S :ev. 201. V Trstu, v četrtek, dne 27. avgusta 1914. Letnik XXX8X. Iz' Ta vsak dan, tudi ob nedeljah praznikih, ob 5 zjutraj, cb ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ur -.: :\o: Ulica Sv. FranCiška Asiškega St- 20, I. nadstr. — Vsi d i naj se pobijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo- in rokopisi se ne vračajo. Izd :i.iteij in odgovrnii urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", Vpisane zadruge z cn.ejenim porošt\om \ Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiške^a št 201 Teief^n uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24*— za pol leta................. 12*— za tri mesece................t 6"— Za nedeljsko Izdajo z« celo leto.......» 520 za po! leta................. 2"60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v ŠirokostS c::e kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....tr.tn po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljijo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — PlaCa in toli se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka \si5kega SL 20. — Poitnohranilničnl račun St. 841.652. ci zasedli Komur in Lom. Drzen vpad honvedske kavaleriiske diviziie na rusko ozemlie. Nomur in Longwy v nemških rokah. BERLIN 26. (Kor.) »VVolffov urad« poroča« Veliki generalni štab javlja: Pri Nam ur ju so zavzete že vse utrdbe. Istotako je bil po hrabrem odporu zavzet tudi Loogwy. Proti levemu krilu armade nemškega prestolonaslednika so prodirale iz Verduna in od vzhoda močne čete, ki pa so bile odbite. Zgornja Alzacija je raz-ven neznatnih delov zapadno od Colmar-ja izčiščena Francozov. Brzojavka našega cesarja Viljemu. BERLIN 26. Berliner Zeitung arn Mittag« piše o boju proti franktirerjem sledeče: Vojna frank-tirerjev v Nemčiji je stvor dobro premišljene uradne organizacije. Sam sem videl na svoje oči, kako so prinesli župana razdejanega mesta Clermont, kjer so ženske ponoči kot živali napadle speče in ranjene ter jih toliko časa trpinčile, da jih je rešila smrt njihovih muk. Belgijci so mi pripovedovali, da je imenovani župan, ne glede na to, da mu je župnik to odsvetoval, ščuval prebivalstvo, da naj napada nemške vojake in je med prebivalstvom razdeljeval municijo. Ni dvoma, da se je municija in orožje razdeljevala med prebivalstvo in da se je skušalo netiti hrabrost prebivalstva na ta način, da so se o Nemcih razširjala napačna in lažnji-va poročila. Govorilo se je, da so Rusi že v Breslavi in da korakajo proti Berlinu, da so Angleži nemško brodovje večinoma že uničili in se na obrežju vzhodnega morja izkrcali, v gornji Alzaciji da so Francozi izvojevali že velike zmage. Taka uradno razširjena poročila so morala vznemiriti Belgijce. Mislili so, da se jim s pomočjo Francozov v malo dneh posreči, pregnati Nemce iz Belgije. Da se temu početju pride v okom, je bilo treba energično postopati in postaviti zglede, ki naj bi bili v strah celi deželi. Tudi vojna kontribucija, naložena provinciji Liittich je izvrstno učinkovala. Po mojem mnenju je, izvzemši posamezne slučaje, frank-tirerske vojne konec. V Namurju je bila zaplenjena velika množica svalčic. Med tobak je bil vmešan smodnik, da bi si nemški vojaki pri kajenju osmodili oči. Belgijska armada se je v obče obnašala hrabro. Vzrok panike in bega je bila naša taktika in strategija, ki ono sovražnikov daleč prekaša. Med proč vrženimi stvarmi. so večkrat opazili telečnjake, v katerih so vojaki nosili s seboj civilne obleke, da bi se za slučaj, če bi jim šlo slabo, takoj lahko prelevili v civiliste. muhi štmrnm it HVHL DUNAJ 26. (Kor.) Ker je število vojaških duhovnikov že zadostno, se ni moglo nikogar več sprejeti iz velikega števila prostovoljno priglašenih duhovnikov vseh veroizpovedanj. Vojno ministrstvo sprejema torej patrijotične ponudbe imenovanih duhovnikov za prostovoljno službo s posebnim zadovoljstvom in iskreno zahvalo na znanje in izraža pri tej priliki istočasno prepričanje, da bodo duhovniki, ki niso mogli biti sprejeti v armado, porabili vsako priliko, da se na svojih mestih po notranjosti monarhije udejstvujejo kar najbolj mogoče patrijotično. Sicer pa ostanejo ti duhovniki v slučaju potrebe še vedno vojaškim okrajnim poveljstvom na razpolago za pomožno vojaško duhovniško službo. Eventualna potrebna pogajanja s cerkvenimi oblastmi (cerkvene občine) izvrše vojaške lokalne oblasti v lastnem delokrogu. _ Generalni ravnatelj pruskih državnih arhivov umrl. BERLIN 25. (Kor.) Generalni ravnatelj pruskih državnih arhivov, tajni svetnik dr. Koser, ud akademije znanosti in zgodovi-nopisec pruske države, je včeraj na posledicah operacije na črevesih umrl. Rekvijem za umrlega papeža. DUNAJ 26. (Kor.) Danes zjutraj je^e-svečeni škof dr. Pfluger v cerkvi sv. Štefana opravil drugi rekvijem po umrlem papežu Piju X. Cerkvenega opravila se je vdeležila velika množica vernikov. PRAGA 26. (Kor.) Danes ob 9 predpoi-dne je bil v glavni farni cerkvi svečano-sten rekvijem za papeža Pija X., kateremu je prisostvoval predsednik deželne u-pravne komisije grof Adalbert Schon-born, predsedništvo občinskega sveta, predstojniki državnih in avtonomnih civilnih oblasti in pa velika množica vernikov. ZAGREB 26. (Kor.) V stolni cerkvi je bila včeraj svečana maša zadušnica za umrlega sv. očeta, kateri so prisostvovali ban baron Skerlecz, župan, rektor vseučilišča, vojaški štacijski poveljnik, predstojniki vseh oblasti in mnogoštevilno ljudstvo. DUNAJ 26. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil na Najvišjo odredbo v dvorni župni cerkvi slavnostni rekvijem z libero za papeža Pija X. Navzoči so bili: nadvojvodi-nje Marija Terezija, Marija Anunciata, Žita in več drugih nadvojvodinj, kakor tudi nadvojvode Albrecht, Franc Salvator in Evgen. _ Velikodušen dar nadvojvode Evgena. DUNAJ 26. (Kor.) Nadvojvoda Evgen je podaril povodom prevzetja protektorata nad vojno oskrbo celokupne monarhije, za iste namene znesek 60.000 K. Zaplenjen nemški parnik. AMSTERDAM 26. (Kor.) Listi poročajo iz Falmoutha: Semkaj je prispel nizozemski parnik »Potsdam« iz Newyorka s 400 nemškimi rezervisti in nekaterimi avstrijskimi rezervisti. Nemška pošta je bila zaplenjena, rezervisti proglašeni kot vojni vjetniki. »Telegraaf« poroča iz Londona: Nemški veleposlanik grof Bernstorff je prispel včeraj zvečer v spremstvu državnega tajnika Dernburga v Newyork. Dernburg izjavlja, da hoče pridobiti podporo Amerike za Rdeči križ. Nova nemška brzojavna agentura v Newyorku priobčuje interwiew z grofom Dernburgom, kjer ta odločno protestira proti sramotnemu napadu na Nemčijo, kakor tudi proti temu, da išče Anglija pomoč pri Japoncih. Razstreljen srbski most. SOFIJA, 26. (Kor.) Glasom poročil listov, je bil železniški most čez reko Ba-buno v trnotku, ko je Šel čezenj neki vlak z municijo za Srbijo, razstreljen. Ogorčenje proti generalu Radku Dimi-trijevu. SOFIJA 26. Tekom predstave v nekem tukajšnjem kinematografu se je prikazala med slikami iz balkanske vojne tudi slika generala Radka Dimitrijeva. Občinstvo je pričelo klicati: Doli ž njim. usko-PoUsK borožila jih je z vojnoporabnim orožjem ter jih vspodbujala k militaričnemu vež-banju. Treba pa posebno povdariti, da temeljna načela ljudskega prava, kakor so sankcionirana v bruseljski deklaraciji in v določbah haaške mirovne konference ne zabranjujejo na sploh ljudskopravno nastopanje neregularnih organizacij. Ali nalagajo se ljudstvu za udeležbo v boju neke omejitve. Vlada sovražne dežele mora prevzeti odgovornost za dejanja takih dobrovoljcev ter jih mora podrediti višjemu poveljniku. Tudi jih morajo označati vidni znaki kot vojujočo stranko, ki |e obenem obvezana, da se podreja vojnim zakonom in da spoštuje običaje vojne. Teh zagotovil nista dali doslej ne francoska ne belgijska vlada. Zadevlje jih torej odgovornost za čine iregularcev, ki so se in ki se še dogode. FnmkflrerlL (Po »Agramer Tagblattu«.) Beseda »franktirerji« je postala zopet aktuvelna po bojih nemških čet z belgiš-kim prebivalstvom. Kakor ovaja že beseda, je iznajdba uporabljanja neregularnih rojev v organizirani ljudski vojni francoskega izvora. Poleg boja, ki ga vodijo regularne čete, se organizira tudi odpor ljudstva proti invaziji sovražnika. Najprej so zadobili franktirerji važnost v letih 1814 in 1815. Tedaj je Napoleon I. organiziral ljudski upor. Na to misel ni pozabila francoska vlada nikdar. Ona je bila tudi, ki je koncem šestdesetih let prošlega stoletja ustanovila v alzaških in lotringiš-kih okrajih »Socićtć des franetireurs«. O- Trdnjava Antuerpen. Glavna trdnjava v Belgiji je Antwer-pen. Po načrtih generala Briamonta se je gradila od leta 1860. do leta 1870. Belgijska zbornica je sklenila leta 1907.: Ant-\verpensko pristanišče se mora razširiti, zato se opusti notranji utrdbni nasip in se nadomesti s črto notranjih utrdb. V severnem in južnem delu te utrdbene črte na desnem bregu reke Šelde, naj se po stavi med utrdbe 1 do 8 železnih ograj, ki naj jih med presledki branijo permanentne redute. V severnem in severovzhodnem ozemlju naj se izkoplje 20 iu širok jarek, ki lahko napolni z vodo. Jarek vodi od iurta 1 (utrdba) čez fori Mcrseem in reduto de Orderen. Na levem bregu Šelde leže forti Ste, Marie, Zwyn-dreht in Krugbeke, ki so medsebojno zve zani. Te utrdbe tvorijo notranji del vseh utrdb. Zunanje utrdbe so zadnji čas izpol njevali. Že v času od leta 1870. do Iel;> 1877., ko so povzročile izkušnje nemško francoske vojne v vedi zgradbe trdnjav pravo revolucijo, je branilo Antvverpen pet zunanjih fortov in tri vmesne utrdbe, ki so jih še bolj izpopolnili in moderno iz vedli. Na obeh bregovih Selde so zgradi!-še 11 fortov in 12 redut, ki so jih pričeli graditi šele leta 1909. Pričeli so gradiu tudi forte ob Šeldi pri Boelu in Oudendyku Severno od Antwerpna so ojačili Ert-brand in vas Braschvet z 2 redutami, n:: jugu so zgradili forte Breendonk, Liezelc in Bornham, na zahodu fort Haesdonk i.i dve reduti, na vzhodu forte GravenzcI, Oeleghem, Broeckem, Ressel in Konings-huykt in 6 redut. Vse navedene nove trdnjave so od mesta Antvverpna oddaljeno 15 do 18 kilometrov. Trdnjave se razprostirajo 132 kilometrov daleč in so baje že večinoma dograjene. Belgijska vojna u-prava sodi, da se trdnjava lahko drži skozi eno leto proti 300.000 mož močni sovražnikovi armadi (?). Kakor vse velike trdnjave, potrebuje tudi obramba Antwer-pna zelo veliko posadko, ki se seveda ne more porabiti za vojsko na odprtem polju. 80.000 do 100.000 mož potrebujejo samo za obrambo Antvverpna, belgijska armada pa šteje zdaj največ 180.000 mož. Nadaljne trdnjave v Belgiji so Namur in pa Liittich, ki so ga pa že, kakor znano, Nemci zavzeli. Trdnjavi Namur in Liittich sta bili zgrajeni, da zabranita prodiranje sovražni invazijski armadi skozi dolino _ General Pou. General Pau, ki poveljuje francoski armadi ob alzaški meji, je rojen v Monte-limarju dne 29. novembra I. 1845. Njegov oče je bil stotnik v 45. polku. Z devetnajstim letom je bil Pau vsprejet v vojaško šolo v Saint Cyru, iz katere je izšel kakor narednik. Dne 12. oktobra leta 1869. je avanziral za podporočnika in kot tak se je dne 6. avgusta leta 1870. udeležil bitke pri Froschwiller-ju, v kateri je imel njegov polk — 18. linijski — ogromne izgube. Med mnogimi, ki so bili na bojišču ranjeni, je bil tudi podporočnik Pau, ki je bil vsled eksplozije bombe težko ranjen na levem stegnu in na desni roki. Ta poslednja rana je bila tako težka, da so mu morali odrezati roko za pestjo. A kakor hitro je zapustil posteljo, se je vrnil na bojišče, kjer se je udeležil bojnih operacij pod poveljstvom generala Bre-sollesa; dasiravno že bolehen, je razvija* največjo energijo z navduševanjem vojakov. Po prehodu na švicarsko ozemlje je dovolil, da so ga poslali v bolnišnico v Besancon. Leta 1872. je bil povišan v stotnika, leta 1881. v poveljnika, leta 1893. je dobil generalske zvezde, kakor brigadni general, a leta 1897. je postal divizijski general. Leta 1913., ko je bil že inšpektor vojske, je dosegel starostno mejo, a francoska vlada, ki pozna njegove vojaške vrline, ga je pozvala v službo, da mu poveri poveljstvo enega armadnega zbora. Str*n II. „EDINOST" št. 208. V Trstu, dne 27. avgusta 1914. Razne politične vesti. Kako je sedaj v Luttichn ? Kcrespon-dent angleškega lista „Daiiv Maii* poroča tvojemu listu nrlcutrre podrobnosti o seda-«ij*m Življenju v Lfittidm po zaseden^u po Nendh: Nemifci vojaki si morajo plačati livel fe svojega žepa; častniki so se nssta-i nM v najbol;Sili hotelih, plačujejo z nakaznicami in si pustijo poshiž.ti z izbranimi je-, diii. V najlepšem gledališču so si napravili j — hlev. Na iMlkonih v glavni ulici so postavljeni — kanoni. Ob devetili zvečer mo-| rajo prebivalci ugasniti vse luči. Vsa okna morajo biti zaprta, hišna vrata pa morajo ostati odprta. Albanci vpadajo v Srbijo. Srbski poslani* na albanskem dvoru v Draču je ostro protestiral proti neprestanim vpadom albanskih čet v srbsko ozemlje. Pride nekoč dan....! Da je slov ita francoska vedeževafka Marija Ana Lenornmnd, rojena leta 1772 v Nomardiji in umrla leta 1M3 v Parizu, imela tekom svojega dolgega vspešnega življenja nc le v svoji domovini, ampak ludi v inozemstvu intimne zveze v najviših krogih ter da je poleg posla vedeževanja tudi pisatelj evala: vse to morda ni splošno znano. Ostavila ie več nego 20 knjig, med katerimi so »Zgodovinski in j tajni memoari cesarice Jozefine , najinte-i resantneji pač zato. ker je bila s cesarico' Jozefino v zelo zaupnem razmerju in je ta poslednja gotovo vplivala na sestavo knjige. Malo pred svojo smrtjo je zaključila svoje delo, ki ie imelo naslov »Mes dernieres revelations (Moja zadnja razkritja) in ki je izšlo še le po njeni smrti. Nekatera teh prorokovani od onkraj groba čakajo še na svojo izpolnitev, in ker so pri velikem delu politične naravi, bo morda zanimalo čitatelje, ako jih izpoznajo. O Franciji piše — kukor omenjeno — v letu 1843 sledeče: : Kraljestvo postane v drugič cesarstvom — To prorokovanje se je kmalo izpolnilo. In dalie ie rečeno: >iWeie, ki jih je nekdaj njega orel določil, bodo zopet prinoznane in pride do zveze z nekim velikim narodom«. Tu se ie torej francosko -ruska zveza napovedovala že pred dvemi rodovi. Povratek Bourboncev napoveduje sledeče prorokovanie: »Lilija, ki so te zlomili, ki pa te niso mogli izkoreniniti, tvoje cvetice vzcveto vnovič, m tvoje steble bodo čuvali zvesti in udatii prijatelji. Čuti bo krik. ki ga dvigne ljudstvo in ti zase-deš zopet prestol svojih očetov«. Tnrčiii je prorokovala izid balkanske vojne tako-le: »Stara država proroka, vidim. kako tvoj nolumesec obledeva m n-gaša. iz slabotne ti roke pada meč«. Ruski državi velja sledeče: »Vidim, kako na severu velikanski orel razpenja svoje peroti. Svit obdaja njegovo glavo. Neizmerna ruska država, pazi se pred belim orlom; misliš, da je mrtev, ali on le spi*. Ta domnevani mrtvi, toda le speči beli orel ie — Poliska. O Angliji pravi: ».Anglija! Anglija! Dan, ko se boš morala pokoriti za svoje grehe, se bliia. Irska, veseli se, ura maščevanja je prišla, tvoj tribun te osvobodi. Sedaj vidim kri, moriJm boj, povsod! grozo in razdevanje.... DomaČe resti. Vojne kokarde. Vojne kokarde, ki jih je izdal vojni pomožni urad c. kr. ministrstva za notranje zadeve m ki naj služijo kol manifestacijski znak patrijotičnega čustvovanja in objednem tudi po svojem izkupičku pomorejo množiti v vojne svrhe namenjena sredstva, stopijo s početkom prihodnjega tedna v promet. Kokarde, v črno rumenih barvah, so zelo okusno napravljene. Izdelujejo jih dunajski pa-zarnentirji iz svile ter imajo obliko iz malih četvero vogelnikov sestoječe-ga gumba, obrobljenega s črno - rumenim trakom. Izdelane so na dva načina; ene kot jednostavni gumb, druge z zaponko, ker se ie nadejati, da bodo tudi gospe pridno kupovale in nosile te znake. Poskrbelo se je za to, da ne bodejo nepoklicani v svoje sitmolastne svrhe izdelovali jednakih kokard in sicer na ta na- čin, da se je vzorcu teh kokard s prijavo zajamčila zaščita. Posledica tega je. da se od ponarejaJcev zahteva lahko povrnitev povzročene zgube in da se isti eventuel-no tudi lahko kaznujejo z občutljivimi kaznimi. Počcnsi s prvimi dnevi prihodnjega tedna se bodo te kokarde dobivale pri tehnični prometni centrali ministrstva za notranje zadeve, Dunaj I., Hoher iMarkt št. 5, 2. nadstropje, odkoder se tudi izvrše odpošiliatve na zunanje naročnike. Razprodajna njihova cena znaša 30 vinarjev za komad. Oficijelne razprodaje se bodo naznanile potom uradnih lepakov vojnega pomožnega urada ministrstva za notranje zadeve. NaroČbe ameriških trt iz državnih trtmh nasadov na Primorskem za dobo sajenja 1914—IS. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1915 proti plačilu odda nastopna množina ameriških trt pod temi-le pogoji in sicer: 1. 20.000 cepljenih raznih evropskih vrst. cepljenih na velikolistno Riparjo in Rupestris montikolo. 2. 200.000 korenjakov (biii) velikolistne Riparje in Rupestris montikole. 3. 800.000 kolči (reznic) velikolistne Riparje in Rupestris montikole. Cene trt za 1000 komadov so te-le: a) ameriške cepljenke stanejo 140 K; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 kron; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožnejše 16 K. Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljenke se bodo oddajale posameznikom le v manjših množinah, glavno v s vrh o razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno številu naročb znižati. Trte je naročiti najkasneje do 31. oktobra t. 1. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Po-zneja naročila se ne bodo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem naro-čilnem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. namestništvu. Trte se bodo oddajale samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfalcone) oziroma Kaufanaru. Dotični znesek je položiti pri prejemu trt oziroma ako se te doposljejo po železnici, pošti ali pamiku, se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: T. razločno pisano ime, bivališče, št. in poklic; 2. davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga je obnoviti; 3. zaželjeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte. Ako bi bila zahtevana vrsta že pošla, ali če bi je ne bik> več v zadostni koTfčini, nadomesti se ista z drugo. Trte je takoj po sprejemu pregledati: Morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnjemu c. kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bo oziralo. Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svrho pridelovanja podlog. Prošnje za brezplačno prepustitev a-meriških korenjakov v omenjeno svrho je vložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu. Ženska podružnica CMD v Trstu je začela, kakor že objavljeno, s pripravami za »Božičnico« potrebnih otrok. Obleke za to so že deloma ukrojene ter izročene ^e. Biček-Razbornik, Narodni dom. Naše pridne delavke so opozorjene, da se obrnejo k omenjeni gospej ter si vzamejo, ko-! likor oblek mislijo napraviti Tem oble- kam sledijo v kratkem druge. S tem, mislimo, smo vstregli odboru in tudi našim pridnim pomagal kam, ker imajo več časa na razpolago. Posebno letos je to prišlo kakor nalašč, ker vsled vojne bo več potrebnih ter bomo vsled tega potrebovali večje število oblek. Bučelice tedaj na delo! —a— Redna odborova seja CM ženske podružnice bo v Trstu danes, v četrtek, 27. avgusta t. I. v CM šoli na Acquedottu št. 20, I. n. Prosi se odbornice in poverjeni-ce, da se polnoštevilno udeleže seje. a. Samomor. — 28-letni č stilec kočij Jurij Šabac, ki je stanoval v hiši št 260 pri Sv. Alojziju, je snoči ob 9. uri popil veliko množino karbolne kisline. Pozvali so sicer, k njemu na pomoč zdravnika s zdravniške postaje, a ko je ta prišel k njemu, je b« nesrečnež že v zadnjih izdihljejih in je v par minutah zatem umrl. O vzrokih, Id so nesrečneža gnali v smrt, se ne ve ničesar. Male tatvine. 20-letni Ivan Brumati, ki stanuje v ulici Media št. 8, je bil včeraj a-retiran na zahtevo Dominika Suraka, kateremu je ukradel iz žepa 2 K in 50 vin. Zidarju Antonu Taverna, ki je doma iz Vidma v Italiji in stanuje tu v ulici Sv. Justa št. 14, je neznan tat v ljudski morski kopeli ukradel iz žepa 2 K in 50 vin. Zlato uro in zlato verižico, vredni 300 kron, je včeraj neznan tat strgal raz telovnik privatnemu uradniku g. Adolfu Forli, ko se je šetai na Corsu. Okradeni Forli je prijavil dogodek na policiji. Grozil mu je z nožem. 22 letni težak Ivan Zeglar, rodom Tržačan in stanujoč v ulici del Molino a Vento štev. 112, je bil predsnočnj»m aretiran v kavarni „Flora41 na Velikem trgu, ker je tam z nožem v roki grozil natakarju neke gostilne v ulici del Lazzaretto, Mariju Volpe. Samomorilni poskus. Včeraj popoldne si je 77-letna gospa Uršula M., stanujoča v ulici del Molino a Vento št. 3, z britviio prerezala žfle za pestjo na obeh rokah. Ko so njeni domači prišli na sled njenemu početju, so pozvali zdravnika s zdravniške postaje, ki jej je podelil naj nujne jo pomoč in jo potem pustil doma pod varstvom njene družfile. Tatinski vlom, ki se ni izplačal. Pred-snočnjim so neznani zlikovci vlomili v gostilno „Alla citta di Jttagenfurt" na Šalita al Promomorio št. 5. Šli so namreč preko notranjega dvorišča hiše potem pa skozi straniščno okm v gostilno. A ves ta trud se jim ni izplačal, ker niso našli v gostilni nič dražega, nego eno prazno listnico, % kg mesa in pa nekaj cigaret Sport. Umrli so. Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizflratu : škert Fran, 25 dni, ulica Remota St. 4; Kretič Marij, 3 mesece, ulica G. Parini št. 5; Lorbek LeopoMina, leto dni, Skedenj Štev. 310; AmbrožiC. Brunon, mesec dni, nI. G. R. Carfl St 5; Fischer dr. Štefan, 51 let, Kjadto št 285; Zerd n Anton, leto dm, ul. Sv. Vida št. 20; Pegan Kornelija, 6 mesecev, Carbola zgornja štev. 10; Zadnik Emitija, 7 mesecev, nI. del Co-roneo št. 45; San Silvester, 3 leta in pol, Vrdefa Št. 1577; Dougan Josip, 47 let, ul. del Coroneo št. Senca Anion, 72 let, ul. del Mo mo građe št 20; Orel Ana, 27 dni, Vrdela št 363. — V mestni bohriSafci dne 23. t. m.: Hodnflr Josip, 42 let; Veli-čk Anton, 66 let; Gabfovic Lomne, 10let; Vovk Vmcencij, 62 let ; Troma Katarina, 38 let; Rossignoli Ivan, 3 mesece; Košenina Uršula, 68 let. PODLISTEK Rdeti mlin. Sauvageon je še enkrat planil v staro poslopje. Izostal je nekaj sekund, podal La-scarfu sekiro in puško, poskočil v čoln m prijel za vesla. Čoln je odhitei „Zadnji čas je bil *** je rekel baron. .ReSe na sva, ker tema povspešuje napo beg.-. V najhujem slučaju nam bo markiza d* He-rouville služila kot zastavljenka. Te besede so bile izgovorjene tako tiho, da jih Sanvageon ni mogel slišati. Minulo je nekaj minut. Čoln je drča! tja na va ovju, puščajoč za seboj penečo se in na lahno blestečo brazdo. Kmalu je brzina vožnje ponehala. Sauvageona roke niso več natezale vesel s prejšnjo močjo. „Ali si že truden?" je vprašal Lascars v ionu očitanja. .Najina rešitev je le v hitrosti najinega čolna. Če se čutiš oslabelega, reci odkrito in potem zasedeni jaz tvoje mesto. Sauvageon ni odgovoril, a je po par sekundah začel pridno veslati. Udje mu niso nič izgubili na moči, le neka zte misel mu ie b?r- " „Razdejan človek sem, razdejan po krivdi barona Lascarsa", je rekel sam sebi; „ali tu leži, pri mojih nogah, petstotisoč Ihrer, katerih edini lastnik bi bil jaz, če bi baron slučajno padel v vodo...." Čitatelji poznaj > Sauvageona predobro, da ne bi vedeli, da oo čim je enkrat stopil na to nevarno pot niz-dolu, dalje drstel po s^i ter da bo zasledoval to svojo idejo do oje zadnjih konsekvenc. Najprej je želel, naj bi njegov gospod u-tociil; kmalu na to pa ai je priznal, da bi bil bedak, ako ne bi prišel slučaju na pomoč, da si pridobi desetkrat vetje premoženje, nego je bilo ono izgubljeno. Omamljen po bfestečih slikah, ki mu jih je predočala njegova lakomnost; je pozabil na* stari i namer na n ino krst; ni se spominjal, da je od svoje najzgodneje mladosti sem vsakokrat, kadar je hotel izvesti kako zlo ddo, postal on sam prva žrtev tega lopo vstva. Videl je samo v vrečah pri njegovih nogah nakopičeni denar, ki mu s tako lahkim trudom more postati lastnik. Končno je hkratu izpustil vesli iz rok in se je vzravnal v čolnu. „Kaj pa delaš ?' je vprašal Lascars osup-njeno; „ali si znorel ?* V edini odgovor je zagrabil Sanvageon poleg njega ležečo sekiro ter se je vrgel tip barona, da bi mu zadal smrtni udarec. F. L. Turna. Spremljaj« MM strokovne orsonlzodie. Odbor je bil poklican v posredovanje v letu 1902 v 144 slučajih, prišel je do svoje sodbe v 10 slučajih, imel uspeh v 4 slučajih; v letu 1903 je bil poklican v posredovanje v 174 slučajih, prišel do svoje sodbe v 13 slučajih, imel uspeh v 7 slučajih; v letu 1904 je bil poklican v posredovanje v 163 slučajih, prišel do svoje sodbe v 21 slučajih, imel uspeh v 10 slučajih. Avstriia nima do danes nobenih tozadevnih predpisov, Francija je dobila tako prvi zakon 1892 (sur la Conciliation et 1'Arbitrage en matičre de differenos coi-lectifs entre Patrons et Cuvriers on Em-ployes), Italija 1893 (probiviri, posluje Bila je gosta tema, sekira je zgrešila smer in mesto da bi zadela Rotonda na glavo, mu je zdrsnila preko rame in mu prizadela na roko globoko ramo. „Ah. tt podlež!" je zakKcal Lascars z ne-opisno jezo. „Ti me hočeš umoriti! Bog ti bodi milostiv I* In v istem trenofku, ko je hotel Sanvageon zamahniti v drugič, seje Lascars vrgel nanj ter ga zagraba za grlo, tako, da mu je onemogoči mto gibanje. Sedaj se fe razvil strašen, grozen, toda tfl» boj med obema dodacima. Lascars je skušat, da bi svojega mnprotmka zadavil. Sanvageon se Je tnezvspcšno zvijal pod krepkimi vestmi barona. Ob vsakem njiju gibom, se je zdelo, da ar v svojih temeljih pretreseni čoln prevrne. To je trajalo komaj Četrt mimrte. Obenem stresljajev je Lascars izgubil ravnotežje: padel je ki se zvrnil v Sejno, potegnivši z seboj tudi Sauvageona. Skupno sta se pofavfla zopet na površini vode. Krivi Caffiebotte se je skušal z neverjetnimi napori, da bi se vzdržal gori. Njegovi zobje in nohti so mesarih barona, da bi ga prisiliti, da odneha, ali prsti stotnika piratov so se zadrK kakor železni oklepi v telo njegovega morilca in nobena sfla na svetu ne bi mogla razrešiti to strašno ob-jetje. (Dalje) sedaj kot unizio di concilazione), Danska in Švedija leta 1900. Obligatorični posredovalni urad so razsodišča. Strokovne organizacije so se takih posredovanj konsekventno in z vso silo branile in tudi res dosedaj še nimajo posebnih praktičnih uspehov. Vendar so se posamezniki za nje močno ogrevali. Tako je dejal Ben Tillet, vodja angleških Trade Unions, da trdno upa, da je potom reform zakonodaje mogoče priti tudi v tem vprašanju do boljšega zaključka. »Obžalovati bi bilo, če smo prisiljeni pograbiti zopet za stari kaos in bedo štrajkov, ki koristijo samo brutalnim in brezčutnim kapitalistom, delavcu pa prinašajo Ie siromaštvo in lakoto.c Edina dežela, kjer dosedaj razsodišča dejanski poslujejo, je Avstralija. Avstralija m njeni otoki so postali zadnji čas sploh rnteresanten eksperiment vseli raznih so-cialnopolitičnih reform in idej. Avstralija ima že davno svoj osemurni delavnik, ženske imajo tam tako pasivno kot aktivno volilno pravico, najrazličnejša socialna zavarovanja i. t. d. V Avstraliji so štrajki strogo zabranjeni in vsak spor mora rešiti sodišče in temu sklepu se morata podvreči oba dela. Razsojajo splošna sodišča. Literatura, ki nam je o tein vprašanju na razpolago, je tako nova, pomanjkljiva in diverzujoča, da si svojega mnenja nismo mogli napraviti drugače, nego je je izrazil delavski vodja Tregear. ki je znan kot sodelovalec vseh novih reform Avstralije in Nove Zelandije tekom zadnjih deset let. Tregear je dejal — in s tem hočemo to vprašanje zapustiti —: »Zakon o razsodiščih nam sicer ni prinesel bogzna kako visokega povišanja mezd*); vzlic temu je važen faktor v krogu naših socialnih reform. Njegov blagodejni vpliv se kaže v tem, da niso delavci nikdar brez dela vsled sporov in da je bilo ta čas možno regulirati mnogo manjših zadev, tako plačevanje čezurnega dela, vprašanje praznikov.« B. Kolektivne pogodbe. V drugem poglavju smo videli, da je razvoj moderne industrije popolnoma onemogočil individualno delavsko pogodbo in navedli tam več momentov, ki naj ta praktični pojav kritično utemeljujejo. (Glej tudi prvo poglavje!) — Mesto individualne delavske pogodbe je stopila taka, ki je veljala za sto in tisoče delavcev istega podjetja. V tem misteriju leži bistvo in jedro vseh konfliktov. Kolektivna delavska pogodba je vzela delavcem vse svoboščine, ki so mu bile dane tedaj, ko produkcija še ni poznala tega pojava; storila ga je popolnoma brezpravnega, svojo moč je poskušal le še v stavkah. Ali mu ni dane nobene druge poti, nego obupni boj, da si pridobi zopet svoje nekdanje pravice, in če to ni mogoče: ali nima nobenih sredstev, da vzame svojemu gospodarju iz rok tisto orožje, ki mu ga je dal veliki obrat kapitalistične produkcije? Izkušnja je izšolala bojevnike, življenje je najboljši učitelj vsakemu učencu: delodajalski kolektivni delavski pogodbi poskuša delati ravnotežje deloiemalska. Kakor so morali pristati prej delavci vsi na eno pogodbo, ki jim jo je stavljal podjetnik, tako stavljajo sedaj tudi delavci podjetnikom le eno pogodbo, ki pa velja za vse. Pogodba je bila prej kolektivna samo s strani podjetnikov, sedaj postane tudi s strani delavcev. Težišče gospodarske sile je premaknjeno v korist delavcu. Taka kolektivna pogodba ie postala ekonomski princip. Delojemalska kolektivna pogodba je dobila ime tarifna pogodba, Tarifvertrag, le Contrat collectif, in ima svojo domovino v Angliji, kjer je tudi najbolj razširjena. Ceni se jih tam nad pet tisoč, v Nemčiji nad tri tisoč. Avstrijskim strokovnim organizacijam je postala zadnji čas glavni cilj. (Pride še.) ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. £ HALI OC3UISI :: □n □a □o se računajo po 4 stot. besedo* Ifastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Naj manj Sa : pristojbina t"*5,1 40 s&otink. : □□ DO □□ llriflfff se ^CTasQO patftetirana soba za enepfa ali UHU« dva gospoda. Krasen razgled na morje. Scalasanta št 263. 045 AflfflfMiltM DA 2 sobi, soba in kuhinja v ulici UDDUSIO SE Tor S. Lorenzo St 10/3. - Pojasnila daje vratar. 030 Ifffpf« štajerska po 7, 8, 0 vinarjev komad. Pi-JUJlU ščanci po K 1"80. Kokoši po 2 K kilogr-Carducci 30, Ronco 6, Kandler S. 921 Mflftlfoflllff Poba v I- nad- s 3 okni. zračna in nEDlilUllU solnčna lega, z lepim razgledom, prostim vhodom z 1 ali 2 posteljama, se odJa t-.koj v najem. Vprašati : Ivan K r a v o s, Gorica na Koran št. 11. 938 K r o m p i r Rnmaproa prve vrste se predaja v vsuki množini po 14 kroti kvintaL Via Giuseppe Parini lt, zalega krme. (02ti Gospodinje 1 Gostilničarji 1 notHf« hodila z otroci na sprehod se KJtlUllU iičo za tri ure predpoldne in 4 ure popoldne. Ulica Economo štev. 14, I. nadstropje. Miloševič. 048 Odda «