|K. K ö IAAI öAIMYVftLIöUnnr i wmnuuriu
Eingelangt am 1 0 MAL 1917 SW^
Beilagen

t», fcte vilka.
Maribor, dne 10. maju 1917.
51. leUik. -—
List ljudstvu v pouk in zabavo.
ftlpfr «ah četrtek in veHa s poštnino vred ta v Maribora s pošiljanjem na dom za cekUeto 6 K, pol lete 3 K in za četrt lete 150 K. Naročnina za Nemčijo S K, za Ser Mi sam po njega, plača na leto nat S K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — Ust se dopoštlja do	"
¿nOtm* dobivajo Hat brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Kev. 5. — Rokopisi m ne vračajo. — Upravnftttoi
1	naročnino, inserate in reklamacije.
7* inserate a» plačuje od enostopne petttvrate za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust V rtanc beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslamo 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reMamadje so
Razmišlj e vanj e starega slov«**? sir «ga km§ta
(.Iz Savinjske doline.)
Maoge j» ljudi, posebno iz mestnih krogov, ki nas kmete blagrujejo, ker se nam baje tako dobro godi Ti ljudje pač malo poznajo kmetski stan in njegove težave. Koliko je kmetij sedaj v vojnem času, kjer je samo ena ženska doma, bodisi mati, sestra, žena — mnoga tudi z več malimi otroci — pa imajo veliko kmetijo, katero mora vso s tujimi delavci obdelati. Teh pa je sedaj malo in jih je zelo težko dobiti« Pa če še tudi so, hoče vsak, da se mu dnina izplača z živežem. Poznam več takih kmetskih žensk, ki so ed velikega napora, skrbi in dela do skrajnosti oslabele.
Pa to ni vse! Kaj pa begunci, Id jih je povsod zadosti? Marsikateri dan jih pride k eni hiši po 10 prosit živil. Nekateri bi živež tudi dobro plačali, pa kaj, ker nam je bilo večinoma vse rekvirirano in odvzeto. Za domačo porabo nam je bilo le pičlo odmerjenega in zato moramo sedaj silno varčevati, če se hočemo sami preživeti.
CitaJ sem v časnikih, da nameravajo neke pivovarne prositi vlado za nekaj milijonov kron brezobrestnega posojila. Po mojih mislih naj bi vlada raje kmetijstvo bolj podpirala, kajti od zemlje vsi živimo, za pijačo je pa tudi voda dobra. Nadalje naj se pomisli, da so pivovarnarji že tri leta hmelj skoraj zastonj od nas dobili, tako da se nam pridelovalni stroški niso pokrili; pivo pa se je kljub temu silno podražilo. Druge pridelke: fižol, krompir itd., smo pa tudi morali oddati za izredno nizko ceno. A vse te oene niso daleč V primeri s tem, kar mi kmetje potrebujemo. Vlade ne prosimo sedaj nikake podpore, pač pa bi nam naj preskrbela vsaj umetnih gnojil po znižani ceni. Umetnega gnoja sicer dobimo nekaj malega, pa silno drago: po 25 do 30 K 100 kg. Pa še ta je dvomljive vrednosti. Letos so se nam tudi davki zvišali, a bojimo se, da ne bo ostalo pri tem, ampak bodo kmetu naložili še več bremen. Vladi bi bilo svetovati, naj bi iskala denarja najpoprej pri onih, ki ga z lahkoto zaslužijo, t. j. pri tovarnarjih, lastnikih rudokopov, pri bankah in drugih velikih podjetjih, ki imajo od vojske velike milijonske dobičke in kateri plačujejo svojim delničarjem po 25, 88 in celo po 50% dlvidend.
Kmet je temelj vsake države, torej tudi naše
Avstrije. Ce je temelj trden, potem se sme nanj brez \ skrbi zidati močno stavbo. V nasprotnem slučaju se pa stavba rada podere. Moj oče, ako bi še danes živeli, bi bili letos stari 111 let, so nam večkrat pripovedovali, kako so bile tudi v starih časih nekatere kmetije z davki preobložene, tako, da so mnogi vse popustili in pobegnili v tujino. Med temi sta bila tudi dva iz naših krajev: eden iz vasi Polče, in drugi iz Pariželj. Neko noč sta oba pobegnila s svojo družino na Hrvatsko in jih ni nihče tukaj več videl Kakor je iz zgodovine znano, so se kmetje le tedaj pobunili, kadar so bili preveč stiskani, nikdar pa ne, kadar jim je bilo dobro. Kakor sem že skraja rekel, mest;ani nas kmete zavidajo. Jaz sem učakal že lepo starost, pa mi ni znano, da bi kak me^tjan ali njegovi otroci prišli na kmete služit. Sicer so se nekateri, ki so v mestu obogateli, naselili na deželi, pa to niso nobeni kmetje, ker lahko tudi brez dela dobro živijo. S kmetov pa vedno gredo moški v ru-dokope in tovarne, ženske pa v mesta in med temi jih je več, ki ne pridejo več same domov. Na deželi vedno bolj primanjkuje poljedelskih delavcev in to '< mi kmetje občutimo. Zato pa ne morejo in ne smejo drugi stanovi, ki polja ne obdelujejo, soditi o kmetskih razmerah. Želeti bi bilo, da bi v agrarnih v-prašaniih imeli prvo besedo poslanci, ki so izvoljeni od kmetskega ljudstva,, a ne gospoda iz mest in industrijskih krajev, kajti le kopitar sodi naj kopito!
Svetovna lakota.
i
V Frankobrodu na Pruskem izhajajoči časnik „Frankfurter Zeitung", ki ima odlične zveze z nemškimi politiki in denarnimi mogotci, piše:
Množijo se znamenja, da se bližamo svetovni lakoti. Narava se bo maščevala, da mislijo ljudje, ki blazno precenjujejo svoje tehnične iznajdbe, da smejo več let posvetiti samo uničevanju ne glede na meje, ki jih stavi narava.
Vojska pomeni, kakor je nekdo izborno označil, skoraj že tri leta trajajočo stavko delazmožnih mož v vseh vojskujočih se državah. Čeprav je uporaba živil teh v vojski se nahajajočih milijonov silno večja kakor v miru — ne glede na to da se z dogodki na morju, z izpraznjevanjem ozemelj itd., uničijo velike množine živil — je za frontami padla množina kmet-
} skih pridelkov, ker manjka na milijone rok in vpreg? V Franciji pred vsem je tokrat ostala že petina zem-lie neobdelane in v Rusiji je bržkone še mnogo hujše. Ruski časniki so že pred revolucijo tožili, da M ruski kmetski stan bliža propadu in nenravnosti, d* polja večinoma niso obdelana, da potrebna dela «i-so opravljena, da so gospodarstva strašno zanemarjena. Tudi pomanjkanje živil povzroča zmanjšanj» pridelkov: solitar se sestrelja v zrak, namesto da bi ga potrosili po zemlji, tudi kali primanjkuje. In posledica, ker se zmanjšuje množina pridelkov, je nadalje, da se kolje vedno več živine (kar na drugi strani povzroča zopet slabše gnojenje). Te razmer® se pojavljajo že tudi v nepristranskih državah, ker iih je dovažanje krmil prisililo, da so skrčile živinorejo. Gotovo so že tudi izvenevropski živinorejci prizadeti, ki se brezdvomno niso odrekli usodepolnemti vplivu silno visokih živinskih cen in so pod tem v-plivom brezobzirno načeli svoje živinsko premoženje ter v velikem obsegu klali živino in še jo bodo klali. Torej: zmanjšanje poljskih pridelkov in močno z-redčenje živine v Evropi; po začetkoma sijajnih žetvah sedaj bržkone dve leti zaporedoma slaba letina v Severni Ameriki; redni prihranki tam in povsod izven Evrope, ki so bili sicer namenjeni kot nadomestek za slabe letine, so porabljeni do zadnjega zrna; žetveni preostanki na Ruskem, prej določeni kot svetovna rezerva in namenjeni za izvoz, menda zavoljo slabe sprave in večje uporabe ne pridejo več v po-fttev; zraven še velikanske cene in pomanjkanje prevoznih ladij. To je slika sedanjega položaja.
Ako bi se svet le za trenutek ustavil in premišljal, bi se mu morala zasvetiti žaloigra, ki Čaka Evropo in ki postaje vsak dan gotovejša, ako zraven prevdarimo, da bo zraven svetovnega pomanjkanja živil nastopila po vojski tudi slična lakota na surovinah in slična lakota na prevoznih sredstvih. Že dozdaj je šlo iz Evrope vsako leto 20 milijard v Severno Ameriko. In nadaljnje mnogoštevilne milijarde bodo šle za njimi . . .
S cenami za surovine ni nič drugače. Sioer tudi mi lahko zvišamo cene za svoje surovine, n. pr.
Ti doslej nemoteno mirno živeči hribovci so nas gledali, a se poskrili v bajte, ko smo se jim bližali. !A kako tudi ne? Do našega prihoda še ni korakala po selu nobena vojaška noga. Kar naenkrat pa toliko vojaštva s konji in vozovi vred. Ko bi bil jaz duševno zmožen po vzorcu rajnega Erjavca, bi lahko napisal „Huzarji iz Trsta v Bielanki", a se prav ne u-pam. —
Polkovni štab si je izbral leseno vaško šolo v bivališče, ostali so se pa razdelili in razkropili po drugih bajtah. Nepopisno veselje so imeli z vojaki srajčniki; ti so se upali prvi med nas in plesali od veselja.
Po prihodu v to vas smo bili vsi prepričani in uverjeni, da ostanemo tukaj Čez zimo. Na spomlad pa poskusimo zopet do sedaj bridko in opotečo vojno srečo. Nikdo se niti sanjati ni upal, da bi bilo mogoče se vojskovati tudi v zimskem času. Rimljan Cezar je tičal v snegu za okopi. Vsi srednjeveški velikani bojnega polja so se zabrknili po zimi kot jaa-heei brezdelno v brloge. Vojnega orjaka Napoleona ie končala ruska zima, pa bi se upali mi po zimi v bojno črto z Rusi, ki sta jim sneg in mraz kakor vsakdanji kruh! Gugali in zibali smo se v brezdelnih zimskih sanjah vsi.
Mojemu tovarišu, meščanu Franclu, se je dozdevalo to gorsko zdravilišče preveč za lankano in pusto, in začel je nestrpno razbrskavati po kartah. Pogruntal je na papirju zabeleženo večje mppto No-vi-Sad (Neu-Sandezi. Kakor večkrat prr. in pozne-'6, se .ie trenutno odločil in še mene iu premišljen® izvabil, češ:
„JanuŠ, ti se pelješ z menoj v me^fi!"
LISTEK.
Vojtei spomini
(Januš Goleo.)
(Dalje.)
Z mesta se nisem upal ganiti, ker sem se med samimi čifuti le bal za težko kupljeno in že v potnih sragah prenašano blago. Grom in peklo! Od nir koder ga ni bilo z vozičkom in jaz sem že bil pre-štel vso tlakano kamenje na trgu. Mestni čuvaji so me že polukavali, če se nisem morda prismolil k stebru, da se ne ganem nikamor. Sram me je bilo ir jeza je valovila po meni do besnosti. Sam Bog mi ne bode zaznamoval na črno plal robatih besed ii psovk, s katerimi sem obsul tovariša, ko se je prnt; večeru po štirih urah primuzal do stebra.
Med smehljanjem in ravnodušno mi je priznal, da je kramljal v kavarni s tovarišem, katerega že ni videl bogzna kedaj. Je pač domneval, da sem si sam poiskal voz in odsmukal v polkovni stan. Ogtel sem ga v vseh znanih jezikih, a se ga ni prav nič i prijelo. Neužal'eno in vdano je pobas 1 steklenice I pod pazduho in cepetal molče za menoj, ki sem ra bit jeze in nevolje stopal pred njim z oprtanim na- j hrbtnikom.
Z jezno brezobzirnostjo sem se vsilil sicer opo rekajočemu Židu na voz, ki je vozaril v smeri prot barakam. S Franclom sva se tokrat brez razgovorn kujavo molčeče vozila do doma, kjer sva se pa sprn vila na slami pri sledeči boljši volji.
Razočarani smo gledali drugega jutra, ko je došlo povelje: Nazaj za Przemysl, v dežju, blatu in na noč v ušive, gališke bajte! Vse je nevoljno godrnjalo in kovalo v zvezde srečne ogrske Črnovojnike, naše sosede, ki so ostali v barakah v obrambo trdnjave, Sam Bog, da smo zapustili Przemysl, sicer bi se že vsi davno hladili v Sibiriji!
Iz Przemysla smo kresali še dokaj daleč nazaj, dokler se niso pojavili pred nami svetovnoznani — Karpati. Razočaral, oveselil in prijetno pobožal me je v dno duše ta pogled na zeleno gorovje, ki valovi grič za gričem, hrib za hribom. Vsak je pri tem pogledu radostno vzdihni!, oko mu je zažarilo veselja; vabila nas je bližnja večja varnost, čutili srro se rešene okovov in eri'! z:i nas nepopisno puste ravni in piar.ote. Ljudio si bur. o pozdravljali ta novi svet, zemljo, ki nudi, posojala z ravnimi griči in hribi, mnogo dušnega užitka in narivne izpre-mene. Kraji ob vznožju Karpatov so pač podobni naši ljubki, rajski domovini, katere se ne oklepa nobeno srce tako, kakor — slovensko!
Ostavili smo lično znano mestece Gorlice in •zavili od tamkaj na levo karpatsko gorovje. Tukaj m je bila odkazana gorska vas Bielanka v stan. Prav nobena cesta ne vodi do sela. Po potoku smo o rezali v vas, ki se vleče dolgovezno ob straneh ¡arka, po katerem žubori in se kotali potok. Same slamostrehe, lesene bajte, pripete ob vznožju po vodi izdolbenega hriba. Dolinica je samo tako široka, da jo lahko prepljune vsak otrok, po domnče povedano. Tovariši so kleli in robantili na to zatono in hribovsko gnezdo: jaz pa sem se čutil prijetno domaČega. kot bi kobacal k sv. Juriju na Remšnik. —
Sta»« 2.
HTWKHSHi flnfimM
Ü), m*4» lêiim
2a premog, toda izravnava je izključena. In že gradita Severna Amerika in Japonska z vsemi silami trgovsko brodovje, da bi tudi v tem izrabili evropsko oslabelost v svojo lastno korist.. Eno vprašanje še je nerešeno, kje se bo potem, ko bodo vsa dosedanja pridelovalna načela popolnoma prevržena, izvrševalo predelovanje surovin, vsa] prva izgotovitev napol izdelanih in enakovrednih predmetov^ za katere ni fc#ba posebne usposobljenosti in posebnega učenja. Ali se bo tudi v tem oziru svetovno težišče pomaknilo iz Evrope? In se bodo morda zopet izseljevali ljudje, ker predmeti ne bodo več dohajali k njim kakor pred vojsko.
To so vprašanja, ki se človeku vsiljujejo, ako bi sploh Evropa še obstojala. Toda na njenem mestu ]e vojska, ki se nadaljuje."
Tako frankobrodski list! Tudi kapitalistični krogi torej uvidevajo, da stojimo pred velikimi nevarnostmi. Le kdor je slep ali nima srca za človeštvo, more biti nasprotnik miru.
Vojise posojilo
Cesarski namestnik grof Clary nam piše:
Vnovič in če Bog da zadnjikrat, se stavi v tem strašnem boju na nas neodvračljiva dolžnost, da damo državi na razpolago financijeliia sredstva, ki jih rabi, da vsiljeno nam vojsko častno dokonča, kakor je vredno neizmernih žrtev, ki so jih doprinesli narodi monarhije na imetju in krvi v treh težkih bojnih letih.
Nevarljiva znamenja govorijo za to, da mi r n i več dale č, treba je pa še na fronti in v zaledju hrabro vstrajati v boju, da naši mnogobrojni ¡n mogočni sovražniki uvidijo, da se jim nikdar in nikoli ne bo posrečilo našo državo — kakor so nameravali — razbiti.
S hladnim preračunanjem so ob začetku tega leta zavrnili mirovno ponudbo, ki smo jo mi in naši zvesti zavezniki odkrito in pošteno stavili, da napravimo konec nadaljnemu brezvspešnemu prelivanju krvi. Se enkrat so zbrali vse svoje moči, da preme-nijo vojno srečo in nam iztrgajo velike vojaške vs-pehe, ki smo jih v trdih bojih priborili.
Tu je vstopila v Rusiji nova moč na krmilo, rusko ljudstvo je vzelo samo svojo usodo v roke, zavrnilo je zavojevalne namene svojih dosedanjih mogotcev in ie takn odstranilo največjo oviro pravičnega miru.
Naše neprimerno hrabre čete kljubujejo na vseh frontah navalu sovraga in močne, prosto raz-položne moči stoje dobro oborožene in na boj izurjene, pripravljene za obrambo kakor za napad.
Na zapadu napadajo Angleži in Francozi z velikanskimi močmi že več tednov zaman nemško ne-tjrodirljivo črto. strašno težki boj ima prestati sijajna nemška, armada v tej največji bitki svetovne zgodovine, toda njena nepremagljivost se jasno kaže in na tem tudi ne bo moglo ničesar spremeniti sebično, pod plaščem ideala človeštva se skrivajoče pridruže-nje Amerike k našim nasprotnikom»
Proti smrti pogumno in točno izvršujejo naši in nemški podmorski čolni velikansko nalogo prekinjen-
Jaz, neizkušeni človek, ki se je pustil voditi od drugih, sem voljno prikimal. Tovariš je izginil v selu ter kmalu šiloma privlekel gorskega kmeta s slamo nastlanim gališkim „išta hajta" vozom. Ubogi seljak je jokal in se izgovarjal, da je mesto daleč in ne pozna poti; a kruta Častniška roka ga je prisilila, da je pokorno sedel na voziček in prijel za vajeti. Zakopal se je v slamo poleg naju še eden naših zdravnikov in: išta hajta brrr! odrlrčali smo po vasi proti mestu.
So remšniške grabe mučilnica za voznika, a še raj v primeri s tem kolovozom, po katerem smo ropotali in odskakovali mi, dokler nismo dospeli na cesto. Se govoriti nismo mogli med potjo, tako nas je pretresavalo. Zobe sem trdo stiskal, sicer bi mi bila ušla duša. V duhu sem pa zaklinjal Francla in njegove trenutne sklepe, katerih izvršitev sem Čutil tolikokrat bridko na duši in telesu.
Zbit sem bil kot kovaško nakovalo; ko smo le vendar po par urah iz kolovoznice pogodili na lepo cesto. Sedaj je šlo malo bolj gladko in mirno. Utrujeni vsled mučne vožnje smo vsi trije zadremali in prepustili nadaljno usodo kmetu ter gališkim pritlikavim kljusetom.
Prebudili smo se vsi trije naenkrat, poveznjeni pod voz. Voznik je pa udrihal z bičem po konjih, na glas jokajoč: bu—bu—bu! Konji so bili pametnejši od nas, ker niso smukali prekopionjene priprege naprej, ampak so obstali na mestu nezgode. Smo se lahko počasi fn prav previdno izkobacali izpod voza. Le voznik se je po obrazu do krvi oplazil in je nam razkladal, da so ušli konji pred avtomobilom. Na vse kriplie se je možak med jokom branil še naprej vozariti po cesti, le Franclov pod nos mu potisnjeni samokres ga je prisilil k popustljivosti. Dvignili smo voziček in: išta hajta brrr! šlo je naprej.
Grda vožnja je bila to, ker so vodno švigali mimo nas tovorni snmodrči. Pri vsakem sestnnlm z
ja pomorskega prometa naših sovražnikov, h kateremu nas je prisilila potreba, in že se obrača orožje lakote, ki bi naj nas premagalo, proti svojim lastnim povzročiteljem.
Mi hočemo in bomo vstrajali in ne bomo na-se nakopali krivde, da je dragocena kri naših narodov zastonj tekla. Novo notrjenje te neomajne volje se pa naj pokaže v podpisovanju 6. vojnega posojila.
Način 6. je podoben 4. in 5. vojnemu posojilu, le da so podpisovalni pogoji deloma še ugodnejši.
Podpisati je mogoče, kakor se izbere:
1.	401etno davka prosto 5/2% no državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 10.000 in 20.000 K. Obresti od kosov po 50 K se bodo za nazaj izplačevale v celoletnih obrokih dne 1. aprila vsakega leta, obresti od večjih kosov v polletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Posojilo se bode vračevalo v letih 1923 do 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se bo celo imensko vrednost, med tem ko znaša podpisovalna cena le 92.50 od 100.
2.	Davka proste 5/4%ne državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, ki se jih bo izplačalo dne 1, maja 1927 po polni imenski vrednosti. Podpisovalna cena je določena s 94 od 100, obresti se bo naknadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. maja in 1. novembra vsakega leta.
Ker so se poslovalnice za podpisan je odrekle !4%nemu plačilu, znaša cena (i. vojnega posojila celo le 92 K, oziroma 93,50 K za 100 K.
Ce se vpošteva, da se bo vojno posojilo svoje-časno vračevalo po polni imenski vrednosti, se vplačana glavnica sledeče obrestuje: a) pri 401etnem državnem posojilu: v slučaju izplačanja 1.1923 7 29%, v slučaju izplačanja leta 1927 6.69%, v slučaju izplačanja leta 1932 6.39%, v slučaju izplačanja leta 1937 6.25%, v slučaju izplačanja leta 1942 6.17%, v slučaju izplačanja leta 1947 6.13%, v slučaju izplačanja leta 1952 6.09%, v slučaju izplačanja leta 1957 6.07%; b) pri državnih zakladnicah 6.40%.
Podpisovalni rok se prične v četrtek, dne 10. maia 1917, in se konča v petek, dne 8, junija 1917, ob 12. uri opoldne.
Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah, kjer je dobiti tudi natančnejša pojasnila. Vojnoposojilne papirje kot take je mogoče vporabljati za plačevanie davka od vojnih dobičkov. Prodaja vojnega posojila je tudi že med dobo njegovega obteka vsakomur po vseh denarnih zavodih mogoča.
Kakor pri prejšnjih, dajejo avstro-ogrska ban' ka in vojnoposojilna blagajna v svrho nabave vojnega posojila '>od jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, slednja blagajna tudi na hipote-karne tirjatve.
Štajerska ie k prvim petim vojnim posojilom v prav posebno visoki izmeri pripomogla in tudi ne Do — o tem sem prepričan — v zadnjem odseku strahovitega borenja narodov hotela zaostati, temveč vstavila vse moči za vspeh 6. vojnega posojila. Krasen vzgled nam je dala nemška država, ki je podpisala okroglo 13 milijard mark 6. nemškega vojnega posojila.
Mislite na. Vaše sinove in brate v vojski, ki se jih mora z vsem potrebnim oskrbeti, mislite na vse težke žrtve, ki ne smejo biti zastonj, mislite na Vašo brez primera krasno domovino, katero velja čuvati — in podpišite 6. vojno posojilo!
avtom smo morali vsi t voza; držali smo kljuseta pri glavi in repih, sicer bi nam bila oabezgala.
Vožnja s takimi zaprekami in zavorami je bila zamudna ter trudapolna. Ubogi, prisiljeni Vimon iz Bielanke se je meni usmilil v dno duše, saj so mu v vednem strahu kapale solze v celih potokih po licu preko ram. Brž ko je čul od daleč ropot avtomobila. je začel buliti in tuliti, kot pretepan otrok. S časom so se pa gorski krampi le privadili samodr-čem. Ni nam bilo treba skakati več z voza, ampak samo ustavili smo se in vsi štirje držali za vajeti plašivca, ki sta strigla z ušesi.
Gotovo je bil nad 60 km dolg ta naš polet in izlet. Vsi smo se ga kesali, še trdoglavi Franci je menil, da jo je tokrat pošteno polomil. Proti večeru smo dospeli v mesto, pa še isto noč smo morali zopet nazaj.
Novi-Sad je židovsko mesto, kjer je bilo dobiti takrat še vsega in ne predrago. Nakupili smo tobaka ter raznih drugih reči in se podali v gostilno na prigrizek. V dno pekla vklete poljske klobase s kislim zeljem sem jedel., pokoril sera se vsled tega užitka blizu tri mesece. Ta večerja me je mrtvičila in izsesavala do šklebetujočih kosti, predno sem jo prepodil s pomočjo nešteto popitih zdravil. Pivo je bilo pač dobro, s tem smo si privezovali že na pobeg prestrašeno dušo. Poiskal sem še voznika in ga bogato založil z jedio in pijačo. Dobri možič mi je bil tako hvaležen, da me je hotel samega veselja objeti in poljubiti.
Okoli 10. ure ponoči smo oddrdrali v smeri — proti domu. Izhod iz mesta je bil težaven, ker je bi-la cesta nabito natlačena raznovrstnega trena, katerega leva kolona je vozila iz mesta, desna pa v mesto. K sreči sem kupil svetilko, da smo se uvrstili pri svitu luči med levo vrsto, da se pririnemo na prosto. Dogovorili smo se,- da bosta dva spala, a tretji pa bedel in straži! z lučjo In sabljo v roki voz
llase Mm za domom
Že v drugič v tej grozni vojski je zadela žalostna novica vrlo in krščansko Šotl-ovo rodbino v Smartnu pri Slovenjgradcu. Dne 22. novembra 1915 je zgubila svojega 20Ietnega ljubljenega sina Mihaela, ki je bil zadet od laške granate in u-mrl v Ljubljani. Letos pa ji je ugrabila neizprosna in kruta smrt že drugega sina Antona Zornian, Rajni Tonče je služil že v Puli cesarja, pa je bil radi bolezni odpuščen. V tej krvavi vojski je pa bil vnovič poklican dne 21. junija 1915 in prideljen nekemu lovskemu bataljonu v Muravi na Gornjem Stajerju. Bil je tihega, mirnega, zelo prikupljivega značaja, globoko veren, vesten v izpolnjevanju svojih dolžnosti, Potrpežljivo in voljno je prenašal dolga leta trdovratno bolezen brez najmanjšega godrnjanja. Končno so ga predstojniki poslali zdraviti se v bolnišnico v Ljubno na Gornjem Štajerskem. Pa bilo je prepozno! Že čez 10 dni, dne 23. aprita t. L, je umrl, previden s sv. zakramenti. Tako velika ljubezen je bila v srcih njegovih staršev, bratov in sester, da se niso ustrašili velikih stroškov, ampak so ga dali prepeljati na domači mirodvor, kjer spava v skupnem grobu svojega očeta in bratov, ki so Sli pred njim k Večnemu po plačilo. „Ljubezen vs» prenese, j bubezen nikoli ne mine" (I. Kor. 13, 7-8), Spobjjano-vi hiši izrekamo naše najglobokejše sožalje, ranjke-mu pa kličemo besede pesnika:
Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži!
Prišla je žalostna in pretresljiva vesl ¡z Gradca, da je tam v vojaški bolnišnici umrl Franc Viher, posestnik iz D e s n j a k a pri Ljutomeru. Bojeval se je na južnem in njegov sin na rurnuns-kem bojišču. Rajni zapušča vdovo in sedem mladoletnih otrok, za katere je do sedaj kot vzgleden oče marljivo skrbel,
Od Sv. B e n e d i k t a v Slov. gor. nam pišejo: Pokopali smo dne 28. aprila mladeniča Martina RajŠp iz Drvanje. Svojo težko bolezen je dobil v službi za domovino in cesarja. Dolgo je upal, da ga bo skrbna postrežba in ljubezen bratov in sester ohranila pri življenju in ga ozdravila, a bilo je zaman. Bil je vesten ud mladeniške Marijine družbe. Posebno ljubezen mu je ljubi Bog s tem pokazal, da so ga nesli k večnemu počitku lahko s častjo, kakoE pokopavamo ude Marijine družbe, dočim ko stotine stotine Marijinih sinov počiva daleč od domovine, se tebi ie ena želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. Ti, o Marija, nam pa kmalu pripelji domov častilce svoje, ovenčane z vencem zmage.
Piše se nam: Težko je zdaj nam vsem, in do smrti žalostne so naše misli in zdi se nam, kot bi stali s prižganimi svečami, s sklonjenimi glavami, s tresočimi se rokami pri črni maši, ki se bere na oltarju domovine za žrtvenike naše mile očetnjave. Ia eden teh je bil Janez Zidanšek iz š p i t a 1 s k e župnije pri Konjicah, pešec c. kr. pešpolka štev* 87, ki je končal pravdo svojega mladega življenja, zadet od italijanske granate dne 6. oktobra 1916. Kdo bi se sedaj spomnil pri teh besedah ie mladosti, ki klije v teh dnevih novo življenje in neizrečenega, ki mu je sedaj vzrastlo neskončno veselje v tem času, ko je umrla vsa naša mladost! Dvakrat je bil ranjen; daljno Galicijo je gnojila in pusti Kras je pojila njegova srčna kri, A sedaj cvete njegov gro¥
in nakup. Jaz sem prevzel prvi stražuo službo oö 10. do 12. ure.
Vozili smo že izven mesta, seveda v koloni korakoma. Privozi nam nasproti dragonski tren, Pr.i brleči svetilki sem videl že od daleč mustačastega dragonskega korporala ira konju, ki je vihtel v desnici mogočen bič. S tem bičem je neprestano Švigal in šrtrkal brez vzroka jx) voznikih leve nafte vozeče kolono. Zadiral se .ie surovo-hripavo: ..Na levo drži, svinja!"
Lomastil je po ljudeh, da so vsled udarcev kar cvilili in odskakovali na kozlih, Stražil sem, sedei zraven voznika spredaj na vozu in čakal nestrpljivo, bo-li nad vse predrzna surovina potipal tudi mene a jermenom. Z desnico sem stisnil krčevito ročaj sab-iie in se zakopal z očmi v pretepača. Prlvozill smo mu vštric. Bič je rezko švignil po zraku in meni se je prismolil udarec z dolgo poznato klobaso po obrazu. V trenutku, ko me je ošvionil, sem tudi jaz zamahnil z blestečo ostrino in mu prav poSteno popra* skal po prevročih žilah, Zatulil je kot zadeti tur: „Jezus, Marija!"
Kam sem mu jo prismolil, še danes ne vem. rA mislim, da ni nikdar več iz gole hudobije in ošabno-sti klestil ter otepal po nedolžnih' voznikih.
Vozarili smo mirno naprej, nikdo nas ni terjal radi udarca po korporalu na odgovor. Jaz sem pozabil in odpustil jermenovo klobaso, naj tudi on poveže v vrečo odpuščanja krvavo brazgotino. Odkrite priznam; 5e danes se ne kesam, da sem mu puščal pregrešno kri. Bil je goljat po postavi, torej sem mu med brati lahko vrnil le z ostrino.
Kmalu za mestom so prenehale tr«nske kolone, peketali in drdrali smo sami naprej. Bal sem se le še avtomobilov, pred katerimi bi konji gotovo pobez-gavali. Na to nevarnost me je opozoril Franci pred odhodom iz mesta ter me poučil:
(Dalje prihodnji?.)
lam ob deroči, krvaveči Soči, njegova duša pa se raduje pri Njem, ki je vstajenje in življenje!
Na italijanski fronti je bil dne 2. aprila zjutraj težko zasipan od sneženega plaza desetnik Andrej Filipič iz Spodnjega Kamcnšfak a p. Ljutomeru. Zasipanih je bilo več mož. med temi je bil tudi Filipič. Storil jo težko smrt pod o gom. V 21. letu mu je odvzeto njegovo cvetoče življenje. Ravno dne 15. aprila 1917 bi bilo dve leti, kar se je boril za domovino. Bil je vri mladenič t« r z vsemi ljudmi prijazen. Vse žaluje za njim.
Iz L a z n i c e pri M a,riboru se nam piše: Vojni kurat e. g. Letonja je pisal na Laznico, da je padel dne 17. prosinca t. 1. na ruskem bojišču od sovražne krogle v glavo zadet Andrej Lešnik, najstarejši sin občespoštovane Lešnikov e obitelji. Kakor je nekoč poročala „Straža", ima družina Sau-perl iz Lembaha sedem sinovtfvofiakofV, Nedavno je došlo tej družini žalostno poročilo, da je v Tridentu v epidemični bolnišnici umrl za kužno boleznijo v- . mlajši sin Avgust. Ko sem slišal ti žalostni novit«, bilo mi je neznosno težko pri srcu. Draga rojak . tovariša in prijatelja ! Žalostni konec Vam» je bil u sojen, daleč od doma in svojcev, ki so vaju ljubili. Dragi Andre M Spominjam se dneva, ko so mi v vaši hiši povedali žalostno novico. Sam sem prikrival grenko bol. ko sem tolažil svojo mater in siestre, ld so se jim oči kopale v solzah. Saj vem, da to ne morejo pozabiti. Bil si steber gospodarstva, delaven in skrben, narodno zaveden fant, da te je vso rado i-melo. V družbi fantov si bil vedno najveselojšft in
ki so te poznali, občutijo se-sem pred desetimi leti tebi, birmaneu, v lembaški cerkvi
najbolj zabaven in vsi. daj tvojo izgubo. Ko svojemu
dragi Avgust, držal roko na ramo, pač nisem slutil, da te mi tako mladega, nežnega, komaj 181etnega fantiča smrt u-grabi. Najmlajši izmed sedmero bratov si moral ti dati življenje na oltar domovine. Za teboj žaluje sivolasi oče, ki si mu bil opora pri delu. po tebi vzdihujejo ljubeča mati in sestre. Draga prijatelja! Hladno postel-o so vama posti »M. Eden spi \ daljnih Karpatih, drugi v daljnem Tridentu. Vendar roma vsak večer tiha misel t,e v daljne kraje, iskat dva kupčka zemlje, vajina grobova. Spavajta mirno in pokojno, vsi vaju bodemo imeli v svetlem spominu.
Iz S t u d e n i c pri Pnjjča n a h: Prežalo-stno novico so dobili starši Frane in Marijte Jug iz južnega bojišča, da je dne 18. aprila padel njih ljubljeni sin Franc. Bil je od začetka vojske kot sani-tejc in si je s svojo hrabrostjo zaslužil bronasto in srebrno kolajno II. razreda in dne 1. aprila jo bil povišan v narednika^ Za njim žalujejo starši, ki so darovali pet sinov cesarju, izmed katerih so že trije darovali svojo kri za domovino.
ICrnovojnik Anton Stojko nam piše: Dne 15. marca je umrl, v prsa zadet od sovražne krogle, K. Nanut, priden Slovenec od Sv, Andraža pri Gorici. Služil je pri 97. pešpolku kot pionir. Žalostno je bilo gledati njegovo drobno dečico in mlado ženo na sliki. Pokopan je na vojaškem pokopališču blizu Bitconeagra v Rumuniji.
Dne 19. aprila je v rezervni bolnišnici v Gradcu umrl Lovrenc Bohinec iz Cvenapri Ljutomeru, Bil je priden in delaven mladenič, star šele 24 let. Umorila ga je pri vojakih pljučnica.
Vsem slovenskim žrtvam za domovino noj sveti večna luč!
Mirov» o gib naije.
Miru si želi ves svet. To se ne da utajiti. Število tistih l^udi, ki bi danes resno zahteval, nadaljevanje vojske, je prav malo in še tisti imajo povečini sebične in koristolovne namene. Pomanjkanje živil in vsega, kar je potrebno k življenju, veliki strdški, vse to in še marsikaj drugega vpliva na razpoloženje ljudstev ohlajevalno in pomirjevalno. Toda, kje je še mir! Nekaj časa se Je upalo, da bo vsaj Rusija pripravljena skleniti poseben mtir z Avstrijo. Poročila pa, ki prihajajo iz inozemstva, pravijo, da se je v Rusiji javno mnenje tako uravnalo, da vsaj me-rodajni krogi niso za poseben mir.. Mir ie po mnenju veČine začasne ruske vlade mogoč edi-o le tedai, a-ko se sklene med vsemi vojskujočimi se državami in sicer brez vojnih osvojitev in brez vojne odškodnine. Kot je znano, se je avstrijska vlado že izjavila, da je pripravljena sprejeti take mirovne pogoje. Vse čaka, kaj bo rekla nemška vlada. Zdi se, da Nemčija ni posebno naklonjena t kemu mirovnemu cilju, dasiravno so se razmere na francoskem bojišču močno spremenile. V nemškem državnem zboru je stavljena dvojna interpelacija in sieer od protestantovs-kih konzervativcev in od socialnih demokratov, naj se vlada izjavi, kako sodi o sklepu mira brez.vojnih osvojitev in brez vojne odškodnine. Kakor se poroča iz Berolina, nemški državni kancelar še ne bo kmalu odgovoril, temveč ie odgovor odložil tako daleč, kakor to dopušča državnozborski poslovnik. Morda čaka, tako j avli p-o listi, na kakšno dejstvo nli na kakšen pojav, ki bi mu olajšal odgoivor. Ker državni kancelar tako odlaga ,z odgovorom. Te dokaz za to, da je na Nemškem tista struja, ki na vsak način za- .-hteva osvojitve, pridobitve in odškodnine, še vedno jako močna, V tem je ovira za mirovno stremljenje. .
V Stockholmu na Švedskem se bo te dni pri- j čel mednarodni socialistični kongres, na katerem se <
bo razpravljalo o tem, kni bi noj služfilo kot podlaga za mirovna pogajanja. Na shod bodo prišli zastopniki socialistov iz Avstrije, Nemčije, Ogrske in morda še od drugod. Francoski in angleški socialisti so odpovedali svoj prihod, tudi ruski in italijanski so-drugi se kujajo. Torej je precej dvomljivo, da bi ta kongres imel kakšen.vspeh, Če se ne bodo social'stični voditelji v četverosporazumovih državah v zadnjem hipu spomnili na to, 4da so nekdaj tudi spadali k mednarodni, vojsko obsojajoči socialni demokraciji. Vztrajno in neumorno se trudi za mir sv. Oče papež Benedikt XV. Poleg neprenehljivih opominov na naslov vojskujočih se držav se zateka k molitvi. Kristjani naj kličejo na pomoč Boga in Marijo, Kraljico miru, da se vendar enkrat doseže toli zaželje-ni mir. Mesec majnik, posvečen Mariji, je posebno pripraven za to, da verni kristjani svoje mirovno stremljenje kažejo s tem, da molijo k Bogu in Mariji, Kraljici miru. Sv. Oče je te dni odredil, naj katoliški svet pomnoži svoje molitve ter je izdal mirov no molitev k presv. S^cu Gospodovemu in k preblaže-jii Devici. Naj bi nam majniška Kraljica prinesla če ne naravnost mir, pa vsaj blaženo upanje- da se čimprej sklene mir. katerega si ves svet taKO iskreno želi!
Razmere v Rusiji.
Položaj v Rusiji je še vedno v razvoju in še ni dosegel določne stalne oblike. Zunanji minister Mil-jukov je dne 1. maja naročil ruskim zastopnikom pri tujih vladah, da Rusi.a ne namerava skleniti z nobeno državo posebnega miru in da so vesti o pogajanjih za poseben mir izmišljene. Vojaško-delavski odbor, ki izvršuje nadzorstvo nad začasno vlado, je izjavil, da ie odločno proti temu, da bi se vojskp nadaljevala do( skrajnosti. Listi prinašajo poročila, da . se radi vladne izjave, da še Rusija ne misli na mir, izbruhnili v Petrogradu in drugih ruskih mestih nemiri, ki so naperjeni proti vladi. Nekateri listi so celo poročali, da namerava začasna vlada odstopiti. To pa se zdaj ne bo zgodilo, ker so se razni voditelji zopet pobotali med seboi, na množice pa je vplival delavski in vojaški odbor, — Kedaj bo dobila Rusija svojo pravo ustavno obliko, še ni določeno. Začasna vlada še dosedaj ni odredila volitev za u-stavodajno skupščino. — Anglija, in Amerika zalagata Rusijo z denarjem in vojnim gradivom. Tako dobivajo posebno Angleži vedno večjo moč v Rusiji. Angleški agenti podkupujejo z denarjem vplivnejše osebe in tako načrtoma delajo proti Nemčiji.
Amerika in Nemčija.
V Ameriki se vrše velika prebiranja in nabiranja vojakov. Severna Amerika je začela žvenket z orožjem. Tekom nekaterih mesecev hočejo Zedinjene države baje poslati na evropsko bojišče pol miflijona mož in 400 težkih topov. Predsednik Wilson se silno trudi, da bi dobil od Mehike zagotovilo, da Mehika Zedinjenih držav ne bo zahrbtno napadla. Zadnje dni krožijo po listih vesti, da sta se Wilson ¡in predsednik mehikanske ljudovlade Karanca dogovorila in sprijaznila. Wilson ima baje že Karančevo zagotovilo v rokah, da v ameriško-nemšfei vojski ostane Istro-go nepristranski. Švicarski listi zatrjujejo, da se je Wilson zavezal napram Karajici, da ga bodo Zedinjene države vedno ščitile v boju proti njegovim domačim nasprotnikom. — Nekatere vesti zalrjujejo, da se e razpoloženje med Zedinjenimi državami in Japonsko zelo ohladilo. Japonci sumničijo, da strastno mobilizacija v Severni Ameriki ni naperjena samo proti Nemčiji, temveč tudi proti Japonski. — Zedinjene države so nahujskale tudi Kitajsko, da je napovedala Nemčiji vojsko in se tako lažje oborožuje, če treba tudi proti Japonski. — Število držav, ki sto-jiajo na. stran sovražnikov Nemčije, postaja vsak dan večje. Tako se te dni poroča, da bo tudi ameriška ljudovlada na otoku Haiti (vzhodno od mehikanskega zaliva) v kratkem napovedala Nemčiji vojsko.
Ma bojiščih
Na i t a 1 i j a n s k e m bojišču postaja artilerijski ogenj, posebno rtal Krasu in na južnem Tirolskem. vedno hujši. Švicarski vojaški strokovnjaki sodi o. da je to znamenje za resne priprave za bodočo
ofenzivo. Pred Gorico smo dosegli nekaj vspehov. Iztrgali smo Italijanom nekaj strelskih jarkov in smo vieli okro*» 50 mož. Zračni Ictalci so pridno gibljejo na obeh straneh. Pričakuje se torej v bližnjih dneh prav vročih bojev.
Na r u s k e m, in r u m u n s k e m bojišču se «eciža na posameznih odsekih živahnejše gibanje. V Moldaviii so se zadnji teden v ršili v posameznih odsekih precej ostri boji, ki pa >oložaja niso prav nič spremenili. Naši imajo svoje postojanke dobro zavarovane. Na ruski strani ni posebnega navdušenja za ofenzivno delovanje. Radi t j a Četverosporazumov up. da bi ruska armada v bližnji bodočnosti dosegla kakih posebnih vspehov, ni dostf utemeljen. Vez pokorščine v ruski armadi je preveč zrahljana.
Na francoskem bojišču je prišlo dne 4. maja do nove, četrte bitke na 30 km široki fronti,pri Arrasu, v katero so poslali Angleži 44 divizij in pa najmanj 2000 topov, med temi 300 najtežjih topov najnovejšega izdelka. Bitka je trajala do dne 7. maja opoldne. V štiridnevni bitki je padlo poldrugi milijon granat na nemške postojanke. Vse ozemlje je bilo razorano in spremenjeno v putščavo. Kjer so bile poprej lepe naselbine, ni ostal ne kamen na kamnu, Tudi v tej bitki se Angležem ni posrečilo predreti nemške bojne črte, četudi so zastavili! vso svoje sile. Nekaj kilometrov razoranega ozemlja in tri v razvaline spremenjene vasi je bil ves angleški vspeh. --Skoro istočasno kakor Angleži pri Arrasu so nava^ lili Francozi s 15 divizijami, torej okroglo 200.000 moži, na nemško fronto v Šampanijjj pri gorovju Vinterberg. Borba, ki jo trajala tri dni, je bila tako silovita, da ji tudi v tej svetovni vojski ni, izlahka primere. Izgube so na obeh straneh ogromne.. Na tisoče mrtvecev je pokrivalo bojišče. Tudi Francozom se ni posrečilo preareti nemške fronte. Francoski naval je bil odbit Nizozemski listi pišejo, da je vsa severozahodna Francija ena sam» velika vojaška bolnišnica.
Na m a c e d o n s k e m bojišču živahno gibanje. Vsi sovražni napadi med jezerom Ohrida in Pre-spa so bili odbiti, istotako na 8 km široki fronti ob kolenu reke Orne. Ob reki Vardar in jezeru Dojran hudi artilerijski boji. Francosko uradno poročilo javlja, da so se bojev pri Ljumnici dne 5. maja v odlični meri udeležili tudi grški vojaki, pristaši Veni-zelosa, ter zasedli 5 km ozemlja. Tudi drugega dne e polk, sestavljen iz Venizelistov, odbil bolgarski napad in vjel nekaj sovražnikov, V obeh bitkah so se Venizelisti baje izborno izkazali.
Na t u r š k ji h bojiščih so boji nekodiko pojenjali. Samo na kavkaškent bojišču živahni spopadi med turškimi in ruskimi sprednjimi stražami.
I -č.»lni na delu
Meseca aprila so P-čolni potopili nacR en milijon ton sovražnih in nepristranskih ladij. Od začef ka vojske do dne 1. maja so Nemci baje potopili Angležem že okrog 35% njih trgovskega ladjevja. Pomanjkanje živil postaja vsled tega tudi pri naših sovražnikih vsak dan občutnejše.
•ft
politične vesti
Cesar Karel in cesarica Žita sta zadnje dni preteklega tedna obiskala Galicijo. Česa:- se je odpeljal dne 3, maja sxozi Krakov v vzhodno Galicijo. Obiskal je glavno mesto Lvov ter se od tam podal na ?ronto med Stanislavom in Kalušem. Z vojaki v jarkih se je prijazno pogovarjal v njih materinskih jezikih ter jim osebno pripenjal odlikovanja. Na potu na fronto in nazaj so ocl vseh strani drli ljudje, da vidi o svojega mladega cesarja. Pustili so delo in so ob cestah in železnicah, kjer se je vozil cesar, napravili slavoloke in razobešali zastave, Živijo-klici so doneli iz tisočerih grl ves čas od Krakova do fronte in nazaj. V neki vasi blizu Lvova so mu napravili posebno prisrčni sprejem. Šolski otroci so peli cesarsko pesem, belo oblečene deklice so mu izročile nebroj šopkov, ljudstvo in vojaštvo pa mu je na obširnem travniku napravilo špalir. Dne 5. maja se je pripeljala tudi cesarica Žita v Galicijo, Svojemu visokemu soprogu se je pripeljala nasproti do mesta Ržežov, odkoder se je skupno s cesarjem peljala v Krakov. Po celi zahodni Galiciji se je kakor blisk raznesla vest, da se peljeta cesar in cesarica v Krakov, In zopet so drli od vseh strani ljudje ob železnico, kjer je vozil dvorni vlak. Veselega vsldi-kanja ni bilo ne konca ne kraja. Cesar je dal vlak na več krajih ustaviti, da sta se on in cesarica mogla zahvaljevati ljudstvu za izredno prisrčne sprejeme. V Krakovu je bil sprejem izredno prisrčen. Mestni župan dr. Leo je pozdravil visoka gosta, odgovoril mu je cesar sam in zagotovil, da bo vse storil, da se škoda po vojski čim prej poravna. Ljudske množice in vojaštvo ie priredilo cesarski dvojici izredno ganljiv in slovesen sprejem. Mesto je bilo tako bogato okrašeno z zastavami in deloma tudi z zelenjem in cvetjem, kakor še nikdar prej. Cesar in cesarica sta se s kolodvora odpeljala v Marijino cerkev, kjer ju je sprejel knezoškof knez Sa-pieha. V cerkvi sta prisostvovala kratki pobožnosti. Ko sta se pokazala na ulici, je zopet donelo'iz tisoč grl: „Živijo cesar Karel, živijo cesarica Žita!" Nato sta v poslopju okrajnega glavarstva sprejela več odličnih oseb, med drugimi tudi odposlanstvo Poljskega kluba, kateremu je cesar obljubil, da bo ¡10 0-četovsko skrbel za Galicijo in bo gledal, da bodo Poljaki in Rusin i živeli v lepi slogi in zadovoljil osti. Tudi slovo je bilo zelo prisrčno. Dne 6. maja sta se cesar irf cesarica pripeljala nazaj na Dunaj.
Priprave za državni zbor se delajo na vseh koncih in krajih, samo od strani vlade ne, Za <0 že mnogi sumijo, da sedanja vlada vendar ni s celim srcem za državni zbor in da bi ji rajši bilo. nko bi ga ne bilo. Nemški nacionalverband je določil kot kandidata za predsedniško mesto v državni zbornici dr. Gro 'is svoega dosedanjeg "redsednika in sicer
na pritisk-nemških radikalcev poti vodstvom znanega Kari Herman Volta. Dr, G ros bi bil zaradi svoje nerodnosti in neprijaznosti kakor nalašč za to, da se ustvarijo za delovanje državnega zbora največje o-vire. V smislu nemških radikalcev pa je, da državni zbor ne dela in da se zopet upostavi § 14, ki 1 i jim naj prinesel nemški državni jezik. Socialni do' mokrati so se ostro izrekli proti kandidaturi Grosa, in izjavili, da. ga ne bodo volili. Težko tudi, da bi ga Slovani volili. Hrvatsko-slovenski klub ima klu-bovo sejo dne 29. t. m. na Dunaju.
V četrtek, dne 24. t. m., ob 10. uri dopoldne, se vrši seja načelnikov klubov, katere se bodo udeležili poleg Članov predsedstva sledeči zastopniki z-horniČnih skupin: Stanek, Bilinski, Stepinski, dr. Korošec, dr. Ivčevič, Romančuk, Vasiljko. dr. Gros, Danser, dr Ofner, Seitz, dr. Faidutti in Simonovi-či. Posvetovali se bodo, kako se naj državni zbor sestavi, katere odseke naj voli in kako se naj delo razvrsti. ki ga čaka.
Kakor poroča poročevalnica „Slavische Korre-spondenz" iz Dunaja, so nemški poslanci Stelzl, Volf in Keschmann dne 8. maja obiskali člane Češke Zveze ter so jih pozvali, naj ne nasprotujejo kandidaturi dr. Grosa za zborničnega predsednika. Cehi se še niso izjavili.
Zastopniki avstrijskih kmetijskih družb so so oglasili pri prehranjevalnem ministru Hoferju in ga opozorili, da se mora storiti vse, da se ohrani kmet-skemu stanu veselje do dela in da se ga podpira pri izvršitvi poljskega dela, ki je letos še večje važnosti, kakor kdaj prej. Splošno prevladuje mnenje, da pač minister Hofer ni kos svoji velevažni nalogi.
Poročali smo, da je cesar pozval ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisa, naj da večjemu številu ljudstva Volilno pravico za državni zbor. Bati se je, da Tisa ne bo hotel izpolniti cesarjeve že-Jje v polnem obsegu. Vsaj opozicionelne stranke mu nič ne zaupajo. To ve tudi Tisa, za to je hotel vzeli dva ministra iz opozicionelne ustavne stranke, toda oba sta odklonila, ker se ne strinjata s Tisovo politiko.
Milanski listi priobčujejo, da se je črnogorski sabor pod vodstvom bivšega ministra Radoviča iz-iavil za zedinjenje s Srbijo. Pašič da je to misel o-značil kot celo važno. Pak da čaka Črnogorcev, Če se odločijo za to. popolno zenačenje s Srbijo v političnem in državnem pogledu. Kakor se vidi, hiti ta gospoda kaj lahkega srca mimo dejstev, ki jih je u-stvarila moč orožja naše monarhije: mimo dejstev, da Črnogorske vojske ni več, da so le še ostanki srbske vojske izven domače zemlje, sta Crnagora in veliki del Srbije v oblasti vojnih sil monarhije, da morata bivša vladarja Srbije in Crnegore iskati gostoljubja v tujih deželah.
Tedenske novice.
Rojstni dan eesariee Z i te. Včeraj v sredo, dne 9. maja, se je po širni Avstriji obhajal rojsthi dan naše mlade in pri vseh narodih ljubljene cesarice Zite. Ljudstvo je povsod tekmovalo, kako bi lepše in prisrčnejše proslavilo svojo vladarico. !Hiše so se ozaljšale z zastavama, cvetjem in zelenjem. Šolska mladež in vse. kar se je moglo odtrgati nujnemu delu, je hitelo v cerkve, da prosi Boga milosti in božjega, blagoslova za cesarico Žito in njeno visoko rodbino. V Mariboru je prevzvišeni knezoškof dr. M Napotntk služil v stolnici ob YA0. uri slovesno sv. mašo, katere so se udeležili številni zastopniki raznih vojaških, državnih in drugih uradov, ter mnogo vernega ljudstva. Odkar je hudobna roka mo-rilca-Laha umorila blago cesarico Elizabeto, je bila Avstrija, kakor številni otroci, brez matere. Sedaj pa,' ko nam je previdnost zopet naklonila deželno mater v osebi ljubljene cesarice Zite, vzklikamo posebno mi Slovenci z vsemi avstrijskimi Narodi enoduš-no:
Kar se more v srečo» šteti. Večni Bog naj podeli: Karelu in blagi Žiti, Celi hiši Habsburški!
Cesar Karel podpisal 24 milijonov K vojnega posojila. Cesar Karel je naznanil finančnemu ministru, da bo podpisal 12 milijonov K 6. avstrijskega vojnega posojila. Enako sroto bo podpisal tudi na. ogrsko vojno posojilo.
Slovenska Kmetska Zveza je imela dne 9. t. in predpoldan in popoldan dobro pbiskano odborovo seio. Poslanec dr. Korošec ie podal sliko sedanjega političnega položaja. Po temeljiti dolgotrajni razpravi se je sklenilo pozvati štaverske državne posjance, da v državnem zboru v smislu plemenitega prizadevanja presvitlega cesarja podpirajo vse, kar bi nas moglo dovesti do težko zaželjenega miru. Poživlja se nadalje poslance in celo slovensko javnost, da žalostnim razmeram, v katerih živijo sedaj koroški Slovenci. p^f^njn naiveČjo pozornost. Kot članica V. Tj. S. izraža štajerska Kmetska Zveza z czi™™ i"1 dogodke na Kraniskem bratsko želio, da se odstranilo ovire, ki so slogi v S. TJ. S. na poti. — Da se flosežo v sedanjem prevažnem času kolikor mogoče skupen In enoten nastop vseh Štajerskih Slovencev v narodnih zadevah, sp sklene, stopiti v stik s Štajersko Narodno stranko. — Nato so se še zelo teme-
ljito in obširno obravnavala vsa pereča gospodarska vprašanja, ki zadevajo Slovenski Stajer in :-,. se storili tozadevni sklepi. Razprav so se udeleži i Roškar, Pišek, dr. Verstovšek, dr. Hohujec, Medved, {župan Ratej, župan Galunder, Kofrpar, C; ter. Tratnik. Doberšek, Cižek, Vračko itd.
Visoko odlikovanje. Cesar je odlikoval vir. g. Andreja Gliebe, dekana in župnika v Ormožu, ■ za njegovo neumorno delovanje za civilno prebivalstvo in za vojaštvo v ormoški bolnišnici s častniškim častnim znakom II. vrste z vojnim okraskom. Čestitamo!
Duhovniška vest. C. g. Ivam Krušič, kaplan v Solčavi, je kot vojni kurat vpoklican v vojaško službo.
Za svetnico proglašena. V cerkvi sv. Petra v Rimu je sv. Oče Benedikt XV. ob navzočnosti večjega števila kardinalov proglasil špansko redovnico Terezijo Marijo od Sv. Jerneja, ki je bila rojena v 16 stoletju, za svetnico.
Nova molitev za mir. Rimski list „Osservatore Romano" objavlja pismo sv. Očeta kardinalu-držav-nemu tajniku, v katerem priporoča papež vernikom novo molitev k presv. Srcu, v kateri se prosi Preč. Devico priprošnje za mir. Sv Oče je naročil, da se od 1. junija naprej v Marijine litanije dostavi tudi besede: „Kraljica miru, prosi za nas!"
Papež prosil za pomilostitev banjaluških in sar rajevskih obsojencev. Naš cesar ¡je pomilost.il vse-Sr-be, ki so bili leta 1916 v Banjaluki in Sarajevu radi veleizdaje obsojeni na smrt. Vseh pomiloščencev je 19. Za obsojence je prosil španski kralj. Uradni list bosanske vlade „Sarajevski list" poroča, da se je za obsojence toplo zavzel tudi papež in sicer na sledeči način: Bosanski poslanec, Srb Danilo Dimovič, znani odvetnik in branitelj obtoženih Bošnjakov gr-ško-vzhocine vere, je odšel pred dvema mesecema k papeževemu nunciju na Dunaj in mu izročil prošnjo, naj bi sv, Slolica posredovala pri Njegovem Veličanstvu za vseh 19 obsojencev. Kakih deset dni na to je dobil nuncij od papeža sporočilo, da naj gre v njegovem imenu k zunanjemu ministru grofu Cerni-nu in Njeg. Veličanstvu in prosi, da naj bi se obsojencem oprostila smrtna kazen. Nuncij je to tako,i tudi storil, a Njegovo Veličanstvo je najljubetznjivei-še ugodilo papeževi prošnji.
Vojskovodja BoroeviČ o Daluiatlnelh. Profesor Bruno Lovrič priobčuje v „Našem Jedinstvu" mišljenje generala Boroeviča o sokolih junaškega hrvatskega Krasa in sinje Adrije. Boroevič je rekel: „Vi želite, da Vam povem svoje mišljenje o vojakih iz Dalmacije, predvsem o junakih 22. pešpolka, S;tem me spravljate v toliko \ nepriliko, kolikor ne vem. kako bi začel in kako končal. Da povem prilično: Dalmatinec je hraber kakor lev in zvest kakor pes. Skoziinskozi zaupen je do ganotja, vdan voditeljem, ki ga razumejo in znajo ž njim postopati: po naravi trd kaktor domovinski mu Kras, skoro brez vsake zahteve; Dalmatinec je ob Soči izvršil čudeže junaštva, Ne nekaj dni, ne nekoliko tednov, marveč cele mesece neprestano v prvi črti, čez dan v boju. ponoči delajoč okope in to vedno v sovražnem ognju, so ti vrli junaki obdržali svojo veselo narav v toliki meri, da se mora človek začuditi. Drzni v borbi, drugače mirni in dobri kakor otroci. Ob svodih najtežjih trenotkih pri Soči sem se čutil nad vse srečnega, ker sem mogel na najnevarnejših in najvažnejših točkah porabiti tri dalmatinske polke, dobro vedoč, da te točke ne padejo, dokler ne pogine tudi poslednji Dalmatinec . . ."
Glas iz fronte. Priprost' črnovojnik nam piše iz fronte: Vsak pojav v svetovnem položaju, ki nam vzbuja upanje na mir. nam je v veselje, v tolažbo, tudi tu na fronti, zato tudi že težko čakamo, da se snide avstrijski državni zbor, v kojega imamo upanje, da bo položai predrugačil. Gospodje poslanci! Mi smo Vas izvolili, zato si prilastujemo to pravico, da Vam naročamo, če boste v tem sploh merodajni: porabite vsako priložnost, da se doseže mir. Naša in naših potomcev hvaležnost Vam je zagotovljena. Veliki strah pred državnim zborom, posebno da ne bo mogel delovati! pa je privedel do tega, da si nekateri prilastujejo več pravic v naši ustavni državi, kakor jim po pravici gre. Kakor se vidi, ti ljudje pač malo poznajo ali nočejo poznati enakopravnosti. Povejte tem gospodom naj se pridejo k nam na fronto učit enakopravnosti. Devet mož nas je pri Švarmu iz sedem narodnosti, a nikomur ne pride na misel, da bi si jirilaščal več pravic in gorje mu, ako bi se mu samo vzbujala ta misel. Vsi enako uživamo eno gorje. ki ga vojska zada vojaku na fronti. Pogledati naj pridejo ti ljudje skupen grob, kamor polagamo naše padle tovariše! Različnih narodnosti so, iz različnih i dežel so doma; vsi so žrtvovali največ, da, vse, kar s so imeli, svoje življenje, in sedaj vsi jednako skup-: no mirno uživajo mir. Kdor si tega ne da dopoveda-■ ti, nal pride k nam. Trda je naša šola, a. temeljita ; je! Zapisal sem te vrste v imenu mnogih svojih tovarišev. Vas, g. urednik, pa prosim, da jih priobčite. Bog daj. da najdejo moje besede odmev in vs-peh tam. kamor so namenjene. M. B., Črnovojnik.
Nemški državni jezik. ? Irrretov se nam piše: Vi in Vaš list sta pač smešna, da se v potu svojega obraza borita proti nemškemu državnemu jeziku. Saj ; največji Nemci sami opuščajo misel na nemški drža-j vni jezik, K nam prihajajo iz mesta teden za tednom I visoki in nizki uradniki zaradi živil. Ali mislite, da
se poslužujejo nemškega državnega jezika? Kaj še! Občevalni jezik naših nekdaj tako zagrizenih nemških uradnikov je postala naša ljuba slovenščina. Živela slovenščina! Ne bojujte se torej proti veternim mlinom, ki so povrh še tudi zapečateni ocl prehranjevalnih oblasti.
Dva Slovenca v angleškem vjetništvu. Leop. Konečnik od 2. saperske stotnije v Ptuju nam pošilja sledeče pismo, ki ga je dobil od svojega brata, ki se nahaja v angleškem vjetništvu: Anglija, dne 17. februarja 1917, Dragi bratec! Srčne pozdrave pošiljava podpisana iz daljne Anglije m poročava, da sva še živa. Pišema pogosto, da sva porabila že skoraj ves papir, pišema domov in tudi „Slov. Gospodarju", a ne dobima nobenega odgovora. Nahajama se na neki graščini in nama dobro gre. Mogoče da boš Ti to pismo vendar le dobil Ce ga dobiš, pošlji ga „.Slov. Gospodarju", naj sporoča, da še živita 2 slovenskoštajerska rojaka Jakob Konečnik iz Jare-nine in Ivan Petek iz Polenšaka ter pozdravljata starše, brate, sestrice, ženi in otroke, Prosima, spo-minjajta se naju v molitvi, da bi nas Bog rešil in nam podelil skorajšnji mir in veselo svidenje. „Slov. Gospodarja" prosima, naj potolaži najini rodbini, če še živita. Midva, dasiravno ne dobima nobenega glasu od doma, se tolažima, da se skoraj vidimo. Moja roka je okorna za pisavo. Ta papir nama je dalo neko dobro dekle. Imama malo časa za pisati, a še to morama storiti samo na skrivnem. Z Bogom ! Na veselo svidenje! J. K., vojni vjetnik. Raptorka. Ruck. Voch 12; Anglija.
Odlikovanja. Iz fronte se nam piše: Nedavno je bilo odlikovanih več mož in fantov od neke težke baterije in metačev min (vojna pošta 628). Med temi odlikovanci so: Slavko Rutman, desetnik iz Solens-kega, Ivan Antolič iz Ormoža, Jožef JurkoviČ iz Haj-dme, Ferdinand Paternoš iz Celja, vsi predstrelci, odlikovani s srebrnimi hrabrostnimi svetinjami drugega razreda. Prša Ivana Antoliča krasi že bronasta svetinja od težkih bojev lanskega leta. Pet. Ce-kič, desetnik iz Goriškega? in Blaž Kobolčnik, pred-strelec iz Koroškega, sta odlikovana s hrabrostnimi bronastimi svetinjami,-
Zene iz Orehovevasi pri Slivnici so darovale mesto venca na grob vIč. g. Franca Hirti za Dijaško kuhinjo 53.30 K.
Nepoštena kupčija. V Feldbahu na Srednjem Štajerskem so zaprli dva mlada nemška, bogataša, pivovarnarja Davida in veleposestnika Fausterja. ker sta pri rekviriranju živine goljulaia erar za več stoti sor- kron. O h a. sta tudi bila oproščena vojaške službe.
Gospodarske novice.
Oprostitev planšarjev. Prošnje za oprostite v planšarjev in osobja sirarn se odslej pošiljajo nac. kr. domobransko ministrstvo, oddelek za oprostitve, in sicer za osebe v zaledju po politjfcni okrajni oblasti potom cesarskega namestništva, za vojake vojne armade po politični okrajni oblasti naravnost na c. kr. domobransko ministrstvo, oddelek za oprostitve
„G. G."
Pojdite po galieo! Kdor si še ni priskrbel ga-
lice za škropljenje, naj gre takoj po njo k okrajnemu zastopu ali pa k občini. Cena 3 K 30 v za 1 kg.
Zavoljo rekviriranja mleka. Vsak živinorejec si sme obdržati za vsako osebo v svojem gospodarstvu na dan jjoI litra mleka. Tako se glasi namest-niški odlok z dne 12. aprila 1917. Več o tem v petkovi „Straži."
Vojaška uprava zahteva zopet več sena. C. kr. okrajna glavarstva zahtevajo od občin zopetno oddajo sena za vojaštvo in sicer na podlagi zakona o vojnih dajatvah. Občinam se bo kratkomalo določilo, koliko sena še morajo oddati. Pomanjkanje sena pa je sedaj že tako splošno, da morajo kmetje svojo vprež-no živino gnati na pašo. ker je suha krma večinoma pošla.
Dobavne pogodbe za krompir. Namestnija je odredila, da se dobavne pogodbe za zgodnji krompir in za dobavo krompirja pred 10. avgustom v vseh slovenskoštajerskih ter radgonskem in lipnišlkem o-kraju ne smejo sklepati.
Zeljnato seme. Potovalni učitelj Briiders nam piše. da ima Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu večje množine izbornega semena za pozno zelje v zalogi. Sedai je Še Čas,, da se vseje to seme. Seme so naroča pod naslovom: Zveza gospodarskih zadrug. Eggenberg pri Gradcu, Alte Poststrasse Štev. 152. Najmanjša množina semena, ki se pošiljaš, je 100 gr. Zelje bo letos za ljudsko prehrano izvanredne važnosti in se bo dobro nlačevalo Nasadite ga tudi po vinogradih.
Svarilo pred ponarejenim namiznim oljem. — Štajersko cesarsko namestnlštvo razglaša: V zadnjem času so spravili med ljudstvo kot nadomestilo za namizno olje neko vrsto ponarejenega olja pod imenom i „Karagol." Ta vrsta olja ne vsebuje prav nobenih rodilnih snovi in ni nobeden nadomestek za namizno olio. Prod nakupovanjem vseh teh vrst olja se odločno svari.
Ceiie za 'es. Dunajska poročila pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les za kubični meter in sicer do preklica: Hlodi mehek les 40-60 K, trd les 80-118 K, deske mohek les 95-110 K, na Češkem 150 -200 K. Hra-
11. inaja 19:17.
sjlovenski gospoüah.
»tove debele deske 240 260 K, taujše 205—278 K. Otesani ali oglati hlodi mehek les 62—88 K, trdi 230 —260 K. Na Štajerskem za plohe stavben mehek les 35—50 K za kubični meter, za plohe trde 50—65 K. Mehke deske 90-120 K,oglati ali otesani les 70-120 K. deske trde 115—230 K. Cene stalno naraščajo, a blaga pa mnogo premalo.
Lesne cene v Nemčiji. V Manheimu so plačevali deske I' 12" po 540 mark. V Mogunciji Je bilo popraševanje po mehkih deskah zelo živahno. V Me-mingenu so plačevali za navadne neprebrane deske r 2" do 148 mark za 1 kub. meter. V Ašafenburgu je bilo popraševanje po hrastovem lesu. ki se rabi za železnice, zelo živahno, Na ostalih nemških lesnih trgih nobene bistvene spremembe.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v pretekli dobi pokupila neznatna množina tujega hmelja. Cene za tuj hmelj so padle in so se gibale med 85 do 105 K za 50 kg. Vsled pomanjkanja ječmena je v pretekli dobi 5 pivovarn na Češkem ustavilo o-brat. Hmeljski nasadi na Češkem kakor tudi pri nas so vobče dobro prezimili, pač pa so bili na Ogrskem precej prizadeti. Nadejati se je, da bodo cene za tuj hmelj vsled pomanjkanja ječmena začele stalno padati.'
Prošnje za nakazila sena ali slame se morajo odslej vlagati edino pri okrajnih glavarstvih, v mestih Maribor, Celje in Ptuj pa pri dotičnem magistratu. Tozadevne prošnje na namestnijo se ne bodo vpoštevale.
v p f a:b¿t «ij a in odgovori
Zavoljo najvišjih cen za žganje. Vprašajo nas: Cital sem, da so za raznovrstno žganje uradno določene najvišje cene, ki pa so zelo nizke. Ali veljajo te cene tudi za naravno slivovko, droženko in druge, doma kuhane vrste žganja? — Odgovor: U-rad za ljubsko prehrano na Dunaju je sporazumno s finančnim ministrstvom dne 11. aprila 1917 določil najvišje cene za špirit in razne s pomočjo špirita na „mrzel" način pripravljene žgane pijače. Na mero-dajnem mestu se nam je zatrdilo, da za naravno slivovko, droženko, tropinovec, hruškovec itd. ta nare-dba ne pride v poštev. Za vse vrste „Žlahtnega", t. j. naravnega žganja torej niso postavljene najvišje cene. Vendar se svetuje, da se za to blago ne zahteva očividno pretiranih cen, ker lahko kljub temu vsak prodajalec oziroma kupec pride v navskrižje s cesarsko naredbo o draženju.
Zavoljo razdelitve krompirja. Iz Pobrežja pri Mariboru se nam piše: Pri nas se ie potom občine delilo semenski krompir. Nekateri so ga dobili po 100, 200. 300 do 400 kg, drugi., ki so tudi prosili, pa nič Kam se naj obrnemo? — Odgovor: Pritožite se na prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva, Bdmund Schmidova ulica. Navedite vse podatke. ki jih navajate v pismu.
Zavoljo razdrtega mostu. Iz Oplotnioe nam piše več posestnikov: Pred tri četrt letom nam je napravil potok Oplotnica precej škode. Odnesla nam je dva mostova, ki bi se zelo. nujno rabila in tudi precejšnji kos ceste na obeh straneh potoka. Kmetje, trgovci in vsi prebivalci imajo mnogo škode. Vsa popravila bi morala urediti občina na svoje stroške, a naš g. župan se za to prav nič ne briga. Kam naj prosimo za pomoč? — Odgovor: Obrnite se na okrajno glavarstvo,- naj ono pritisne v interesu javnega blagra na občino. Prihodnjič glejte, da. si izvolite drug zastop!
RftjEne novice.
S coklami v pisarne. Dunajski magistrat je kupil 300,000 parov cokel, katere bo porazdelil med mestne uslužbence in njih rodbine. Mestnim uslužbencem je naročeno, da se naj za vzgled drugim ne sramujejo nositi cokel tudi v pisarne in urade, kise je nadejati še večjega pomanjkanja: obuval iz u-snja.
Mož težak samo 27 kg. V seji društva avstrijskih zdravnikov na Dunaju so preteklo sredo kazali moža, ki je bil star 22 let in je tehtal samo 27 kg. Visok je 142 cm. se torej glede velikosti in teže prav nič ne razločuje od dečka, starega samo kakih 11— 12 let. V primeri s truplom ima dolge noge in roke. Doma je iz SolnograSkega»
Hoja In človeški značaj. Mnogi ameriški učenjaki se bavijo s študiranjem človeške hoje in trdijo, da se more po tem spoznati značaj vsakega človeka. Vsak ljudski tip ima. svoj način hoje in če poznamo glavne tipe, lahko napravimo tudi karakteri-zacijo tipov, ki se ločijo od glavnih. Lahkomiselni in površni človek ima normalen korak, toda neprimeren veličini samega telesa, Sitneži imajo kratke korake, enake tudi neodločni ljudje. Človek, ki si jo svest svojega smotra, stopa krepko. Vetrnjak se pozna po tem, da ima vedno razbite pete. Lahko se zibajoča hoja, z lahkim zibanjem glave na stran, je karakterizacija ljubeznjivih in poštenih ljudi. Enako hojo, samo z naprej nagnjeno glavo, imajo delavni ljudje. Varčljivec se nikdar ne ziblje pri hoji, on le malo poskakuje. Enako tudi ljudje, ki so vedno za posleni, a ničesar ne dovrše, samo s to razliko, da napravljajo ti navadno še več nepotrebnih korakov. V tesni zvezi s hojo je tudi miganje rok, Cim večji lok napravijo roke pri hoji,, tem nesigurnejša je ho ia. Ce je pri boji nest stisnjena, ie dotični človek na- I vadno nrevzet s kako misiiio.
Nditiovijii &mmlm
Iz avstrijskega poročila.
Dunaj, 9. maja.
Na ruskem in italijanskem bojišču nič posebnega. Na macedonski fronti med jezeroma Ohrida in Prespa so predvčeraj avstro-ogrske ip turške če-te_preprečile sunek sovražnih Čet.
Iz nemškega poročila.
Berolin, 9. maja.
Francosko bojišče.
Vsled neugodnih vremenskih razmer je bilo ar-tierijsko delovanje živahnejše samo na nekaterih mestih. Med Vinterbergu in med cesto Corbeny—Berry —Bac so zvečer napadale sveže francoske čete, ko so poprej najživahnejše obstreljevale nemške posto-janke. V siloviti borbi pognan v beg v boju deloma iz bližine, deloma v protisunku. Sicer je pa bilo vojno gibanje, vsled neugodnega vremena v protisunku odbito.
Vzhodno bojišče.
Severno od Kirlibabe (Bu kovin a) so bili' vsi ruski napadi odbiti.
Maeedonsbo bojišče.
Na macedonskem bojišču živahno gibanje. Po močni artilerijski predpripravi je pognal general Sarrail močne čete v boj. Hudi boji so se bili med jezeroma Prespa in Dojran. Ob kolenu reke Črne so se bili noč in dan srditi boji- Vsi sovražni napadi so bili odbiti.
. ... j^^msmmmssmmfm Pred novo italijansko ofenzivo?
V švicarskem listu „Berner Bund'" piše znani švicarski vojaški strokovnjak sledeče: Računati se mora z dejstvom, da bodo Angleži in Francozi nadaljevali svojo ofenzivo na. francoskem bojišču. To ofenzivo bo izpopolnila in podpirala italijanska ofenziva, kajti vremenske razmere za italijansko ofenzivo so postale ugodne. V Italiji tudi upajo, da dobijo <r-jačenj iz Francije. Bojno delovanje ni postak» živahnejše samo na fronti Gorica—Tolmin—Bovec, am; : tudi na tirolski fronti.
t ; M Najkrvaveiši boji.
Na francoskem bojišču se vrše na posameznih odsekih tako krvavi boji, da je voda v rekah Aisne, Marne. Skarpe >,td. popolnoma krvava. Od nepoko-panih mrličev se širi grozen smrad. Žrtve Nemcev. Francozov in Angležev so ogromne. Na dan pade več tisoč mož. Tako poročajo vojni dopisniki nepristranskih švicarskih listov.
Amerika gradi nove lad?e.
Iz Vašingtona se poroča, da se od severoame-riškega kongresa zahteva dovoljenja 6 milijonov dolarjev za zgradbo novih ameriških trgovskih ladij.
Turčija hoče ugoditi ruskim željam
Turški poslanik v Bernu v Švici je izjavil, da je Turčija pripravljena, ugoditi ruskim, željam ln odpreti za ruske ladje Dardanele. Turčija je tekom sedanje vojske prišla do prepričanja, da se Carigracfa od morja sem ne more ogrožati, četudi bi Anglija izrabila vse svoje moči.
Slovenci, 5'ovenke!
Podpisujte
g VOJNO POSOJILO
pri domačih denarnih zavodih
Maribor. Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica (Stolna ulica št, 6) sprejema med uradnimi urami prijave za 6. vojno posojilo.
Maribor. Ker se je varenje p j. ¡v a močno zmanjšalo, se bo pivovarna Götz preustrojila v sušilnico sadja in zelenjave. Tozadevna stavbena dela so že večinoma končana, V tej suišilnici se bo baje v 24 lirah posušilo 30.000 K surovine. Nova tovarna bo pripravljala na umetni način tudi kislo zelje in nadomestke za kavo. — Dne 3. maja je umrl izdajatelj lista „Marburger Zeitung" in lastnik tiskarne Loop. Kralik.
Kamnica pri Mariboru. Tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo, dne 20 t. m., po ranem sv. opravilu v prostorih Vogrinčeve gostilne svoj letošnji občni zbor, na katerem bo predaval nadrevizor g, Pušenjak iz Maribora. Pridite v obilnem Številu!
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 27. aprila je zgorelo gospodarsko poslopje in hiša posestnika Antona Hauptman, p. d. Smolnik, Sleme št. 22. Zajžgali so otroci. Skoda velika, zavarovalnina mala. Radi previdnosti se svetuje posestnikom, da dajo svoja poslopja primerno višje zavarovati.
Selnica ob Dravi. Prvega dne Marijinega meseca majnika t. 1. je po dolgi in mučni bolezni izdihnila svo'u biago dušo vzgledna Marijina družb8nica Micika Lorbek v nežni mladosti 15 let. Vsa pravila družbe je vestno izpohijevala, dokler je ni po hudem prehlajenju priklopila kruta jetika na bolniško postelj. Revica je vdano in potrpežljivo prenašala hude bolečine^ dokler ni prišla Marija, Kraljica maja, po njeno nedolžno dušico, Da je bila rajna priljubljena, je pričal njen pogreb, ki se je vršil dne 3. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva, Nad 50 beli) obleče-čenih družabnic in drugih deklet je spremilo njeno krsto. Solzrlo se je slehernega, oko, ko se je na domu v imenu Marijine družbe v kratkem govoru poslovila od nje učenka 5. razreda in kandidatinja domače Marijine družbe, Kristin k a Dugonik. Dobri in spoštovani obitelji Lorbek pa izrekamo k bridki izgubi naše iskreno sožalje!
Mala Nedelja. Dne 18. t. m. bo šla prva prošnja procesija na Ptujsko ali Črno goro. V tej procesiji se bo molilo za zaželjeni mir in za blagoslov-beno letino. Zjutraj ob 4. uri bo sv. maša za romarje, za mir in srečno vrnitev naših vojakov. Po sv. maši se romarji zberejo v cerkvi, da dobijo papežev blagoslov. Začetek procesije okoli 5. ure. V ptujski minoritski cerkvi dobijo romarji z Najsvetejšim blagoslov. Častilci Marijini, udeležite se te pobožnosti, da pomagamo našim vojakom z molitvijo in da se bo na Marijino priprošnjo sklenil mir,
Veržej. Praznik Marije, PomoČnioe kristjanov, se bo v „MarijanišČu" obhajal v nedeljo,- dne 20. t. m., s slovesno službo božjo in z mirovno procesijo ob 2. uri popoldne.
Litmerk pri Ormožu. Anton Stojko, posestnik v Litmerku, je dal našemu presvitlemu cesarju .vseli svojih pet sinov, ki se boiujejo za domovino. Izmed njih se brat Alojzij pogreša že od leta 1915, drugi 4 pa so;,še zmiraj zdravi na bojišiču. Brat Anton je ko? poddesetnik sedaj, na rumunskem bojpšču odlikovan od presvitlega cesarja s Karlovim križcem na rdečem vojnem traku. Staremu očetu in materi pa- vso čast!
Celje. Ljudska posojilnica v Celju sprejema prijavo za 6. avstrijsko vojno posojilo od vsakega in tudi od skupiČkov cerkvenih zvonov ter daje vsakomur ustmeno ali pismeno pojasnilo itd.
Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v četrtek, dne 17. t. m., na praznik Vnebohoda, popoldne po večerni-cah, v posojilničnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani društva, da pridejo v o-tilnem številu. Na zborovanje se vabijo tudi vsi oni, ki žele k društvu pristopiti ter plačati letnino ali pa prostovoljni dar za društvene namene.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Po obsotelskih krajih nastopajo roparske druhali, ki povzročajo strah in škodo. V noči od 27. do 28. aprila je taka tolpa obiskala župnišče pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Trikrat so poskušali vlomiti. Ko so že bili blizu ci-lia ter so deloma že iztrgali železno omrežje, jih je dvakratni strel preplašil ter jim natrosil poper pod noge. Upamo, da se bo ukrenilo vse potrebno.) da se bo prebivalstvo naših krajev obvarovalo straha in škode.
Kozje. Prizadevanju g. državnega poslanca dr, Fr, Jankoviča se je posrečilo, za zgradbo ceste iz Lesične do Sv. Urbana od države izposlovati podpore 160.000 K. Ker se je že poprej doseglo, oa prevzame dežela polovico stroškov in bo letos v ta namen odkazala 45.000 K, je zgradba ceste zagotovljena. Združena je sicer z mnogimi težavami, posebno letošnja zima je napravila mnogo škode, vendar delo lepo napreduje in bo tekom tega leta cesta do Frevorja z mostovi in vsem potrebnim dograjena.
„Slovenski Gospodar" se lahko vsak dan naroči. Naročnina za celo leto 6 K, za pol leta 3 K in za četrt leta 1 K 50 v. Za vojake za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K.
Stran B«
hla)v]ums&j gospodah.
10. maja 1917-
Listnica uredništva-
Lo vro Belina Ak» prošnja pri raportu aič aa pomaga, ali pa, kakor Vi pišite, s?loh ne pridete d» raporta, pa «aj Vaša žeaa ali kda drugi ed Vaše draži ne «spravi pismeao prašnjo za dopust. Pral!jo naj občina, iaadaraiarija in okrajna glavautvo priparača ter jo nato odpošljsta ekspresno na Vaše vojaško poveljstva Upamo, Aa hoda Vašo prošajo upoštevali. — Inf Anten Brataš«k: Le napravita prošnjo in jo koleknjte z 2 K. Pozdrav«! — Fečah pri Lučanah: Žal, »e smemo priobčiti. Pišite raje kaj drizega — Anton Žilnik in Jakob Fekonja, rajna pošta št. 220: Domač: ns^j napravijo dobroatemeljeno rnŠBja na p«m«žni odbor za družine vpoklicanih pri c«s. nam »t ni ji r Gradca. — Št. II j pri Velenju: Vaš dop<s bi bili ž« daaes uvrstili mtd irtve za domovino, a ker niste navedli imena padlega, čaka dopis, da nam pršljete celotne ime dotičnega. — Št. Andraž pri Telenjo: Ker se niste podpisa'i, roma Vaš dopis v koš. Dopisov brez podpisa ne moremo priobčevati. — Cirkovce: Pritožba na okrajno glavarstTO. — Ja-r en i s a: Kakor izvemo, se bo te dni ia»d«ljeval sladkor po vseh obči iah. Dobili sa ga tisti tijovci kot poprej. — Mane, Sv. Jurij: Opetevano smo že povedali, da pesmi žil radi pomanjkanja prostora ne moremo priobče«ati. Pišite raje kaj druaega Pozdrave! — Kaše-ua, D«bj«, Verače: Obrnite se t vseh označeoih zadevah na ekrafno glavarstvo.
Loterijske Številke.
Trst, dne 2. maj« 1917. 12 11 3 27 Dunaj, dne 5. maja 1817. še 49 30 7» 43
MALA NAZNANILA
i e» t»seds «tan« & vinarje*, petitrrsta 18 vin. Mrtvaška oananfc l: 4.b*»lw v«tka petitvrsta v, lajav« ic Poslano 86 vinarje», Za «i ijtijavo znaten popust Inaeratl ss sprejemajo le proti predpis žile, Zadnji ias sa sprejemanj» Inserattr? torek opoldne
Hiša s lepim vrtom, pri 8v Jažttn pri Studencih r Mariboru je na prodaj. Feldstrasse it. 10. 193
P<s cenil
Lepi klobuki, moderni s« pre!a|o! Vpraša se: Barggass« 8, Maribar I. nadstr.___392
K«t goipodlsja ▼ haka gostilna
na deželi sli na aalo posestvo oziroma pri žeUzoičarski «bit«lji v .topi paštena ženska. Ponpdbe pod „Poštenost 395" na «prava
Pomoinika
— !
sa izdelovanje pohištva takej sprejme Anton Viher, mizarski mojster, Maribor, Htugssse 4	402
Poatstva na Posrnka, Gosaja Sv.
K nagota, v najlepši vinorodni ligi, abstojeie iz hiše s preio, kletjo, .viniiarija še po«eb«j), 2 orala novega vinograda, astato sadono-snik, trav«, njive in gozd, skopaj 13 oralov, se radi neugodnih družinskih razmer po ngolni ceni prada. Vpraša se v upravni štva „Slav. Gospodarja" pod „Posestvo it. 886"
Gospodinja ičie sluf.be v vtčjem žnpoišču ktara se raziue v vsakem
Jospodarstvo in kuhinji. Naslov: . K. Kicar 15, Ptaj.	390
Mlinarji pozor 1 Mlin na Šlavisci, tik okrajne ceste, na dobri vodi, s tremi ts-jaji in olfovo opravo, ter četrt ure rd mlina dva orala travnika s sladko krmo s* proda. Cena se peizv« pri possstaisi Mariji Trstenjak, Sv. Jarij na Ščavnici pri Radgoni.	985
~~~ KUPIM
hrastove, orehove, črešnjeve, j«se-nove, ¡pove in druge vrste hlode -ali plohe in sieer v vsaki množini. Ponudse na laaez Deu/man, Sel- > niča ob Muri, ješta št. Ilj v SI, goricah.	j
Cm&Hmm trii«,
12.000 komad/ v dveletnih teplje-uih trt različnih dobrih vrst ima j na prodaj posestnik in trtnar Fr. ' Horvat, Mostje, poŠta Juršinci pri Ptnjn. Cen» po dogovoru. 360
Dob i Sk-nosno posestvo s 4 hišami v najbljižnji mariborski okolici z lepim sadu m in zelenjavnim vrtom se proda. Vpraša se pri Fr. j Selinšek, Maribor, Luihergasse i št, 9.	351
J
JURIJ JUTEBSCHNIGG
»obiti »Kitar it* p!e»har
r MAHIHORM7
se priporoča slavnemu občinstvu, da mi poteri vsa dela moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 263
Iščem Žagarja, ali dam žago v najem. Vstop takoj. Ponudbe na: Jurij Zaieršnik, posestaik-izdelo-vatelj samokolnic v Št. Petru v Bav. dolini.	868
Takoj sprejmem učenca za kro jaško obrt. Maks Zabnkošek, kro-jaUri mojster Celje.	369
"GOBE-
lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti ¿las« btaae itlebaaje «11 krav-ie. patr m leaiike f.«. d.
Prosim sušit' in ponuditi samo take vrste pravih gob, ki ji.h poznate kot »žitne. — Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko.	38:
Pri slabostih vsled starosti in tetivah v želodcu je konjak očli&sci •destiliran) iz starega vina že teč «toistij fuan kot najboljše sredstvv s« došgo Sivljinje in ojačenje. Pošiljajo se Btakieaice, ki Tsebu -iejo * pnilitre 121et stareg» konjaka f r a a k o za 40 kron. llataega konjaka, čudnodobro segrevajoče aredstve sa »drgnjenja pri t s ga o. ju v členkih 4 pol-»tenke stekla*k* 32 K. Prodaj m tudi vino ixi 66 litrov «spre,. 3*Ii rislfag in rdaiii bM-gasi-K ittar po 8 K 60 v. 3>ni«di!M Hcrfi, ¡«posestnik. grad ftrfie pri K/> -ijie&b, štajersko.	1 Sieni,
Redka prilika !
£adi preselitve ! 250 komadov ie-
jili razglednic, namesto K i! -	\
sidaj samo K 10"— tranki.	j
dokler kaj zaloge: H, 8ap<^t>. -¿k*	j
portna hiša Gslantr. št. 11«, Ogr-	-sko. 191
Kdo ima kako staro ali bolj novo moško obleko po štajerskem kraja
na prodaj, saj mi po dopisnici naznani, po kateri ceni je na prodaj, če pa ne bi bilo mogoče obleke po t»kezi kraju dobiti, pa ka-košno bi bilo, samo, da je še dobro ohranjena. Vzanem tndi posamezno, K ukor suknjič, telovnik in hlače po primerni ceni. Sem siromašen. Prodajalcu bom hvale žen. Osvald Dnler, Vranpolje, p. Teslič, Bosna..	972
Nabirajte zelišča 1
Knpujejo in ie dobro plaiajo raznovrstna z*)li£st. dobro posn-feoa v srnrl in ne na solncu. Vprašanja in ponudbe sprejema: RudoT Starovašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko.	862
Dva učenca, prednost taki, ki so se že kjg učili, in dva pomočnika ia čevljarski obrt za fino in mešano delo se takoj sprejmejo. — Velika zaloga vseh vrst čevljev, tudi vojnih z lesenimi podplati in sudale Naročila oi zunaj (mera po centimetrih s? tikoj izvršijo. 8tefan Strašek, čevljarski mojster, Kovačeva uPca, Cefte.	874
Vsled starosti na prodaj lepo posestvo s pekarijo ali trgovino. 5 oralov zemlje v bližini južae žel s krasnim poslopjem. Cena jako niska (K 80.000). Natančneje se poizve pri g. Mariji Vivod peka-rija, Laško pri Celju, Štaj. 880
= Gospodje =
kateri imajo znanost » ed rokodelci, podjetniki in tovarnarji se sprejmejo kot potoialci za prodajo strojnega olja, mazila, vaze-lina in tehuičnih potrebščin. Tovarniški podjetje tvrdka Hugo Po lik, centralni kancelar Kralj. Vinogradov, Praga, Jungmanova e 53. Telefon pis»rne 54 95, telefoa tovarne 6456 .	870
Gospe
katere imajo znanost med rokodelci, podjetaiki in tovarnarji s« sprejmejo kot porovalci za prodajo strojnega olja, mazila, vaze lina in tehničnih potrebščin. Tovarniško podjetje tvrdka Hugo Pol&k, centralni kancelar Knuj. Vinogradov, Pra;a, Jungmanova cesta 33. Telefon pisarne 5495, telefon tovarne 5466.	371
500 K Vam pla čam, ako moj za-tirolee korenin „Ria-Balsam* Vaša kurja očesa, bradarice in trdo kožo v treh dneh bres bolečin ne odstrani. C«na i lončka z jamstvom vred K 1*76, 8 lončki K 4 50, 6 lončtov S 7 50. Na stotine zahvalnih pisem. Ke-meny, Košice (Kassa) 1, Postfach 12/81:9. (Ogrsko).	(Br. 1)
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNO POH)
sprejema YI. vojlo posojilo vsak
delavnik med uradnimi urami
401
Kmetje,
zavarujte vaša polja proti toči!
C kr. priv. zavarovalnica »Donau« na Dum ji
sprejema tudi letos zavarovanja žitnih polja proti toči. Za vse obči e okraja G ¡rnjigrad je ta zavarovalnica pooblastila g. M Lorgerja na Ljubnem v Sav. dolini, da sprejema zavarovalna aaročila. Posestniki, ki želijo svoja polja zavarovati, naj se oglasijo pri imenovanem pooblaščencu ter naj pr; nesejo svoje posesftiiške poSe seboj.	>«,7
Kraplnske- *
(Hrratsto)
Pojasnila ia eenikt brezplačno.
itčijo protin, reYmatizem išijas.
Ktijiin
Dekle za trgo»»ko hišo in malo posestvo blizn Maribora se Ukoj «prejme Predstavi se naj pri g, Iv. Zaff, Pobrežje pri Mariboru,
346
Pomočnik se takoj sprejme pri g, Fr. Kokol strupar, Wefeergas»e št. 1 Maribor.	J62
Automatjčfia miSaica
ix podgano S X
>80 v., KamiSi 4 K. S V eni n«šl s* nt-' lovi po 40 mili. Nobeno freme ne vpliva in se sa:a* uredijo. Lovilnica za kuhinjska ža-želk» ,Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noM, K 5 70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih p-oem. 8e pošilja proti povzetji. Pr.štniua 80 viu. Saznošiljalaica TinUier. Dunaj 111.72. Neubiirg-gast St. ¿S	(1
KISLO ZELJE
vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na dom prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šcrec, trjovec Mi-ribor, Tegethof-o«a ulica. 2-8
STANOVANJE
v Mariboru soba in kuhinja, se takoj vz*me v najem za 3 osebe in sicer v kaki mirni tuši. Ponudbe pod „Stalna stranka na npra-ruištvo Slov. Gosp".	270
V me3ta Maribor se proda
z 3. tamost-.jnimi stanovanji, (tudi za samostojne, stanovalce) z primernim vrtom. Cen» (cenilna) 26.000 K. Več pove 3imon Vok, Maribor,: Ouhač-va nlica 5. vrata 6.
S 30
l-ridnegu pomagača sprejme ta!toj Mat j Bregant, kovač v Orehovi rasi p. Slivnica pri «sriboru. Si>3
Vr VII 41/17 ----
V nnann Njegovega Velidaieira Cesarja!
C. kr. «krožso sodišč« v Celju o(Mel»k VII j« ped predsedstvem c. kr. d. s. »r Matzl, v narzočn«6ti c. k. d. s. »v. Wenedikter in dr. Rejic in c kr. okrajnega sodnika dej». Sagadin kal sodoikoT ia e. kr. avskaltanta drja. Lip-ša kakor zapisnikarja na «btožbe c. kr. drž. frardništva T Celja zoper Katarino Hrepcnaik zaradi pregteika po § 18 št. 2 coi. aaredbe z das 21. 8. 1916 št. 261 drž. zhk. danes po dognani glavni razoravi, dolačeni Tslad odredbe z dna 6. 2. 1917 vr VU 41/i7-33, r aayjočne»ti e. kr. drž. prardnika namestnika d m a. Weiny«rl i» »bioženke Ka-tar.ne Orepeacik po predlaga javnega ebtožoika, da naj se •bsedi obtoženka po ebtožnšci. ra»scdilo:
Obtožanka Katarina Hrepennik, 48 let stara. kat. rdo-rljena trgovka v Konjicah, predkaznovana je kot povrač-ljiv* alarilka kriva pregreška na< i anj« cen po § 18 it. 2 ces. nar. % dne 21. Š. 1916 št. 261 drž »ak. storjenega s tem, da j« v mescih nepteiabra in oktobra 1916 v Konjicah iakonščevaje vsled vojnega sta »a nastale izvanredBs razmer« za 1 kg „Korona Kaffeersati" 3 K 60 v, tedaj za neobhodno potrebam reč očitno čezmerno ceno zahtevala ia se obfodt vsled § 18 št. 2 eit. ces. nar. z nporabo § 260 b. k. z. na
14 (štirinajst) dni hndega zapora poostrenega z edtia» trdaiia ležiščem ii na denarno globe po 300 K (tristo kron), na katero mesto stopi v slučaja neiztirljivosti zaporna kazen po 30 dni, dalje po § 389 k. pr r. r povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Po § 23 aavedene ces caredbe se objavi ta razsodaa brez razlogov v listih „Grazer Tag> post* in „Slovenski Gospodar" na obteženkine stroške i a se javno nabije v tržni občini Konjice.
Celje, dne 24. februarja 1917.
Predsednik: Mat b! m. p.
394
•dat) n«
redni občni zbor
Hranilnice ?« posojilnice v Dramljah,
registrov, zadrnge z om«jeao saveso,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. maja 1917 ob 3. uri popoldne v posoji/ničoih prostorih
DNEVNI RED:
1.	Č tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč-zborn.
2.	Poročilo načelstva ia nadzorstva,
3.	Odobr^cv računskega zaključka za leto 1916
4.	Slučajnosti.
kio bi ta občni zbor ob navedenim času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na isiem me ta in po ist« m dnevnem redu drugi občni zbor ki bo vrljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
5»8	NAČELSTVO.
Vabilo
edni občni ibo
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici,
ki se bo vrSU dne 20. maja 1917 ob-4. ud popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim
redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za teto 191&
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši eni uro pozneje na istem prostoru in po istem dnevnem redu drug občni ¿bor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih članov.
889	NAČELSTVO
! Aloštna esenca i
Z eno steklenico moštae esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborae domače pijače. Za pripravo te i«vrstne in neškodljive domaie pijače «e je dobilo nrsfino devoljeaje. Dobiva sesamo v ic-edkinalni drože iji Maks Wol-friK, Maribor, Gosposka ulica 33	»83
ZAHVÄLA.
Žalojočici srcem naznanjamo, da nam je draga sestra


il^aisnikar:
Dr. Lipäa. m. p.
bivša veleposestnica v Gariincih pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v visoki siarosti 86 kt dna 2. apriia 1917 po mučni dolgi bolezni spreviJeaa s sveiimi zakramenti mirno v Gospodu zsspaja
Najsrčnejša hvala domačna ¿xsi. g duhovnikoma, zlasb č. g. župniku ia kr» Huh. svet, Jos. Sinko za vodstvo ;ocr ba, za opravilo sv. maše ter .obibno za ganljivo nagrobn'co
Zahvaljujemo se tudi vsem hose do a), znancem in sorodnik: rn, ki so se mnogo*tevdno udeležili pogreba!
Sv. Lovrenc v Srov. goricah-Mar borv f^n^ 4. «prilft 19! 7, 4t,3

10. msiiia 1&7,
slovim ©ofcHHMsi.
Stran h
873
$1 are capi In cunj
kupuje po visokih eenah vsako množino JANKO ARTMA&, S*. Jur ob j»ž. žel
Spretni
zastopniki
tudi ženske in vojni invalidi se iščejo za več okrajev, kakor Cm ure k, Ljutomer, Radgona itd. pod ugodnimi pogoji Okrajno vodstvo c. kr. avstr. vojn. vdovsk gA in sirotinsk ga sklada, oddelek za vojno zavarovanje, Ptnj, pisarja: Minoritski trg št 2	ai2
Semeni
zanesljivo kaljiva kupujte samo pri ivrdii
lian Ravnikar-Celje.
Na primer: deteljno seme, peso Mamnt, rdečo in rumeno, faalično travino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dne*-
nih cenah.
Kisle
bolo
i J Gi
repo,
kupuje trg@¥ii»a Pol*
Maribor, Koroška cesta 20. 10
Kaj se bo zgodilo spomladi?
S to mislijo se sedaj n* prenehoma bavijo tisoči Ijodij. Po mrzli zimi pričakujemo vroč" čase in vse njihove nevarni sti epidemičrih in nateiljivih bolezni. Če bodo oblasti prebivalstvo iuai nadalje tako pod pirale z varnostnimi odredbami, tedaj se ¿trahole notranjih nevarnosti, nalezljivih kužnih boleznih kakor kolera, pegasti ieg&r, gri a ne bodo mogle razpasti. Epidemije prena ajo bolhe in drug mrčes, zato je treb največje snažnesti. Desiiicirajte roke in obraz, pri umivanju pa uporabiajte lahko razto-piko Lyso!orma, Grgrajt- marljivo z ly=>oformom poprove mete. Oprava in Ha nsj se umije z 30/0 raztopimo Lysoforma. Posebno priporočljivo je, da se umazano penlo zbere v vrečah in potem mehča v surovi 3% raztoplini Lysoforma po 24 ur dolgo.
Do i - v saki lekarni in drogeriji.
Drlelet® Murauyi, kemična turami,
Ulpest	(4 Mosta.)
Odjemalcem
morskega Caragfiee-itahu
naznanjam, da ustrez. m sedaj tudi večjim naročilom Iz zavi;ka si pripravimo 1 litir nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne solate, če tudi nima oljne maščobe
Cena: zavitek I. vrste K 180, II. vrste K 230; po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi re'Komandi* rano pošiljati v. naj doda še 25 vin
Poštna naročila in denarne pošilja t ve rsprejma Mat DftSmn, Ljubljana, Kopitarjev« ni. it. 6.
Nadrobna prodaj1 za Ljubljano je p t Mariji Špenko, Kopitarje;?« ulica katera c d» a tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporaba nji se po jmšti n - p- a*]ja.___EL
mmmmmmmmmmm
POZOR I
POZOR!
GOSPODARJI
Je tu
mm$
31 HM
Pišite takoj po >G>re jsko koso«, katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju. Izdelana e z srebrto-jeklene kovine, tako. da 1»? j; o kosi z njo vsaka ženska
Dobi se sauo:
v „Prvi Goreajski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj.
Cecik.i lOOO slikami saatcnj!
Dolgosti in et*ne »Gorenjske kose so:
cm
pesti
50 55 60
5
. 2
6-
65 70 75
6 V2. 7- 7 V2
K 3.50, 3 70, 3 90, 4 10, 4 30., 4.50,
cm 80 85 90 95 pesti 8 - sy2 9— 9 V, K 4.70, 4.90, 5 20, 5 50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom 1 K boljši K 1 50	sit
Pri večjem naročim se dobi popust!
Več vagonov
CEMENTA
irua im razpolago Kmetijska zadruga v Racah
Zalogi so v skladiščih v Račab in pri Alojzu C us ti v Možgani ih
n
Panorama-International
a
Maribor. Orajaki trg Stav. 3, sramen goatilce ,,k im «na« orlm" te priporoča obilea obisk, Odprt; cel daa. Vitopn-ur 80 v, otroci 20 Predstava traja 26 miant. Vojni d»godki ii isti bojiia pokrajin« v*eh dežel cnieja a*eta t narav «i rel.-kooti, «likevm reani5n«. Z» malo dsnarja is malo isg-jbo časa st vidi mnogo sasi jaivoni c»l»t» rvtt«. Kdor ai eakr&i «gleda „Paaocsma," pside »c$>*i ker »o vedao «ov» predstave.
Kapljice za svinje.
Gena 1 steklenice ie K l-20. O dobrem učastr ;a:oja teh kapljic imais osn&go priznainih is avsaoih pisem. F,, Pf$f|i, »eakm iakaras, ,4»r S. kr, orlu" Maribor, GH&viai trg št 18.
ffi a 'a v a I a.
Nitaai verjel, «a bi t* feapijtee kaj pessAgal». Sedaj k» » ^apriSal, da ie» polagajo. Vast iarska» lepo kvalo tsr prifarat t« adravilo vtem «Ttajerejaen. Pntlm, pdBjlt» ca! »p«? f^tcjaklli )it« h rdečico b »ioer hitre kakor isarets S »tekloale. S psziti -fvaa SfcorjsEtt.
Srenja vm, dae 5. avgaaia 1916.
Tesarski mojster in podjetni
Jožef JSTekrep*
JNaribor, Mozart-^va niis« il49«
se priporoča cenj. občinstvu n? deželi in v me i za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/Vm., Maribor.
Čevlji
z lesenimi podplati
najboljše kakevesti, okovani, znotraj obložer kožubovino.
St. 26—28 K 14 —
29—34 K 17--.. 35 -38 K 20'—. „ £9 -41 K 23—. ,, 42—46 K 26-—. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovolj Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 t
M. Šefe ram, Maribor ob D
GOSPOSKA ULICA
Kmetijska r^dru^a t Racah
kupuje okrtiael in tesai les.
Nisročiijte, priporočajte., podpirajte v prvi vrati svoj list v Novem mestu
Dolenjske Novice
vsi dolenjski raiaki. ki živite na zelenem Štajerske «r«. Naprej plačana let ia naročnina 3 krone.
Kostanjev les
in smrekova wkor}«»
kupi vsako »inož.no po najvišjih cenah
iskob Vreilco,
HUrlber, Cvetlična ulica itev. 8. »3*
se zdravijo osebe, ki tr-
? toplioah (Hrvatako)	ISCHÍSSk
Pojasnila m načrti zastonj.
(18 Kienr.)
Jb
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10.
¡>syojfc8 sanj zgodovinsko vaša» asobito vojne Bpatuiss
Ob bridki i¿gabi svoje drž-ge sestre
pri Kapeli s a zahvaljujem posebns ča stitemu gospodu župn-ku za vse. kar so storili in dragemu gopodu Zenger za njegovo res vrlo požrtvovalnost ter vsem, kateri so spremljali blago pokojno na zadnji poti: Srčni Bog plati!
Gladbeck v Nemčiji, dne 2. n.aja 1917	3S7
Franc Grossm&n
ZAHVALA.
S potrtim k žalostnim srcem naznanjamo vsea iorodaikom, znancem in prijateljem tnžno vest, da je naš blagi in dobri sin in brat
ANTON ZORMAN.
glužbajoš pri lov«kam bataljona it r Mu-ravi n* Garnjsm Štajerskem, dne 23. aprila r rezervni bolnici v Ljubnem na 6«r. štaj. po dolgi in mniai bolezni, previden s sv. za-kraM»iiti za «m'rajoée, mirno v (lospoth zaspal.
Njegovi zam- ljski ostanki bo se prepeljali v rojstno žipaijo ter dne 28. aprila popoldne položili aa rairodrorn pri Sv. Martina pri Slovenjgradca k večnemu počitku.
Vsem, ki so b'ugema pokojnika izkazali zadnjo čast, ae iskrea-j zahvaljujemo, posebno mnogočastltema g. d«h svet. in nadžipaika Irann Leaart za gailjive in tolažilne We^ede ob odprtem groba.
Priporoéa*o ga v pobožno molitev in blag spomin.
šaiartin pri Slovenjgradcn, dne 2. raaja 1917.
Žalujoči ostali.
i-s*
Stran 8.	slovenski oospfhkab.	ul mu» mmlf»
Davka prosto državno posojilo
po 1 92 50
Davka prosti SVk državni zakladni dolžni listi po K 94-
i
Državno posojilo se v letih 1923 do 1957 z žrebanjem po-
vrne.
Državni zakladni listi se dne 1. maja 1927 plačajo nazaj.
Podpisovanja in pojasnila pri poštno-hranilničnem uradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadrugah in njih zvrzah.
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja.
&
m
j
8

Izdajatelj in založnik: KatoliSko ttekovno društvo.
Odgovorni uradnik: Franjo {Jobot,
Tisk tiskam« sv. OirUa v Mar' rn.