Leto XXII St. Ljubljana, sobota 4» MpteMtti Hfl Cona cent« 80 Upri vojjtvo. Telefon ti ciuDUan*, fuconijeva H-22. 41-23 M-24 ulica S. Insrmn, KldeieK: LluDliaaa Puccioiieva ulica i - lelrtoe U »1-25. Jl-26 fouruimca Novo mesto: Liobl|amtu ■ T—J 42 Računi: a ciudilanske pokrajino pn pokno čekov nem zavodu ta 17.749, a ostale kraje Itaine Servizir Conri Con Post. No 11-5118 12KLjUC.NL) iAMOFSiVO a oglase a Ki ItT.iir io inozemstva una Unmni t^nhbliciti italian? s A. MILANO Ut>i> rnk M •«aed«l)ka Ni(o2aiai ak ■titcio Lir t •Pooedeliskin) lil 96.90. Uttdoil(*e t icdnijeva alici h. 5. - Ielefoo v. $1-22. 91-23. 31-24. Rokopl«! t« a« mf»|o. CONCESSIONAE1A ESCLUSIVA pex la pob- di pco^coicBH ftMlhms OKUS s Unione Pobblidtft Italiana S. A. MILANO. Sovražnikove operacije proti kalabrijski obali Messinske ožine 35 angloameriških letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo 6t. 1196: To noč je sovražnik, ki je v preteklih dnevih poskurtaJ posamezne izkrcevalne akcije, katere so bile takoj zavrnjene, začel v širšem obsegu operacije proti kalabrijski obali >lfssinske ožine. Konvoji na morju in ladje, zasidrane v pristaniščih v Catanii in Augusti, so bile učinkovito napadene od nemških letal. Na Tridenl, Bolog-no, Bolzano in na oko- lico Neaplja so oddelki sovražnih letal odvrgli številne bombe ta povzročili škodo posebno v Bologni. Včeraj je anglo-ameriško letalstvo izgubilo vsega 35 letal: 7 letal so zbili italijanski lovci, 19 nemški lovci, 6 protiletalsko topništvo in 3 protiletalski topovi z motornih splavov. Z vojnih akcij zadnjih dni se ni vrnilo 6 naših letal General Ambrosio. Ogromne izgube anglosaškega ladjevja V avgustu je bilo izločenih iz prometa za 1.4 milijona ton ladij, letos pa doslej že za 8 milijonov ton Berlin, 2. sept. s. Nesporno je. piše vojaški dopisnik DNB. da je Angloameriča-nom uspelo zbrati veliko prevozno in izkrcevaino mornarico za sredozemsko pod-vzeije. Ta velikanski napor pa je imel za posledico žrtvovanje vseh gmotnih potreb drugih držav, zlasti držav srednje in Južne Amerike, ki so pod kontrolo Washing-tona. Pretekli mesec je pa vendarle nastala nova znatna vrzel v rezervah anglo-ameriškega brodovja. vrzel katere ni bilo mogoče izpolniti z novimi gradnjami v zadnjih 4 tednih. Potopljenih in poškodovanih je bilo v avgustu 220 ladij s skupno 780.000 tonami in če prištejemo k tem še drugo izgubljeno brodovje. dobimo, da je nasprotnik v avgustu žrtvoval skupno en milijon 402.702 ton trgovinskega brodovja. J primeri s prejšnjim mesecem so izgube sovražne tonaže znatno narasle Od 1. januarja do 31. avgusta 1943 so podmornice in letalstvo potopile 654 ladij z okrog 4 milijoni ton. Ker kaže izkustvo, da pri dejo na eno potopljeno ladjo dve ali tri poškodovane ladje, se računa, da je sovražnik v zadnjih 8 mesecih izgubii 8 mi-milijonov ton trgovinskega brodovja. Velik del teh ladij je treba smatrati za popolnoma izgubljene. Upadek v ameriški gradnji novih ladij San Sebastijan, 2. sept. Iz Washingtona poročajo, da je Donald Nelson. načelnik sveta za vojno proizvodnjo objavil, za mesec julij znatno zmanjšanje izgotovljenih ladij v primeri z mesecem junijem. Od 19 milijonov ton trgovinskih ladij, ki so bile v načrtu, da se dograde do konja julija, jih je bilo samo 10 milijonov dovrše nih. V zameno pa je Nelson naznanil po-višek v proizvodnji munic\:e in letal. (Ultime notizie.) Spremembe v hrvatski vladi Za prcdse5«'ka vlade je imenovan dr. Nikola Maaidic, za vojnega ministra general Friderik Navratil Zagreb. 2. sept. s. Uradno poročile javlja-da je Poglavrrk imenoval bivšega državnega tajn-ka Nikolr. Mandiča. advokata iz Sarajeva za predsednika hrvatske vlade. Ta položaj je doslej zavzema! Poglavnik sam Novi predsedn;k vlade je bil rojen v Dolu pri Travniku v Bosni 21. januarja 1869 V domovini je napravil srednjo šolo. nakar je obiskoval pravno fakulteto na Dunaju, kjer je promoviral leta 1894. ter se nato posvetil sodniškemu poklicu v Sarajevu Od siv oje mladosti se je bavil s politiko Leta 1910 je bi! izvoljen v besansko-hereegovsko skupščino. v kateri je b i podpredsednik in nato predsednik. Vedno si je prizadeval za tesno sodelovanje med katoliki in muslimani. Leta 1914 je bil imenovan za podguvernerja Bo- sne Bil je tudi predsednik računskega sodišča za Bosno in Hercegovino Zagreb, 2. sept. s. Uradne poročilo javlja da je Poglavnik imenoval za vojnega ministra leralskega generala Friderika Navratila Novi vojni minister se je rodi' 28 julija 1893 v Sarajevu. Kadetnico je dovršil v Gradcu ter je leta 1912 posta' praporščak Leta 1917. sii je pridobil pilotsko diplomo in še ie udeležil svetovne vojne kot izvidnik na ruski fronti Zmagal je v 10 letalskih spopadih. V prejšnji jugoslovanski kraljevim je bil upokojen. ker je bil politično sumlj;v Leta 1941 ga je Poglavnik imenoval za vojaškega atašeja v Bukarešti. Leta 1943. je postal general Ge neral Navratil ima številna hrvatska ln ino zemska odlikovanja. Odnosi z Rusijo so glavna skrb Anglosasov Trenja v angleški javnosti glede načel britanske zunanje politike — Povratek k politiki prejšnjih stoletij Lizbona. 3 septembra Po svojem prhedu ▼ Belo hišo je Churchill sporočil, da bo ostal v Washmgtonu več dni. Uradniki Bele hiše so izjavili, da bosta Churchill m Roosevelt nadaljevala z nekaterim vojaškimi razgovori, začetimi v Quebecu. Churchillov prihod nt pomeni začetka novega sestanka, temveč zaključek razgovorov v Kanadi. .'Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je izjavil novinarjem, da se strinja s Churchillom, da si je treba vroče želet trojno konferenco zunanjih ministrov Velike Brita nije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze Pripomnil pa je. da mu trenutno posli ne dopuščajo, da bi se poda! v London. Končno je deja!. da še ne ve, kje se bo vršla trojna konferenca v primeru, da se zanjo odločijo Po veliki pozornosti, s katero se v javnosti zasledujejo razgovori med Edenom in Majskim, je mogoče sklepati, da je trenutno glavno vprašanje zaveznikov vprašanje odnosov z Rusijo To poudarja tudi »Times«. To vprašanje je po mnenju lista najnujnejš problem, k' ga morajo zaveziki čim prej rešiti. (Ultime Notizie.) Bern. 2. sept. s. Razni krogi v Londonu se vprašujejo, ali je potrebno evropsko ravnovesje, tako javlja neki dopis listu »Gazzette de Lajusanne« iz Londona. V tem dopisu se naglaša. da se po štirih letih vojne zopet pojavljajo tendence za povratek k osnovnim zakonom angleške zunanje politike 18. in 19. stoletja, to je k ravnovesju sil. Tudi teorijo o bloku štirih, o bodlih osnovnih točkah mednarodnega reda, revidirajo po izkustvih v zadnjih mesecih z večjo stvarnostjo. Ne odklanjajo v naprej misel konzorcija štirih velesil, toda obenem pričenjajo poudarjati potrebo po ravnovesju med raznimi narodnimi in imperijBl-nimi interesi, dočim se je doslej bolj ali manj zavestno preziralo pojmovanje sklad-ja med angleškimi, ameriškimi, ruskimi in kitajskimi interesi, ki naj bi zajamčilo svetovni mir S tega vidika je treba posmatrati za in ji uvodnik lista Dai!y MaiU Ta članek vzbuja pozornost ker je list doslej, v nasprotju z levičarskimi listi, zavzemal neugodno stališče glede temeljite proučitve vojnih in mirovnih ciljev ter se je omejeval na komentiranje dnevnih dogodkov. Članek nastopa za odločn obrambo narodnih interesov Acglije. Skuša ugotoviti skupnost teh interesov, med katerimi navaja na prvem mestu narodno čast. Anglija, pravi Dadlv Mail mora predvsem d-žati besedo, ki jo je dala. pred vojno zavezniškim narodom, če noče. da bo v Evropi osamljena. Naprtila Hi je n. pr. dolžnost vzpostaviti neodvisnost Poljska in sicer celotne Poljske in ne samo njeaie polovice. Po tem članku .so interesi Anglije isti kakor pred nekaj stoletji. Smoter Anglije v tej vojmi, kakor v številnih jgrej&»JBi vojnah, je njena varnost in za- radi tega namerava odstraniti v Evropi sleherno oblast ene same sile ali ene skupine sil. Ta interes političnega ravnovesja se ne tiče samo zapada, temveč tudi evropskega vzhoda. So pa tudi Angleži, ki menijo, dia se politika evropskega ravnovesja ne more danes več nadaljevati po starih metodah, temveč se mora nadomestiti s politiko kontinentalnega edinstva. Posveti v Washlngtonu Buenos Aires. 1. sept. s. Ameriški državni podtajnik Hull je izjavil novinarjem, da je sporazumen s Churchillom, da si je zelo želeti konferenco zunanjih ministrov Anglije. Amerike in Rusija. Dodal je. da se zdaj ne more podati v London, in reke! končno, da ne ve. kje bo ta konferenca, če bi se sklenilo, da se vrši. Bern, 2. sept. s. Razgovori, kj so se danes začeli v Washingtonu med Churchillom in Rooseveltom. se bodo tikali nasled-slednjih točk: 1. odnosov do Rusije. 2. političnih vprašanj, ki jih bo postavil razvoj vojaških operacij, kakor so v načrtu, 3. vojna vprašanja, ki se tičejo zlasti Evrope. Smatrajo, da bo Churchill odgovoril na poslanico papeževo ter da bo ostal v Wa-shingtonu samo dva ali tri dni Razočarani Američani Buenos Aires, 2. sept. s. Komentarji ameriškega tiska k Churchillovem govoru soglasno naglašajo, da je govor nedoločen. Izražajo veliko razočaranje in pripominjajo, da Churchill po dolgem čakanju in po odgoditvi govora, ki je vzbudilo upanje v kako važno naznanilo, ki naj bi razčistilo težko ozračje po konferenci v Quebecu. ni povedal nič novega ne z vojaškega in ne s političnega področja. V ponovni zatrditvi glede poizkusov za uresničenje sestanka med angleškim, ruskim in ameriškim zunanjim ministrom^ ki naj bi pripravili se-stanev med Churchillom. Rooseveltom in Stalinom, vidijo ameriški politični opazovalci novo potrdilo za svoje prepričanje, da obstojajo med Rusijo in Anglosasi nasprotstva. Rooseveltcv zaupnik napoveduje še dolgo vojno Stoekholm. 2. sept s. V »American Ma gazzinu« je vplivni Rooseveltom svetovalec Harrv Hopkins objavil članek, v katerem zatrjuje. da po njegovih račun h ne bo vojne konec pred letom 1945. in to pod pogojem, da zavezniki ne izgubijo sodelovanja z Rusijo, v katerem primeru je treba računati še na petietne vojno Hopkins razčlenjuje sedanjo moč Osj ter pravi, da je mogoče navzlic budim bombardiranjem vojno pro'zvodnjo Osi zmanjšati kvečjemu za M) odstotkov' Ljudstvo odobrava pobudo sv. očeta VatiKan, 2. sept. s. »Osservatore Romano« objavlja: Iz pokrajin m iz inozemstva poročajo, da je novi zgovorni dokaz papeževega dela za mir in pravico med ljudmi, vzbudil povsod, zlasti pa med ljudstvom, ki najbolj trpi zaradi vojne, najbolj vnet pristanek in neizbrisne dokaze splošne hvaležnocti Papeževe simpatije do italijanskih mest Rim, 2. sept. s »Osservatore Romano« se spominja vsega, kar je pnpež storil pred šti rimi leti. da bi preprečil djruh nove vojne. Lis* tudi navaja, kclko je sv. oče storil v korist ljudstva, prizadete« od letalske vojne Med italijanskimi mest. ki so bila prizadeta in jim ie papež ob vsakem napadu dajal očitne dokaze svoje Ijuhezn z znatnimi darovi, so razen Rima še Genova. Turin. Milan. Na-poli ter mnogo drug h mest. (Ultime notizie.) Množica vencev na krsto kralja Borisa Sofija. 2 sept. s. Zaradi številnih dele-gacii in ogromne množice ki prihajajo z vseh področij Bolgarije v Sofijo, da se poklonijo ob krsti kralja Borisa in položijo vence ter cvetlice na katafalk v baziliki sv Aleksandra Nevskega. je sekcija protokola ministrstva za zunanje zadeve in bogoslovje odredila, da se venci lahko polagajo podnevi in ponoči in da delegacije, ki jih prinašajo ne smejo šteti več ko 5 oseb Dotok množice je bil sinoči neprekinjen do 2. ure. Tedaj so pa pričele pred krsto kralja - Zedinitelja de-filirati čete sofijske garnizije. ki so se zbrale na cestah okrog bazilike. Ob 5. uri so čete odkorakale zopet v vojašnice. Pričeli so že pripravljati ceste okrog bazilike, po katerih bo šel v nedeljo žalni sprevod. Po- ulicnh so razmestili črne zastave. Od danes zjutraj nosijo vsi Bolgari na obleki žalni trak. Kraljevska družina ob krsti Sofija, 2. sept. s. Kraljica Ivana, princ Ciril, princesa Evdoksija in princesi Ma-falda so se danes ponoči podali v baziliko sv. Aleksandra Nevskega in se še enkrat poklonili pred krsto kralja Borisa. Kralj Simeon II. in princesa Marija Lujiza sta ob spremstvu kraljice Iv2ne in princese Mafalde položila na sarkofag gorske cvetlice, katere je pokojn. kralj toliko ljubil. Visoka romunska odlikovanja italijanskih poveljnikov Bukarešta. 20. sept s Z danes objavljenim dekretom jc kralj M hael na predlog Kondu-katorja, poveljnika rumunskih oboroženih sii. odlikoval z visokim odlikovanjem za vojaško hrabrost naslednje italijanske generale, ki so poveljeval edinicam na vzhodni fronti: maršala Giovannija Messeja z velikim križem reda rumunske krone z meči m z znakom *o jaške kreposti, divizijskega generala Marazza-n ja Maria m Pellegrin ja Carla s komendo stega reda z meč' m znakom vojaške kreposti. Argentinski letalsko-pomorski ataše v Italiji Buenos Aires, 3. sept. s. Listi poročajo o imenovanju polkovnika Armarda Raggi-ja za letalskc-pomorskega atašeja v Italiji ki bo v kratkem odpotoval v Rim. Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko Budimpešta, 3. sept. s. Uradno poročajo, da je bil italijansko-madžarski trgovinski sporazum, ki je zapadel 31. avgusta t. 1. avtomatično podaljšan do 31. decembra 1943. Turčija trdno vztraja pri nevtralnosti Bern, 3. sept. s Ankarski poročevalec lista »Gazzette de Lausanne« obvešča, da v pristojnih krogih turške prestolnice vztrajajo ob političnem pregledu o priliki narodnega praznika in poslednjega govora predsednika vlade tudi ob vstopu v peto leto vojne pri trdnem značaju politike turške nevtralnost', ki drži državo izven trpljenj in tako uspeva- kakor nikdar doslej, v svojih diplomatskih nalogah. V Ankari smatrajo, da še mnogo nevarrosti ogroža evropske nevtralne narode. Zato ima Tur-čiaj še prav posebno poslanstvo, da namreč brani red na balkanskem področju in da predstavlja koristni del evropskih držav, ki so dobre volje in ki hcčejo samo varovati svojo pravico do miru in dela. Ankara, 2. sept. s. Turška vlada je odgovorila na noto angleške, ameriške in sovjetske vlade glede vprašanja političnih beguncev, čeprav vsebina odgovora n' znana se trdi da cdgovor sloni na strogem tolmačenju mednarodnega prava, ki ureja to vprašanje. Konec političnih počitnic Carigrad, 2. sept. s. Predsednik republike je zapustil Carigrad, kjer je prebil počitnice. in se je vrnil v Ankaro. Ankara, 2. sept. s. Velika narodna skupščina bo zaključila počitnice in pričela zopet z delom 6. septembra. Carigrad, 2. sept. s. Zunanji minister Menemendzoglu bo prihodnji torek pred narodro skupščino in parlamentarno skupino ljudske stranke podal obširno poročilo o mednarodnem položaju Železniška nesreča v Iraku Carigrad. 2. sept. s. Iz Bagdada poročajo o hudi železniški nesreči, ki se je pripetila na kolodvoru Aheitemi. Vide iz Bagdada je aa-voz3 v vlak na kolodvoru Doslej dvi mrfcna m 23 ranjen "h. Ponovni sovjetski napadi odbiti v trdovratnih bojih Težke borbe ob Miusu, pri Harkovu, Sevata in Vjaonl Gigantska materialna bitka pel OHn Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na južnem odseku vzhodne fronte so bilj tudi včeraj ponovni napadi sovjetov v prostorih zapadno od Miusa in posebno zapadno od Harkova v trdovratnih in spre-me.ib polnih bojih odbiti. Lastna oklopna vozila so presenetljivo vdrla v sovražne pripravljene postojanke ter uničila 29 topov in več sovražnih oklopnih vozil. Na srednjem frontnem odseku so v teku nadaljnji težki boji na področju pri Sev-sku. južnozapadno in zapadno od Vjazme. V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na južnozapadni konici Ka-labrije. Boji z nemškimi in italijanskimi zaščitnicami so v teku. Oddelki nemških letal so podnevi in ponoči napadali ladijske cil.ie ob vzhodni obali Sicilije in na morju zapadno od Al-žira. Več sovražnih prevoznih ladij je bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri Neaplju sestrelili 18 sovražnih letal. Letalstvo in vojna mornarica sta nad obalnim področjem zasedenega zapadnega ozemlja in nad Atlantikom sestrelila 12 letal. Nekaj sovražnih letal je ponoči izvedlo motilne polete nad zapadno Nemčijo. Po več tednov trajajočih težkih bojih v loku pri Orlu javljajo sedaj po končani načrtni izpraznitvi tega loka naslednje; Pod poveljstvom maršala von Klugeja ia generalnega polkovnika Modela stoječi oddelki vojske, nspešno podprti od letalstva in protiletalskega topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika viteza Greima, so v loku pri Orlu izvojevali materialno bitko največjega obsega proti koncentraciji 12 sovjetskih armad. Tem ni uspelo, da bi prodrle skozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se vsi sovražni napadi izjalovili. Izgube sovražnika so zelo visoke. Ujetih je bilo nad 14,000 ujetnikov, uničenih 5114 oklopnih vozil in 854 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so se posebno odlikovale 6. rensko • festfalska, 31. dolnje - saška. 36. pehotna rensko - palatinska. 10. oklopna spodnje -badenska - gornje paJatinska, četrta oklopna mensko - badenska. 78. zapadno bavarska napadalna motorizirana divizija. Finsko vojno poročile Helsinki, 3. sept. s. Finsko vrhovno poveljstvo poroča: V zadnjih 24 urah so bombmki uspešno zadeli železniške naprave za sovjetskimi vojnimi črtami in so med drugim pognali v zrak neki viadukt s protiletalskimi baterijami, ki so ga šč'tile. Na kopnih bojiščih ni nič novega. Sovjetska ofenziva je dosegla svoj višek Sovražnik si ni nikjer priboril važnejših uspehov Berlin. 2. sept. V sedanji fazi vojnih • peracij na "vzhodni fronti piše vojaški so-trudnik nekega menakovskega lista, se nc smemo dati motiti po podrobnosti .i. Mo ramo namesto tega gledati celotno flikr položaja ter opustit * vse kar ima epizod ni značaj. Ako na ta način presojamo položaj dobimo naslednje zaključke: 1. Sovjetska ofenziva ni dosegla obsega toliko obetanega valjarja, čeprav je nedvomno že prišla do svojega vrhunca. 2. Tudi to fazo obeležuje izvestna stalnost. Na vsak način se ne more govoriti o premikalni vojni. 3. Vsaka opaenost obkolitve je odstranjena. Nemcem se je posrečilo tudi v izredno težkih okoliščinah ločiti se od iepri-jatelja ter pustiti strateško praznino, ki je aadostna. da onemogoča sovražniku dosego res važnih uspehov. 4. Tudi na odseku pri Taganrogu ni pri. šlo do uničevalne bitke, niti v še tako majhnem obsegu. Glavnina nekaterih odre. za ni h enot se je lahko rešila deloma po kopnem, deloma po morju. 5. Središče borbe je in ostane na južnem odseku. Ce kje. bi Rusi lahko tu dosegli važne uspehe, namreč obkolitev nemških čet, ki operirajo v Doneški kotlini. Ravno zato so Nemci osvojili taktiko elastične obrambe v skladu z zahtevami strateške realnosti. 6. V splošnem je zaključek ta, da je dovolj razlogov zn popolno zaupanje tudi v pogledu manjših dogodkov. Ena stvar pa je vsekakor gotova, to je, da se sovražniku ne bo posrečilo prr>dreti v glavne utrdbe evropske trdnjave. (Ultime notizie.) Odlikovanje hrabrih Berllnčanov in Berlinčank Berlin, 2. sept s. Minister dr Gobbels je v svojstvu berlinskega pokrajinskega vodje odlikoval z vojnim zaslužnim križem prvega razreda z meči 58 Berlinča-nov in Berlinčank raznega poklicnega in socialnega položaja ki so se izkazali v noči na 24. avgust z junaškim zadržanjem med terorističnim napadom angleškega letalstva Minister je tolmačil hvaležnost prebivalstva za življenja in premoženje, ki so ga ti hrabri ljudje rešili. 40.000 poletov ene same letalske jate Berlin, 2. sept. s. Nemška poluradna agencija javlja, da je nemška letalska jata pod poveljstvom podpolkovnika Litzman-na, ki operira na vzhodni fronti, te dni dovršila svoj 40.000 polet. Zmagovita pomorska bitka pred Dunkerquom Berlin, 2. sept. s. Preteklo noč je prišlo pred Dunkerquom do spopada med nemškimi pomorskimi silami in skupino angleških motornih torpednih čolnov. Po prvih udarcih si sovražne edinice dolgo itiso upale več napasti nemških konvojev na tem področju. Odtegnile so se precimim strelom nemških topov in pobegnile, zaščitene z umetno meglo. Orjaški peklenski stroj v gibraltarski smodnišmci Tanger, 3. sept. s. Na nekem hodniku največje smodnišnice v Gibraltarju ao našH ogromno bombo z aparatom za tempiranje. Preiskava je ugotovila, da bi bomba ž« čez pol ure eksplodirala, če pa bi eksplodirala, bi pognala v zrak smodmšnieo m pol gibraltarske trdnjave. Peklenski stroj so odkrili zaradi izdaje nekega delavca, udeleženega pri komplotu, ki je pripravil atentat. Zdi se, da se je zadnji hip ustrašil. nekateri pa tudi mislijo, da je izdal to-varše, ker je pričakoval visoko nagrado. V potrditev te govorice navajajo okoliščino, da so oblasti v trdnjavi dovolile izdajalcu privilegij, da sme neprekinjeno bivati v Gibraltarju, kakor tudi to, da ga sme obiskati njegova družina enkrat na teden, kar je sicer prepovedano vsakemu drugemu. Doslej so aretirah 38 delavcev iz La Linee in Algecirasa, ki so že dolgo delali v trdnjavi, da bi ugotovili krivce. Eksplozija v švedski tovarni Stoekholm, 3. sept. s. Strašna eksplozija se je pripetila v neki tvornici za ludde-nje olja v Karlshammu na švedskem. 2§ delavcev je bilo ranjenih, dva pa mrtva. Neznani so vzroki eksplozije. Varnostni ukrepi na Portugalskem Lizbona, 3. sept. s. Nocoj je bilo objavljeno oficiczno poročilo z predsedstva vlade, v katerem se v zvezi z nedavnimi vojaškimi ukrepi na Portugalskem ugotavljajo neke podrobnosti, da bi se preprečila ugibanja in alarmantne govorice v državi in v inozemstvu. Poročilo pravi predvsem, da so poslednje nabave vojnega gradiva v znstnih količinah omogočile ministrstvu vojne in mornarice, da uspešneje kakor doslej poskrbi za vojaško obrambo. Proti koncu septembra in v oktobru bodo že mo. goči skupni manevri za razvrstitev kadrov n izvežbanje čet. Istočasno se bodo izvršile vežbe civilne in vojaške obrambe v vsej državi pod vodstvom portugalske legije in drugih organizmov. Četudi je mogoče predvidevati, pravi dalje vladno sporočilo, da se položaj Pcrtugal. ske glede vojne ne bo spremenil, so sedanje mednarodne prilike in z njimi zvezane nevarnosti tolikšne, da narekujejo narodom večjo resnost in vladam večjo skrb-not pri razvijanju njihovih obrambnih priprav, ki bi se mogle pokazati potrebne tako proti zunanjim sovražnikom, kakor proti notranjim činiteljem, ki bi skrivaj skušali narod razkrojiti. Razen tega se potreba po ojačenju obrambe vsiljuje tudi za to, da bi se {»večale garnizije v portugalskih kolonijah spričo približevanja bojišč k tem področjem. Puedvsem pa se čuti potreba, da se izmenjajo oddelki, ki čuvajo portugalska prekomorska ozemlja. Poročilo naposled ngotavlja. da je treba smatrati ntjaihe pokrete, kakor se sedaj pojavljajo v državi, aa povsem naravne r času, v katerem se vrše, in da se zato ni treba neupravičeno bati, še manj pa se prepuščati neodgovornim lahkomiselno, stim. Portugalska vlada smatra, da nalaga splošni mednarodni položaj, ki je tudi Portugalski vsilil omejitve in ji pripravil večje ali manjše težave, kar največjo resnost portugalskemu narodu, ki ga zato vlada poz;va k poživljenjemu delu, k redu in k duhovni strnjenosti in trdnosti. Lizbona, 3. sept. s. V okviru uradnih ukrepov, ki se nanašajo na portugalske kolonije, katere so predmet posebno čuječe pozornosti vlade, opozarjajo v tukajšnjih krogih na imenovanje novega guvernerja Angole v osebi ladijskega kapitana Vasca Lopeza Alvesa in imenovanje guvernerji kapverdskega otoka v osebi fregatnega ksu. pitana Joseja de Figuešreda. Uspešna očiščevalna akcQa v črni gori Berlin, 2. sept. s. Mednarodni obveščevalni urad poroča, da je bila na črnogorskem področju z odločilnimi uspehi zaključena vrsta očiščevalnih akcij nemških varnostnih čet. ki so delovale v sporazuma z italijanskimi skupinami Z uspehom, katerega je zagotovilo sodelovanje med okupacijskimi četami in krajevnimi silami, je bilo pacificirano obširno ozemlje. Med operacijami je padlo 650 odmetr.ikov. 800 jih je pa bflo ujetih- Varnostne čet? so ujele tncB dva angfe&a agitatorj^. Kronika * Smrt admirala Člana. Nenadno je umrl med avtomobilsko vožnjo iz La Stezie v Livomo admiral Artur C.ano, biv& nacionalni svetnik. * Smrt vitezov železnega križa. Nemški listi poročajo, da se je smrtno ponesiečil nadporočnik riudoif Schutze. vodja lelala v vre m ensk o-ap'J sevalnem oddelku. Schutze je bil prvi letalec tega oddelka, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. — Na vzhodni fronti je padel poiočnik Keimich Hofemeier, ki ga je doletela smrt po 95. letalski zmagi, notemeier je bil odi.kovan z viteškim križcem železnega križa. * Ukinjene inozemske sole v Egiptu. Egiptovska vlada je sklenila, da v bodoče ne bo dovolila šol, ki jih vzdržujejo verska združenja in redovi ali pa dajejo sredstva zanje druge države. V egiptovskih mestih je bilo izredno mnogo italijanskih in francoskih šol, v katere so pošiljale svoje otroke tudi egiptovske družine. * V ledeniško razpoko sta padla 32 letni Fra-c Brdckner iz Mon:kovega Ln njegova žena Marija. Vzpela sta se na Veliki Loffler in na povratku se jima je zgodila nesreča."Mož je polegn 1 pri p-dcu ženo za seboj. Toda žena se je kmalu rešila iz le. rienega brezna skoraj nepoškodovana, nakar je sama spravila moža reza vestnega iz razpoke. Nato je dolgo tavala do plan nske kočo. od koder sr- takoj hiteli reševalci na pomoč, vendar so našli Brucknerja že mrtvega. * L°v pa škcrpij°ne. Iz Turčije poročajo, da so v an tolskem mestu Madrinu v teku onega meseca ujeli 14.974 ž'vih škorpijonov ."Njihov strup bodo uporab li za izdelcvan;'e različnih serumov. * Po 36 urah rešen letalec. Iz Berlina poročajo, da so na Sredozemskem morju rešili nekega nemškega lovskega letalca, ki so ga že 36 ur pogrešali. Ves ta čas te je letalec obdržal na vodi ;aa svojem malem gumijastem čolnu. * Prosta prodaja moke in kruha v Turčiji. Po poročilih turških listov je pričakovati v kratkem proste prodaje moke in kruha. Seveda bodo za moko in kruh določene tudi najvišje prodajne cene. * Kanonizacija blažene Marjete Ogrske. Papež Pij XII. je odobril postopek za kano-nizaeijo Blažene Marjete Ogrske. Blažena Marjeta Ogrska je bila hčerka) kralja Bele IV. Kancnizacija r.e bo proglašsna v tradicionalni obliki v vatikanski baziliki, temveč s posebno papeževo bulo. * Smrtno ponesrečen starček. V Triestu Je na ulici padel 711etni Alojz Spacal. Zlomil si je desno nogo in dobil tudi notranje poškodbe, tako da" jc kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Fr&stsja mesa sta odrezek „813" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča. da bodo v soboto 4. septembra t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »310« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec september 100 gramov govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. url * Easdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod sporoča potrošnikom, da bodo lahko dc-bili od 4. do 7. t. m. na odrezek 806 navadne septembrske živilske nakaznice po 1 kg krompirja in sicer pri naslednrh tvrdkah: Zadruga državnih uslužbencev, Delavska zadruga na Viču, šarabon. Smrkolj in Kmetijska za, druga. * u— N»v grob. Za vedno je zapustila svojce soproga, tapetniškega mojstra ga. Ivana Klopčaverjeva, po rodu Mokorelova. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križni. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Devetdnevnica se je začela včeraj po vseh ljubljanskih cerkvah in bo trajala do sobote 11. t. ni. Verski obredi in molitve bodo ob običajnih večernih urah. u— 71 lir velja na tramvaju izstopanje prj zadnjih in vstopanje pri sprednjih vratih. Napisi, tramvajski uslužbenci in opozorila v l'stih potnike neprestano opozarjajo na strogi predpis, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo pri zadnjih vratih, izstopanje pa samo pri sprednjih. Kdor se proti temu predpisu pregreši, ga rnoia sprevodnik legitimirati in naznaniti upravi cestne železnice, ki ga prijavi kr. kvesturi. Na kr. kvesturi je sleherni nedisciplinirani potnik kaznovan z najmanj 50 L- poleg tega mora plačati 16 L kolkov in pristojbin, že prej v vozu pa mora vaskdo sprevodniku plačati 5 L globe za napačno vstopanje ali izstopanje. Dosti je bilo že kaznovanih in so svojo nedisciplini, ranost zato obžalovali. Zato se vsi opozarjajo, da ima tramvajsko uslužbenstvo najstrožje naročilo, naj vsakega, ki se ne ravna po predpisih, takoj legitimira. u— Dodatne živilske nakaznice za delavce. Za mesec september bo ljubljanski mestni preskr-bovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 6. t. m. številke 1 do 100. v torek št. 101 do 200, v sredo št. 201 do 300, v četrtek št. 301 do 400, v petek št. 401 do 500, v soboto št. 501 do 600, v ponedeljek št. 601 do 700, v torek št. 701 do 800, v sredo št. 801 do 900. v četrtek št. 901 do 1000, v petek št. 1001 do 1100 in v soboto, 18. sept. št. 1101 do 1200. — V ta namen posluje urad vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure v sobi štev. 3 , I. nadstropja palače Bata. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije r Ljubljani obvešča učence tega zavoda, da se bodo izpiti v jesenskem roku vršili od 13. do 30. septembra. Natančni razpored je objavljen na razglasni deski v pritlični avli. — Vpisovanje za šolsko leto 1943-44 pa bo v tem-le redu: Dne 2. oktobra od 3. do 11. ure za učence II. do Vin razreda. 4. oktobra od 8. do 11. ure za učence, ki vstopijo v I. razred, 5. oktobra od 8. do 11 ure za učence tujih zavodov in za ' zamudnike. u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše, ki so vri i sai i svojce na šolo Glasbene Matice, da se vrši v ponedeljek, dne 6. t. m. dodelitev k posameznim učiteljem in takoj nato določitev urnika. Zato naj se zbero vsi vpisani gojenci v ponedeljek popoldne, in sicer gojenci, ki so vpisani za klavir ob 3. popoldne, gojenci violine ob 4. popoldne, gojenci solopetja in ostalih orkestralnih instrumentov ob pol 5. popoldne. vsi v Hiibadovi pevski dvoran). Urnik teoretičnih predmetov, predvsem splošne glasbene "teorije in mladinskega petja je nabit v veži poslopja. Pisarna spreiema gojence danes ves dan in v ponedeljek dopoldne. Redni pouk se prične v torek, dne 7. t. m. Zbirka „DOBRA KNJIGA" Izda vsak mesec en roman. Knjige izhajajo sredi meseca in so na razpolago v dveh izdajah, v broširani in vezani. Po znatno znižani cenj dobi romane DK, kdor se na zbirko naroči. — Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša na mesec. torej za eno knjigo: a) za naročnike »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine« 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; ..........t ,. b) za ostale naročnike 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo. Naročnike spreiema uprava »Jutra« in »Sloven- Bkega N^toc!^ 1 v Ljubljani, Puccinijeva 5. u— V petek, dne 10. t. m. bo ob 19. uri v mali filharmonični dvorani nastop gojencev pevske šole prof. Miloša lirišnika. Nastopili bodo trije njegovi gojenci ter peli pesmi in operne arije. Natančni spored priobčimo jutri, na nastop gojencev pevskega pedagoga opozarjamo; Spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. u— Učite se strojepisja: Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septembra. Desetprstni pouk, najmodernejša strojepisnica, zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski ali večerni pouk po žel H obiskovalcev. Priporočljivo tudi dijakom! -injam)! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— V Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar Izšla Druga knjiga o Džungli Eu-dyarda Kiplinga v prevodu Jan Baukarta. u— V počastitev spomina tovariša in prijatelja g. Franceta Arko darujejo gg. Burger, Jaklič in Race Domu slepih znesek 142 lir. u— Zahvala. Društvo Dom in Šola na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani se gospodu profesorju Arku Cirilu najprisrčneje zahvali, da je daroval v spomin svojemu blagopokojnemu očetu 100 lir za podporo revnim dijakom. Predsednik. S Sštaferskega Novi grobov«. V Mariboru sta umrla 43- letri upokojeni sodni cficial Franc Pod-boršek in risarieva hčerka Ana Dovečarje. va Na vzhodni fronti so padli strelec Ludvik Lončar iz Celja, pionirski poddesetnik Franc Macele od Sv. Petra pe>d Sv. Gorami ter nadstrelec Albert Jeza iz Maribora. V drugi polovici avgusta so v Mariboru zabeležili 98 rojstev. Spet imajo dečki večino. Rodilo se je namreč 50 fantov in 48 deklic. Umrlo je 54 oseb in sicer 33 moških in 21 žensk Porok je bilo sklenjenih 31. Zanimivo je." da so se v drugi pelovici avgusta spet rodili trije pari dvojčkov, kar je vesela izjema, ki se redkokdaj ponovi. V Vitanju in Valdeku so v nedeljo priredili veselo vaško popoldne. Igrala je godba iz Slovenjega Gradca. Obenem so nabirali za Rdeči' križ. — V Ormcžu bodo lo soboto in nedeljo imeli praznik krajevne skupine. Mariborski dnevnik prinaša daljši članek o Ormožu V Selnici ob Dravi je v nedeljo gostovala amaterska gledališka skupina iz Slovenskih Konjic. Dekleta ondotne delovne službe so pela, plesala in predvajala telovadne vaje. „ v V Brežicah je si. septembrom začeia poslovati podružnica socialne zavarovalnice v Mariboru. Vsi v brežiškem okrožju zaposleni zavarovanci morajo delovno nesposobnost priglasiti v teku treh dni. Tam se tudi sprejemajo želje in pritožbe v pogledu socialnega zavarovanja. V Si Vidu pri Ptuju je bilo od 18. do 28. avgusta taborišče, v katerem so se mladeniči vežbali v motoristiki. Od 30 udeležencev jih je 24 opravilo izpit in so prejeli soferške 'izkaznice. Nesreče. 29 letni kipar Ciril Slana s Tez-nega je padel pri Slatini-Radencih s kolesa in se poškodoval na obrazu in na levi nogi. 9 letni Henrik Kotnik iz Frama je padel z okna 4 metre globoko na betonska tla in se hudo pobil na glavi. 36 letni Franc Paukovič iz št. IIja je padel s kolesa in s: zlomil ključnico. oziroma ravnateljstvo za. javni red in varnost v nobenem primeru ne bodo izdala la. kih dovoljenj. Pravico javnega nabiranja v dobrodelne namene ima samo »Pcmoč« in hrvatski Rdeči križ. Teden Rdečega križa. V dneh oa 3. do 9.' oktobra bo v Zagrebu teden Rdečega križa. Za red ra zagrebškem tramvaju je policija vneto na delu. Stražniki ustavljajo vozove električne cestne železnice kar med vožnjo in zapišejo imena potnikov, ki se obešajo po stopnicah. Kazni so stroge in sicer od 100 do 6000 kun v denarju ter cd 12 ur do 30 dni zapora. Umrljivost v Zagrebu. Predzadnji teden je umrlo v Zagrebu 69 ljudi. Največ smrt. nih žrtev je zahteval črevesni katar in sicer 13, za jetiko je umrlo 11 oseb. za rakom 8, zaradi bolezni srca 6. zaradi vnetja možganske mrene 4, prav toliko zaradi starostne oslabelosti jn zaradi zapeke črev. Mani smrtnih žrtev so zahtevale druge bolezni. Poroka Branka Spol ja rja. Pred dnevi se je v Zagrebu poročil znani gledališki in filmski umetnik Branko špoljar z gdč. Miro Heinztovo. Poroki so prisostvovali številni gledališki in filmski umetniki in je bila tudi filmana za zvočni tednik. Prepoved preobreinen.tavanja železniških vagonov. S takojšnjo veljavnestjo je bilo tudi na Hrvatskem prepovedano proobre-menjevanje železniških vagonov za 2000 kg. Pomoč dubr°vniškini ribičem. Kakor smo že poročali, je bila pred kratkim v Dubrovniku ustanovljena ribarska zadruga. Zdaj poročajo hrvatski listi, da je novoustanovljeni zadrugi ministrstvo za narodno gospodarstvo poslalo veliko ribiško mrežo, imenovano »tunjara«. Mreža tehta 600 kg in se lahko z njo vlovi do 5 vagonov rib. Ureditev Drave prj Varaždinu. V kratkem bo končana regulacija Drave pri Varaždinu. Obala bo urejena v dolžini 1500 m. Za ta dela je bilo potrošenih nad 3 milijone kun. Tramvaj in avto sta se zaletela. Na križišču Jurišičeve in Draškovičeve ulice v Zagrebu sta se pred dnevi zaletela poštni tovorni avtomobil in tramvaj. K sreči ni prišlo do hujše nesreče, ker sta oba voznika hitro zavrla vozove. Promet se je začel po nekaj miniutah spet redno odvijati. želve izvažajo v Nemčijo. Graški dnevnik objavlja poročilo Bcrsta Bergerja iz Berlina, v katerem opisuje obratovanje v neki tamošnji tvornici ža konservii anje rib. Blago dbvažajo tudi iz jugovzhodnih dežel. Iz Hrvatske prihaja za predelavo velika količina želv, Turčija pa pošilja tune. Iz Srbije Srbski kmetje in delavci v Ukrajini. Ministrski predsednik Milan Nedič je sprejel skupino srbskih kmetov in delavcev, ki so šli na daljše potovanje po Ukrajini, da se prepričajo o tamošnjih življenjskih prilikah. Odhajajoče je nagovoril s temile be- I»mill!!Hlili!llll!!!i!l|limil!llli;!lli!!illlil MAR itnmnH»fn 1 n 11 f »mil »111 n mimrani «n ni n i 1 Hraimniii tarnnmmnmn h hi m C O P O L O iBffllin!,ii!!''iMtl;' llf!!ll!Iinil!i'!l!ii!ll'tlll!fl IHIlliHlilMlIlilliillllllll ll'!l!Ml!ii'|i ANGELI >n!;i;iiiii!!ti.ii!!:;;in;ii!iiiiiiiiiiiHMiuuu K A MEDICIN ALNI APERITIV LIKER MEDICI NALN O VI NO SE DOBI l!!!llli!!!ll!ll!l»H!lll!!l!!lllllll!!l!l!!!lil!l V VSEH imiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiifiiiiiiiraiiiiii L E K A MimniiiMiaK R N A H IN DROG ITTBfTIrifffrf »ITifffl FiTTTKTtfTff Ff *ITf!finn rrlitllifTTIfTfTfffTlji i itlTlfTttilffiri^TffTI^IfTtrffn^ E R I J A H furr^^iTTTntinffTffff?? fnifffif it! ifino*in*jj Z Gorenjskega V Kranju so zborovali krajevni skupinski vodje iz vsega okrožja ter člani okrožnega štaba. Okrožni vodja Kuss je poročal o nalogah v kranjskem okrožju, posamezni krajevni vodje pa so poročali o svojih krajih. V nedeljo dopoldne je pokrajinski presvetar dr. Pflegerl predaval o politiki velesil v sedanji dobi. Nato se je poslovil okrožni vodja Kuss, ki mora odriniti k vojakom. Njegov naslednik je dr. Pflegerl. Novi vodja koroškega tiskovnega urada i je dr. Lapper, ki ostane še nadalje Koroški j propagandni vodja. j Rudnik v Mežic>, ki spada med najsta- ; rejša koroška industrijska podjetja, praznu- ■ je letos 75 letnico. Prirejena je b'la velika svečanost, h kateri se je pripeljal tudi gauleiter dr. Rainer iz Celovca. Mežiški rud-n;k ima nekatere zelo stare in zveste rudarje. Trije izmed njih so v službi že 40 let, eden celo 42 let, več kakor 220 rudarjev pa pripada rudniku nad 25 do 38 iet. Na svečanosti so bili odlikovani: Urban Šimenc za 42 letno službovanje, Franc Muri Janez Hercog in Ferdinand Medi za 40-letno službovanje, ostali, ki so v službi nad 30 let, pa so dobili diplome. Iz Mežice sc je dr. Rainer s svojim štabom cdpeljal v Črno," kjer si je ogledal delavske hiše in bolnišnico. Vodja narodnosocaaltetičnega motorozl-ranega zbora Ervin Kraus se je v torek popoldne pripeljal v Breže na Vrbskem jezeru. S seboj je imel večje spremstvo. Ostal je na Koroškem do 3. septembra in si je ogledal različne športne naprave. Iz Hrvatske Ob MeštrOvicevi 601etnici so nemški listi priobčili dadjše članke o življenju in delu kiparja Ivana Meštroviča. Regulacija Bekijsko-Imotskega p°lja. že pred 5 leti so se začela dela na regulaciji Lmotskega polaj. Dela so potem večkrat zastala, letos 1. avgusta pa so spet začeli delati s polno paro. Z izsušitvijo Beki-sko-Imotskega polja. Dela so potem večkrat zemlje, kjer se bo lahko pridelalo okoli 1000 vagonov koruze na leto. Javne zbirke v dobrodelne namene. Hrvatski listi opozarjajo vsa društva, razne odbore in posameznike, naj nikar ne vlagajo prošenj za kakršnokoli javno nabiranje v dobrodelne namene, ker ministrstva, sedami: »Najvažnejše za nas je, da srbski narod ostane pri življenju in aa ga zlobni ljudje ne zapeljejo na slabo pot. Zlosti nevarna je bcl šcviška propaganda, ki naprej in .naprej zatrjuje, da v Rusiji tečeta med in mleko. Vemo. da je gojilo naše ljudstvo veliko ljubezen do carske Rusije, tof.a dandanes nima več simpatij za internacionalno deželo. Zveza sovjetskih republik ni več Rusija. Zato vas pošiljam v pokrajine, k*, so jih Nemci osvobodili pred boljševiki. Želim, da bi na svoje oči videli, kaj ao boljševiki v 25 letih naredili iz nekoč bogato in srečne dežele. Pošiljam vas v Ukrajino, kjer se boste na Tcu mesta prepričali o namišljenem blagostanju, da potem ne boste več verjeli boljševiškun agentom.« Odposlanstvo srbskih delavcev in kmetov vodi Stevo Klujič. Odbor za podpiranje družin ujetnikov. Ministrskemu svetu je bil predložen predlog za ustanovitev centralnega odbora, ki naj bi podpiral rodbine v ujetništvu naha-jajočih se rednikov. Dve leti Nedičeve vlade. Dne 29. avgusta je minilo dve leti, odkar je armadni general Milan Neaič postal predsednik srbske vlade. V njegovem kabinetu so trije generali in en polkovnik. Za obletnico je srbski tisk posvetil daljše članke obnovitvenemu delu Nedičeve vlade. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 1943 7.30 Operna glasba. — 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 11.50 Pol ure za vojaka. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in napevi. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20 Nove plošče Cetra. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 17.15 Orkester vodi dirigent Pettinato. — 17.45 Pisana glasba. — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Plošče. — 20.00 Posebna oddaja za Sicilijo. — 20.30 Napoved Časa — Poročila v Italijanščini. — 20.45 Simfonični koncert vodi dirigent Ferrero — V odmoru: Pisana glasba. — 22.00 Lahka glasba na ploščah. — 22.15 Izbor napevov lz operet — Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — V odmoru: (23.00) Poročila v italijanščini. Produkcija igralskega Vzgoja igralskega naraščaja je pri nas na dobri poti. Dve instituciji: Glasbena skadenvHa in šola Glasbene Matice sta ustanov:li posebne oddelke za dramsko umetnost in dva naša vodilna režiserja. Cir'l Debevec na Glasbeni akademiji in prof. O. Sest na Šoli Glasbene Matico, sta zastavila za vzgojo :gral-skega naraščaja svoje znanje in dolgoletno izkušenost. Ob koncu prejšnje sezone smo mo gli spoznati na javni produkciji sadove vzgoj nega dela v šoli Cirla Dcbevca, v četrtek pa nam je pokazala svoje gojence šola O. Šesta. Produkcija gojencev deklamacije na šoli Glasbene Matice jc napolnila Frančiškansko dvorano malone do zadnjega prostora in občinstvo je z očitno pozornostjo sledilo dobro izbranemu programu ter ni šted lo s priznanjem. Prvi del sporeda jc obsegal dcklamacijc Prešernovih. Golievih in Cankarjevih pesmi ter prevodov Y. Hugoja, H. Heineja in Goetheja. Nastop li so C ril Pfeifer, Ivica Bric-Tgor Pelan. Draga Mohcrič, Danica Jurca. Magda Rebernik. Vinko Podgoršek, Marija Zupančič, Vika Gril in Ladko Korošec. De-klainaci jc so bile v splošnem prav učinkov te. nekatere bolj zaradi vseb nc. druge pa zlasti zaradi prikupnega glasu, dobrega, neprisiljenega prednašanja n čustvene toplote nekaterih sodelavcev. V drugem delu prireditve smo videli prizor iz drugega dejanja Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« i lv:co Bričevo kot Ja-cinto in Cirilom Pfcifcrjcm v v logi Petra ter prizoT iz Zupančičeve »Veronike Deseniške« z Marijo Zupančičevo v vlogi Veronike in Vinka Podgorška v vlogi Bonav enture. Tako so mogli nekateri gojcnci pokazati tudi v igri, preiti od besede k igranju in doživljanju: če upoštevamo začctivštvo. jc treba pr znati, da so sodelujoči obvladovali vse elemente igranja, pokazali nekatere, raven navadnega ama-terstva presegajoče igralske nastavke, vendar v celeti taki odlomki niso mogli dati kaj več kot dobro ilustracijo smotrnega šolskega štu-d ja. To velja tudi za tretji del prireditve, ki je obsegal dva večja odlomka iz Zupančičeve prepesnitve Ro6tandovcga »Cvrana de Ber-gcraca«, v katerih sta nastopili kot Roksana Marija Župančič in Vika Gril, kot Cvrano Vladko Korošec in Vinko Podgoršek, kot grof Guiche Podgoršek n Korošec, kot kapucin Igor Pelan i. dr. Naj bi bil sedanji nastop sodelujočim vzpodbuda k nadaljnjemu študiju, ki bo trajno uspešen seveda samo tam. kjer sc dani naravni pogji, obstoječi v vrojeni igral-sk' nadarjenosti, v prikupnem, modulacije zmožnem glasu i. t. d. V splošnem sta produkciji dveh slovenskih igralskih šol pokazali, da si igralsko nadarjeni mladi ljudje lahko pridobe tudi pri nas trdno strokovno zobrazbo. Lahko bi rekli, da se v-šoli prof. C. Dcbevca opaža znanstveno smotrno delo. sistem, ki ima očiten pečat Debev-čeve intelektualno in umetnško močne osebnosti, šola prof. O. Šesta pa nadaljuje na tradicionalni osnov', v duhu nekakega estetskega eklekticizma, uvažujoč predvsem izkušenost, neposrednost, improvizacijo, pri čemer doseza — pri res nadarjenih gojencih — nesporne uspehe, k' so v čast našemu priznanemu in zaslužnemu režiserju prof. O. Šestu. GOSPODARSTVO = Iz italijanskega gospodarstva. Znana lesna industrijska družba Feltrinelli v Milanu bo za leto 1942 pri čistem dobičku 6.2 milijona lir Izplačala ?>/• dividende na glavnico v viSini 35 milijonov lir. = Ukinjen je kartelov t Nemčiji ▼ zadnjih tednih je bilo v NemMJl praktično r&zčiščenje vprašanja nadaljnjega obstoja kartelov. Rezultat tega razčiščenja je sedaj ta, da Je bilo od 2200 kartelov ukinjenih okrog 90gl. odd. Iutra pod »Ta-koj kol o". 11915-7 OMARO ZA OBLI KE kupim takoj Pnnudbe na .-ni. odd. J Litra pod »Do 5a0 lir«. 149-M-? 'I PRODAM: parcclc: 1100 m*, dve tretjini zazidljivi za strnjeni sistem v bližini Sv. Krištofa ; 800 ms za vilni sistem za Bežigradom ; 600 in 700 m1 v Šiški ra odprt sistem; 600 ra2 na Prulah za strnjeni sistem; 520 mJ v Kole-ziji za vilni sistem, ca vzhodni strani za strnjeni sistem 480 in <->00 ra: ter odprt sistem 500, 600 in 800 m'. Nekaj parcel se dobi žc za 34.000 lir v notranjosti bloka. — Zeml;i-Jča za industrijo v Sliki 5000 in 10.000 m: in za parcelacijo IV000 m 20.000 ms. Ženil i išče za parcelacijo pii carinarnici. BiezpUč na pojasnila: Zajec Andicj. realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. tel. 34-8f>. 148f-9 20 NAPRODAJ: hiša, d- jnadstiopna, nova. sedemstanovaniska. na zapadni strani ; hiša, eno-nadstropna. r.oia, v hiši i« pekarna; hiša, visokopritlič-na, dva trisobna in eno enosobno stanovanje; hiša. enonadstropna. v bližin« Sv. Petra; hiša. enonadstropna. z dvoriščnim gospodarskim poslopjem. a večjim vrtom, se zamenja za vilo. Realitetna pisarna Za. jec Andrej, Tavčarjeva 10. tel. 34-86. 14810-20 REALITETNA PISARNA Habiian Miro, Ciealetovi št. l/p, proda več lerib parcel po zelo ugodnih cenah. Tel. 46 97. 14958 20 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice iščem » središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačinka — nujno«. l-i9R8-23a BLIZU SREDIŠČA iščem prazno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. l49'9-23» OPREMLJENO SOBO iščem v središču takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro 14968-73* nit iT*: OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1491^-2J OPREMLJENO SOBICO oddam boljšemu in mirnemu gospodu. Slomškova 15. I. nadstr., desno. 14930-23 ZAMENJAM lepo enosobno komfortno stanovanie za garsonijer« ali slično, takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod: »Zamenjam«. 149CT-21 MAJHEN LOKAL na zelo prometni točki dam v najem. Vodnikova c. 90. 14982-19 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Emilio Salgari: 52 KRALJICA KARIBOV Vsi so se vrnili v taborišče ob pečini in sedli pod visoke pinijevce, ki so ob njih znožju rasle prekrasne rumene koreopside s škrlatnim dnom, pisane anemone in divje vijolice. Nabrali so suhega lesa, zakurili ogenj in spekli ribe, ki sta jih bila Carmaux in črnec prinesla iz orlovega gnezda. »Upam, da ne mislimo tukaj večno čakati rešilne ladje,« je rekel Carmaux, ko so se najedli. »Kaj menite, kapitan?« »Tu ni nobene možnosti rešitve,« je odvrnil Ventimiljski. »Vem pa, da časih prihajajo v zaliv Poncea de Leona kubanski ribiči, kadar love morske krave. Gledati moramo, da pridemo tja, in tam bomo čakali!« »Dvomim, da bi ribiči marali vzeti flibu-stirje s seboj?« je oporekel Carmaux. »če nas pa vzamejo, nas bodo predali oblastem v Havani in Matanzasu!« »Kdo nas more takoj spoznati, da smo flibustirji? Vsi govorimo dobro španski in se lahko izdamo za španske brodolomce!« »Kaj pa, če bi si rajši zgradili splav iz naplavljenih deska in se odpravili iskat ,Folgore'?« je nasvetoval Stiller. »Morda je nasedla pri Pinijevih otokih!« Ventimiljski je žalostno zmajal z glavo. »Vihar jo je gotovo zanesel na Atlantsko morje! Valovi so jo nemara že pogoltnili!« Vzdihnil je. »Moj sovražnik je mrtev!« je nadaljeval. »Toda koliko žrtev me stane njegov pogin! Morganovi in moji ljudje so vredni tisočkrat toliko kakor življenje tega izdajalca!... Ne govorimo več o ladji! Pustite, da se mi prej zaceli rana!« >Ali je zaliv Poncea de Leona daleč odtod?« je vprašal Carmaux. »V kakih dvanajstih dneh smo lahko tam!« »In ni nevarnosti, da bi padli Indijancem v roke?« »Celo srečal bi jih rad, čeprav so baje zelo okrutni!« je rekel kapitan. »Si mar pozabil, kaj mi je pravil Flamec Sandorf? Da se je ladja, na kateri je bila Honorata van Gould, ponesrečila ob tej obali!... Videli bomo, ali je govoril Sandorf resnico! Nerad bi zapustil te kraje, preden zadobim gotovost o tem!« Ventimiljski ni mogel več brzdati svoje razburjenosti. Naglo je vstal, da bi jo skril tovarišem, in hodil ob bregu sem ter tja, dokler se ni nemir v njegovi notranjščini polegel. »še vedno jo ljubi!« je Carmaux Šepnil prijatelju. »Od tiste usodne noči, ko jo je v čolnu prepustil valovom, je ves izpreme-njen!« Gusar je znova stopil k njim in kratko ukazal: »Odpravimo se pri tej priči na pot!« Mornarji so prijeli za svoje grčave palice. Vzeli so si tudi nekaj preostalih sadov, da bi jim tolažili žejo, če ne bi našli pitne vode, kapitan pa je ta čas pogledal na zlati kompas, ki ga je na verižici nosil ob strani. Ko je dognal smer, ki jo morajo ubrati, so krenili dalje. Velik smrekov in jesenov gozd se je širil pred njimi. Namesto da bi ga presekali, so šli ob njegovem robu, da bi ostali kar moči blizu morja. Ker je bila obala ravna in pesek pokrit s halogami, so naglo napredovali. Tudi marsikaj užitnega so spotoma našli: mnogo lupinarjev in zlasti tudi ostrig. Jate morskih ptičev so kriče frfotale nad peščinami, ne da bi se zmenile za gusarje. Videl si ptice plavalke, ki morajo zaradi nesrečne oblike svojega kljuna letati tik nad vodo in potrpežljivo čakati, da jim male ribice same od sebe zaplavajo v odprto žrelo. Potem so bile jate morsk h vranov, velikih kakor kokoši in tako predrznih. da so se lotili vsake živali, ki jim ie prišla naproti. Tudi tropske ptiče so sre-čavali, slamorepce, ker imajo v repu dve dolgi, viseči, slamnim bilkam podobni peresi. Carmaux je vzdihnil. *Danes se bo težko dokopati do večerje! S temi-le gorjačami vsekako nič ne opravimo!« Po enourni hoji so prišli brodolomci na obalo, ki jo je prek in prek pokrivala plast halog. Tu se Carmaux ni mogel otresti spomina na morskega vraga. Ko so šli dalje, jim je jelo pokati pod nogami, kakor da bi se užigali naboji. »Nu, pod temi halogami so menda skrite petarde! Lepa muzika, bogme! Pik!.... Pok!... Bum!...« »Potolaži se, Carmaux!« je z nasmeškom rekel črni gusar. »Saj so samo mehkužci!« Bili so mehkužci brez glave, ki jih je b!la plima s plavajočimi halogami vred obilo naplavila na kopno. Ob razkrajanju se na-p^iujejo in glasno pokajo, če stopaš po njih. Ako se jih dotakneš z rokami, ti povzročajo škeleče opekline. Zdaj so prišli flibustirji v pas. nad katerim je letalo mnogo morskih lastovk. V Carmauxovo vel ko začudenje te ptice niso bežale pred njimi, temveč so se jim celo z giasnim krikom in prhutanjem zaganjale naproti. Za morske lastovke je namreč značilno, da nikoli ne kažejo strahu. Niti streljanje s puškami jih ne prežene! Carnraux jih je hotel s svojo gorjačo nekaj pobiti, a vsakikrat je udaril mimo — tolikanj spretne so bile. »Saj vidiš, da se norčujejo iz tebe!« je smeje se zaklical Stiller. »Maščeval se bom nad njihovimi gnezdi!« »Ne trudi se po nepotrebnem, prijatelj.« je rekel Moko. »Le glej, vsa obala je polna jajec!« Povsod na pesku si videl jamice z dvema ali tremi zelenkastorumenimi, rjavorde-če pikčastimi jajci. čeprav so ptiči ogorčeno kričali, so jim jeli flibustirji pleniti gnezda. Sveža jajca so praznili na dušek, stara pa metali v morje. Posebno mnogo jih je zaužil Car-maux, ki si je iz previdnosti napolnil z njimi tudi žepe. Nato je krenil gusar pioti gozdu, kajti obala je zavijala na jug, ovinka okrog »peščenega polotoka« pa se je hotel ogniti.