo btti po banski naredbi iz leta 1930 trgovski lokali zaprti že ob 18. oziroma ob '^l0. uri, torej se morajo zapreti v času, ko preneha delo po pisarnah in tovarnah in bi se šele vršilo glavno nakupovanje. Celo po večjih mestih, kakor v Ljubljani in Celju so trgovine odprte do 19. ure. Zakaj naj bi bil baš Kranj deležen rigoroznejšega postopanja. Zato je zahteva članov upravičena, da se naredba popravi v toliko, da bodo tudi v Kranju lokali odprti po zimi in po leti do 19. ure. Posebno ostro se je razpravljalo o krošnjarski nadlogi, ki se vkljub vsem poostrenim naredbam v našem srezu širi vedno bolj. Manufaktura se prodaja od hiše do hiše, zadnji čas se je celo v mestu Kranju prodajala galanterija po krošnjarjih, katerim je po uredbi prepovedano krošnjarjenje po našem srezu. Naša sreska oblast se drži sicer točno uredbe iz leta 1928, ki je še danes v veljavi, vendar višja oblast izda dovoljenje, če tudi je nezakonito, kakor se je baš zadnji čas ugotovilo. Istega dne se je vršila tudi seja odbora lesne sekcije, ki je razpravljala o ustanovitvi denarnega zavoda za financiranje lesnega izvoza. Lesnim trgovcem danes radi nezadostne podpore od strani Narodne banke v interesu svojega obstoja ne preostaja drugega, kakor seči po samopomoči. Akcijo bo izvedla Osrednja sekcija v Ljubljani. Vzelo se je na znanje, da se pri Osrednji sekciji ustanovi informacijski oddelek, ki bo dajal informacije o inozemskih tržnih prilikah ter upravni odsek, ki se bo zavzemal za zaščito lesne trgovine v tarifnem, prometnem, davčnem in zakonodajnem pogledu. Neprotokolirane tvrdke smejo še nadalje nabavljati plačilna sredstva za inozemstvo. Na vesti in kakor smo poročali v 9. št. našega lista, da tvrdke, ki niso sodno protokolirane, ne morejo nabavljati plačilnih sredstev za inozemstvo, se je Zbornica za TOI v Lljubljani obrnila na ministrstvo financ in na Narodno banko ter dobila od te pod št. 155.289 od 5. 9. sledeče obvestilo : »Prejeli smo Vaše pismo s poslanim prepisom pisma, katerega ste poslali ministrstvu financ in Vas v zvezi s tem obveščamo, da ni ukinjena možnost opravdanja tudi z obrtnico namesto potrdila o protokolaciji firme. Ta odredba je, kakor tudi za potrdilo o protokolaciji, uveljavljena v čl. 3 in 5 deviznega pravilnika." Meterska mera za drva. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je s svojim dopisom št. 2425/3 in št. 7599/5 obvestila vsa sreska in mestna načelstva ter županstva, da se po določilih zakona o merah — razen v dovoljenih izjemnih primerih — ne sme več uporabljati v prometu druga mera kakor meterska. Tudi v prometu z drvmi se ne smejo več uporabljati eolske mere, temveč se smejo žagati drva samo po melerski meri za prodajo, ker se za ta del izjema ne dovoljuje. Ker je verjetno, da je marsikateri gozdni posestnik za pričakovano zimo že pripravil drva v eolski in drugi meri in ker teh drv ni mogoče brez velike škode izločiti iz prometa, naj se taka drva do 31. XII. 1933 prodajajo: 1. ali po teži, 2. ali počez na podlagi z 20 Din kolkovanega potrdila županstva, da so bila pripravljena, predno je bila izdana odredba, da se smejo drva prodajati le v meterski meri. Odredba o obvezni prodaji drv po meterski meri je bila nujno potrebna zato, ker je imel doslej skoraj vsak prodajalec drugačno mero. Zato se bo odredba tudi strogo izvajala. Po 1. I. 1934. se bodo smela drva prodajati le v meterski meri na prost, kubične metre. Izplačevanje vlog v denarnih zavodih. Sresko načelstvo v Kranju je na osnovi naloga kr. banske uprave v Ljubljani VIII. No 4848/1 od 18. VIII. 1933 izdalo vsem denarnim zavodom v kranjskem srezu, sreskima sodiščima v Kranju in Tržiču, davčni upravi v Kranju ter vsem županstvom sledeči poziv: Po čl. 5. uredbe o ureditvi izplačevanja vlog pri poedinih denarnih zavodih, so celo zavodi, ki so v smislu cit. uredbe pod zaščito, dolžni, da izplačujejo vlagateljem poleg izplačil, označenih v po ministrstvu odobreni lestvici, tudi: 1. znesek, neobhodno potreben za vzdrževanje vlagatelja in njegove rodbine; 2. zneske, potrebne za izplačilo pogrebnih stroškov in 3. zneske, potrebne za izplačilo javnih davščin. — Ker pa se dnevno dogajajo slučaji, da nezaščiteni denarni zavodi odklanjajo tudi najnujnejša izplačila in se tozadevne pritožbe vedno bolj množe Vas pozivam, da se pri izplačilih točno držite označenih točk ter brezpogojno iplačujete potrebne zneske tako za zdravljenje, pogrebe, preživljanje in pa za javne davščine. Ce se morajo tega držati celo denarni zavodi, ki so pod zaščito, velja tembolj za druge, ki sploh ne uživajo zaščite po gori cit. uredbi. PRAVNI NASVETI. A. K. v Lj. Na Vaše vprašanje Vam poročamo, da kot obrtnik brez nadaljnega lahko Iztirjate ves svoj zaslužek za opravljena obrtna dela, ki je dospel v plačilo po 20. 10. 1931 in se torej Vaš dolžnik ne more sklicevati na določbe zakona o zaščiti kmetov. Fr. P., S. pri Bledu. Kot bratu bi Vam pripadala dedščina po umrli sestri le, ako ni zapustila ne "otrok, ne staršev in tudi ne drugačne poslednjevoljne naredbe. Ker omenjate, da je imela umrla notarsko ženitno" pogodbo z možem, je zelo verjetno, da je postavljen v tej pogodbi za dediča 'mož do s/4 premoženja, do ostale četrtine, s katero pogodbeno ni mo- goče razpolagati, pa na podlagi medsebojne oporoke. Tako se glase skoro vse ienitve pogodbe pri nas. V tem slučaju ne pridete v poštev kot dedič. Sicer si pa lahko preskrbite vsebino te pogodbe v zemlje-knjižnem uradu sreskega sodišča v Radovljici. Ako bi bila vsebina pogodbe le drugačna, nam sporočites. da Vam nadalje svetujemo. SPORT. Nogomet v preteklem tednu. Na praznik je porazilo prvo moštvo Korotana Svobodo, Ljubljana s 6 : 1. Gostje so nudili odpor le v prvem polčasu in bili po zaslugi domačih, ki se jim to pot res ni nikamor mudilo, celo v vodstvu. V drugem polčasu pa,, ko so poprijeli stvar od resne strani, se je zrušil odpor gostov. V nedeljo je gostoval Korotan v Novem mestu in zasluženo podlegel s 3 : 1 (2 : 1). Ker moštvo ni bilo kompletno — manjkala sta srednji krilec 2gur in desno krilo Hiltscher, tedaj dva od najboljših — poraz ni prišel nepričakovano. jutri, dne 17. t. m. odpadejo radi sokolskih župnih lahkoatletskih tekem nogometne tekme, pač pa se vrši ob pol 2. uri popoldne prvenstvena hazenska tekma med družino SK. Korotana in podsavezno h&-zensko družino Ateno iz Ljubljane. Letošnje nogometno prvenstveno tekmovanje go-renjsko-notranjskega okrožja otvarja naš klub in sicer jutri s tekmo proti SK Javorniku na Rakeku, torej na nepoznanem terenu in proti nepoznanem nasprotniku. Našim fantom želimo mnogo uspeha in smo prepričani, da bodo z ozirom na važnost tekme zastavili vse znanje in sile, da častno odrežejo. Iz Kamnika. V nedeljo 10. t. m. se je zaključil interni turnir teniške sekcije SK Kamnika za prvenstvo kluba. Damska prvakinja je gdč. Cižmekova, prvi v singlu gospodov pa je g. Stuzzi. OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. Wendlinga. Vsa tapetniška in sedlarska dela izvrši točno, solidno in poceni IVAN JENKO TAPETNIM IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU" MALI OGLASI Kdor nudi uli išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5'— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8"— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu ooenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2"— v znamkah. KONTORISTINJA, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru,, in pisavi, zanesljiva, dobi dobro službo v Kranju. Nastop takoj. Lasto-ročno pisane ponudbe je nasloviti na upravo »Triglava* pod značko „Agilna moč". STANAVANJE. Mirna, boljša uradniška družina išče s 1. oktobrom ali s 1. novembrom stanovanje do treh sob po možnosti na periferiji mesta. Ponudbe in pojasnila pri uredništva lista. t V ponedeljek, dne 11. t. m. je ob pol 5. uri zjutraj za vedno zatisnil oči član konzorcija „Triglava" in njegov vneti sotrudnik, gospod FRAN TAVZES kr. javni notar, imetnik reda sv. Save in Jugoslovenske krone, občinski svetovalec, predsednik Narodne odbrane itd. Dragega pokojnika smo v torek popoldne ob 5. uri spremili k večnemu počitku v njegov zadnji dom na kranjskem pokopališču. Naj i mirno sniva v svobodni jugoslovenski zemlji 1 * KONZORCIJ TEDNIKA »TRIGLAV Za konzorcij »Triglava* Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno „Save* Nikola Stokanović, vsi v Kranju.