Štev. 12. V Ljubljani, v fsttlek, dne 16. januarja 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26-— pol leta za tetrt leta za en mesec 13-— 6-50 2-20 V upravniStvu: ia celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ za tetrt leta 560 za en mesec „ „ 1-90 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta b 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez _ dvorište nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema narotnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Štev. 188. Ču]te,lvol[vci^me^t in trsov! Včerajšnji »Narod« proglaša, da morajo mesta in trgi izgubiti vse svoje vo-livne privilegije in da se mora za kranjski deželni zbor vpeljati splošna in enaka vo-I.vna pravica, pri kateri ne bo več razločka med meščanom in kmetom, med posestnikom in delavcem, po kateri izginejo kurije mest in trgov in se vse meščanstvo potopi med ostalim ljudstvom. Navdušile so ga demonstracije socialnih demokratov proti kancelarju knezu Biiiovvu. Ta je izjavil, da ne pripusti za pruski deželni zbor splošne in enake volivne pravice, dasi jo itnaio za državni zbor nemški. Torej popolnoma analogen slučaj, kakor pri nas. Socialni demokratje so odgovorili na to s hrupnimi demonstracijami. Glasilo narod-nonapredne stranke, ki je v prejšnji dobi svojega šefredakterja pobijalo splošno in enako volivno pravico, se je v sedanjem stadiju dr. Tavčarja čisto izpremenilo. Zdaj pa proslavlja tiste demonstracije, ki so prisilile svoj čas barona Gautscha, da je predložil vladni načrt splošne in enake volivne pravice. Takrat je z dr. Tavčarjem vsa liberalna stranka bolesti zatulila: Mesta hočejo oropati zastopstva, inteligenci devljejo štrik za vrat! In zdaj se je dr. Tavčar tako izpremenil, da isti »Narod« želi, da bi ulične demonstracije izsilile tudi splošno in enako volivno pravico za deželne zbore! Klobuk po strani in korajžo v roke, si misli dični liberalni feld-cajgmojster in piše v »Narodu«: >Ta borba za volivno reformo na Pruskem bo brez dvoma osvežujoče vplivala na reformno gibanje na Avstrijskem. Borba za splošno in enako volivno pravico za državni zbor je pri nas rešena, vzplamteti pa mora s podvo;eno močjo preje ali sleje tudi za deželne zbore. Če se jc demokra-tiziral centralni parlament, potem je ni sile, ki bi mogla preprečiti demokratizacijo deželnih zakonodajalnih zastopov. Vlada sicer izjavlja, da ne more dovoliti, da bi se odpravilo privilegirano zastopstvo iz deželnih zborov, toda to svoje stališče bo predrugačila v tistem trenotku, ko se bo prepričala, da se ljudstvo ne da zadovoljiti z delnimi, polovičarskimi koncesijami. Boj za splošno in enako volivno pravico pri volitvah v deželni zbor se je že pričel na Češkem in ni dvoma, da bo v kratkem vzplamtel tudi po ostali monarhiji. 'Tudi pri nas! Naši klerikalci, ki so se preje delali navdušene pristaše splošne in enake volivne pravice in zahtevali pred leti, da se naj uvede tudi v kranjski deželni zbor, so naenkrat presedlali ter pravijo, da so zadovoljni s tisto deželnozborsko volivno reformo, ki jo ponuja vlada, češ, da so uvideli, da pod sedanjimi pogoji ni mogoče doseči takšne volivne preostiove, ki bi temeljila na splošni in enaki volivni pravici! Hinavci! Saj lahko vsak političen otrok prorokuje, da se bo vlada vdala zahtevi po uvedbi splošne in enake volivne pravice v deželne zbore v tistem hipu, ko bo sprevidela, da so za to zahtevo vsi ljudski sloji.« Zdaj pa čujte, vi volivci mest in trgov, ki vam je »Narod« ravno en dan prej pisal, da hoče Slovenska Ljudska Stranka meščanstvo oropati! Čujte in ravnajte se po tem! Ker se liberalni vojskovodje nikoli ne lažejo — kdaj se je pa še Hribar ali Tavčar zlagal? — moramo seveda njihovo napoved smatrati za resno. Kakor berolinski socialni demokratje, bodo torej gospodje Hribar, 'Tavčar, Triller in tovariši planih na cesto ip bodo demonstrirali za uvedbo splošne in enake volivne pravice in za odpravo mestnih kurij. In vlada se bo vdala njihovim grožnjam — saj stoji tako tiskano v »Narodu« — in meščani bodo obglavljeni. Stvar ima še za Ljubljano posebno resno lice. Glasilo narodnonapredne stranke govori o tem, da se časovni tok in demokratizacija ne da ustaviti. Torej tudi za ljubTanski občinski svet ne. Načelnik dič-ne liberalne stranke Ivan Hribar bo gotovo svetil naprej z lepim zgledom, kajti geslo stranke vendar veže pred vsem načelnika. Iv. Hribar bo šel v boj za splošno in enako volivno pravico za občinski svet proti tistemu županu, ki je bil pred leti že obljubil delavcem volivno reformo, a jc snedel svoj besedo. Ivan Hribar, ki je zna-čajen in resnicoljuben krščanski demokrat, bo tistega liberalca na županskem stolcu prijel za ušesa in ga bo potegnil doli, kajti Ivan Hribar gori za splošno in enako volivno pravico! Vse to sledi iz slovesne izjave slovenske liberalne stranke. Boj je napovedan, liberalna stranka je že zvila vrv, s katero bo zadrgnila vrat mestom in trgom. Zdaj torej vedo volivci mest in trgov: Ako volijo z liberalci, potem volijo za odpravo mestnih privilegijev. Uradniki, ki volijo zdaj še z liberalci, volijo za to. da se pokoplje vladna volivna reforma, in se pridružijo pouličnim tolpam, ki dejansko napadajo branivce starih mestnih pravic. Trgovci, ki volijo z liberalno stranko, volijo z onimi, ki pozivljejo uradništvo in prebivalstvo sploh k ustanovitvi konsum-nih društev. Tako je zdaj, in kdor nisi idiot, veš. kaj imaš storiti s tako značajno in zanesljivo stranko, kakor je preperela stranka marastičnega, čisto brezumnega in brezupnega kranjskega liberalizma! Viharen prejem barona Rauciia v Zagrebu. Zelo viharen sprejem so priredili Hrvati novemu hrvaškemu banu Rauchu. Priredili so mu take demonstracije, da je ostala policija brez moči. Zagrebško prebivalstvo se je obnašalo ob imenovanju novega hrvašk. bana tako, kakor da mu to ni dosti mar. Včeraj popoldne so se pa začele zbirati okolu državnega kolodvora množice. Kmalu je bilo zbranih več tisoč ljudi. Ljudstvo je bilo ene misli, da protestira ob napovedanem slavnostnem sprejemu novemu banu proti njemu in nroti novi vladi. Policiji je bilo znano, kak sprejem nameravajo prirediti Zagrebčani baronu Rauchu. Poslali so zato veliko policistov pred kolodvor, da preprečijo demonstracije. Z državnega kolodvora do banove palače na Markovem trgu se pa moraš voziti več kakor četrt ure po raznih cestah, ki jih policija zato ni mogla dovolj zapreti. Pred kolodvorom. Ob 1. popoldne že se je valila velika množica Zagrebčanov na velikem trgu pred državnim kolodvorom. Policija, deloma peš in deloma na konjih, je delala špalir, za katerim se je gnetlo tisoče oseb. Na desni strani velikega trga je stal poseben policijski oddelek na konjih. Le s težavo so se prerile skozi množico kočije, v katerih so se vozili dostojanstveniki k banovemu sprejemu na kolodvor. Kolodvorske vhode in izhode so zasedli policijski komisarji in policijski agenti. Na peronu. • Ban se je imel pripeljati z navadnim budimpeštanskim brzoviakom, ki se pripelje v Zagreb ob 2. uri 17 minut popoldne. Občinstvu zato perona niso smeli zapreti. Kdor je kupil peronsko vstopnico, je smel na peron. Zagrebčani so se tega poslužili. Peron je bil kmalu natlačeno poln oseb. Gnječa .ie bila smrtnonevarna. Z veliko težavo so napravili nekoliko prostora, kjer so se zbrali dostojanstveniki. »Proč z banom!« Ob pol S. se naznani, da pride brzo-vlak, ki je imel nekoliko zamude. V tem trenutku se pojavi množice na peronu veliko razburjenje. Množica navali s silo proti brzovlaku. Med množico zaorijo klici: »Proč z banom!« »Pfuj!« Množica žvižga in kliče: »Abzug baron Rauch«. Vladni in mestni zastopniki se prerijejo le z veliko težavo k vlaku. Prvi stopi iz vlaka podban Crnkovič. Ko izstopi baron Rauch iz kupeja, se ponove demonstracije. Množica žvižga in kriči. Baron Raucli bled ob sprejemu. Med demonstracijo stopi pred barona zagrebški mestni senator Katkič, ki zastopa zagrebški občinski svet. ker je odstopil zagrebški župan Amruš, ker ni hotel sprejeti barona Raucha. Katkič pozdravi Raucha v imenu zagrebške občine. V velikem nemiru razumejo komaj kako besedo v neposredni Katkičovi bližini. Množica na peronu vztrajno demonstrira. Ban baron Pavel Rauch stoji bled pred govornikom s klobukom v roki in odgovori Katkiču: »Zahvalim se vam za vaše lepe besede. Pridem sem kot star sin tega mesta, da delam za mestno blagostanje. Kričanje teh mladih ljudij me ne bo motilo«. Rauch poda nato roko osebam, ki so ga sprejele: sekčnim načelnikom in Katkiču. Nato stopi v čakalnico, kjer ga pričakuje poveljnik zagrebškega armadnega zbora general Gerba z generali in častniki. Demonstracija še vedno traja. Od vseh strani pritiska množica na čakalnico. Boje se, da nastanejo resni spopadi. Z veliko težavo porine policija množico nekoliko nazaj. Del demonstrantov kljub policiji vdere v čakalnico, kjer nastane kmalu smrtnonevarna gnječa. Neprestano množica psuje bana. V hrupu pozdravi z nekaterimi besedami poveljnik general Gerba Raucha. Hrup je LISTEK. Dlinmantl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M. (Dalje.) V Inyati, skrajnem trgovišču v deželi Matabele, kjer kraljuje Lobcngula (velik lopov), smo se seveda zelo težko ločili od našega udobnega voza. Izmed krasne pri-prege dvajsetih volov, ki sem jih kupil v Durbanu, nam jih je ostalo samo še dvanajst. Enega smo izgubili vsled pika znane kače- kobre, trije so poginili vsled oslabelosti in pomanjkanja vode, enega smo izgubili, ostali trije pa so poginili, ker so jedli strupeno rastlino, ki se jo imenuje tulpa. Iz istega vzroka jih je obolelo še pet drugih, vendar se nam je posrečilo ozdraviti jih s tem, da smo jim dali piti skuhanega tulpinega listja. Voz in vole smo pustili pod varstvom Goze in Toma, voznika in vodnika, oba zanesljiva človeka, in vrhu tega smo naprosili nekega častitega škotskega misijonarja, ki jc živel v tem divjem kraju, da naj nekoliko pazi nanje. Nato smo se podali v spremstvu Umbope, Khive. Ventvogelna in pol tucata nosačev, ki smo jih tamkai najeli, peš na svoje divje potovanje. Spominjam se, da smo bili vsi nekako tihi, ko smo odhajali, vsakdo izmed nas je zvedavo premišljeval, ali bodemo še kedaj videli svoj voz; kar se mene tiče, tega nisem pričakoval. Nekoliko časa smo molče korakali, dokler ni začel Umbopa, ki jc hodil na čelu, peti neko zuluško pesem, o hrabrih junakih, ki so se, siti življenja in mirnih razmer, podali v divjino, da si poiščejo drugega življenja ali pa umro; in kako so se, dospevši daleč v divjino, prepričali, da to ni bila divjina, temveč lepa dežela polna mladih žensk in debele živine in divjačine za lov in sovražnikov, s katerimi naj se poskusijo. Vsi smo se mu smejali in postali boljše volje. Vesel diviak jc bil, ta Umbopa, in nekako dostojanstven, ako se ga ni polastila otožnost, ter je znal čudovito vzdrževati dobro voljo v družbi. Vsem se je zelo priljubil. Ko smo hodili že kakih štirinajst dni od Inyati, dospeli smo do posebno lepega kosa dobro namakane in obraščene pokrajine. Grape med gričevjem so bile pokrite z grmovjem, z »idoro«, kakor ga imenujejo domačini, in na več krajih je rastel trn. takoimenovani »\vachteen-bcche« (počakaj malo) in velike množine lepega »machabell«- drevja, ki je bilo bogato obloženo s krepčilnim rumenim sadom, kateri je imel velikanske pečke. To drevo je najljubša slonova hrana, in v resnici ni manjkalo znakov, da so bile te velike živali blizu, kajti ni bilo samo mnogo sledov, marveč jc bilo na mnogih krajih tudi drevje polomljeno in celo izruvano. Slon mnogo pokonča, ko se hrani. Nekega večera smo po dolgi hoji prišli do posebno prijaznega kraja. Ob vznožju z grmovjem poraščenega griča sc je vlekla suha struga reke, v kateri se je po globejših krajih svetila kristalno čista voda, naokrog pa je bila zemlja poteptana od raznovrstne divjačine. Okrog tega griča se jc razprostirala vrtu podobna planjava, kjer so rastle gruče mimoze s plo-ščnatimi vrhovi in semintja machabell-drevje s suhim listjem, okoli in okoii pa se je razprostiralo vse polno nepristopnega gostega grmovja. Ko smo dospeli do te struge, smo naenkrat prepodili čredo vitkih žiraf, ki so odletele, ali pravzaprav odjadrale na svoj čudni način; imele so svoje repe zvite nad svojimi hrbti in njihova kopita so ropotala kakor klopotci. Bile so kakih tristo korakov od nas in radi tega ni kazalo streljati nanje, vendar se Good, ki je hodil spredaj in imel nabasano repetirko v roki. ni mogel vzdržati; pomeril je in ustrelil neko mlado žival. Na veliko srečo je krogl;a zadela žival v vrat ter ji razbila hrbtenico, in žirafa sc je prevrnila kakor zajec. Nikdar nisem videl kaj tako čudnega. »Vraga,« je rekel Good. »ubil sem jo!« »Ou, Boug\van,<- so zaklicali Kafri, »ou! oti l" Gooda so imenovali »Boug\van« (stekleno oko), ker je nosil monokelj (očala na enem očesu). »Oj, Bouguan!« sva ponavljala Sir Henry in jaz, in od tega dne je veljal Good, vsaj med Kafri kot izvrsten strelec. V resnici pa je bil slab; vendar smo radi te ži-rafe radi pozabili na vse, kadar je zgrešil svoj cilj. Ko smo poslali nekoliko naših »fantov-'. da odrežejo najboljšega mesa od ži-rafe, začeli smo v bližini neke luže, kakih sto korakov na desno od nje, graditi svoj >sherm«. To se zgodi na ta način, da se nareže nekoliko trnjevega grmovja ter naloži v obliki okroglega plota. Nato se obdani prostor pogladi in uredi in nastelje sredi suho tambouko travo, ako jo je dobiti ter se zažge eden ali več ognjev. Ko .ic bil »sherm« gotov, je začel vzhajati mesec in naša večerja, pečeno ži-rafino meso, je bila kmalu gotova. Slastno smo uživali mozeg njenih kostij, akoravno smo imeli precej opravila, predno smo jih razbili! Ne poznam večje slaščice, kakor jc žirafin mozeg, ako ni slonovega srca; to pa smo imeli naslednjega dne. Zavžili smo pri luninem svitu svojo priprosto večerjo in konečno zahvalili Boga za ta čudoviti strel: nato pa smo prižgali pipe in sc začeli pogovarjati; čudni smo morali med generalovim govorom še hujši. Sprejem morajo zato okrajšati na nekaj minut. Bana sprejmejo na kolodvorskem trgu s kričanjem, žvižganjem, caherlinom, gnji-limi jajci in s kamni. Ha n koraka na trg pred kolodvorom. Ko ga zagleda zbrana množica, z vso silo demonstrira proti njemu. Demonstranti kriče, žvižgajo, mu groze s palicami in kolnejo. Konji pred kočijami se plaše. Kar zakliče ban: »Kje je moj brat Geza?« Grozna gnječa je potegnila banovega brata barona Gezo Raucha med se. Med demonstrante je zašlo tudi več drugih dostojanstvenikov. Ko se pripelje zaprti voz za bana, zakliče Rauch: »Odprti voz hočem!'« Ker ni bilo nobenega odprtega voza, je dal banu svojo ekvipažo podban. Hrup je vedno hujši. S caherlinom, z gnji-limi jajci in s kamni obmetavajo vozove. Izvoščeku št. 4.3 pobijejo okna. Množica pluje na vse vozove, tudi na one, v katerih se vozijo časnikarski poročevalci. Demonstracija je vedno hujša. Policijski konji se vsled nenavadnega hrupa plaše. Hitro se peljejo vozovi v zgornje mesto. Množica se vali za vozovi. Kriči in psuje. Demonstranti razbijejo okna podbanu in v spodnjem mestu. Medtem ko dirja policija v zgornje mesto, da brani banovo palačo, se pa gode velike demonstracije v spodnjem mestu. Demonstranti se zbero pred hišo, v kateri ima pisarno podban notar Crnkovič. Množica pobije vsa okna in iztrga napisno Crnkovičevo desko, ki jo vržejo na cesto. Druge gruče poizkušajo iztrgati napis višjega župana dr. Gavramesa. Policija je tu odbila naval. Na Nikolovi cesti so vozili voziček z žensko iz cunj, ki je nosila desko z napisom: »Banica te pričakuje!« Policija zaplene cunjasto žensko in razkropi demonstrante. Krvavi spopadi na Markovem trgu. Ob ,3. popoldne se pripelje ban Rauch v zgornje mesto. Peljal se pa ni v banovo, marvc-č v staro Rauchovo palačo, ki stoji za banovo palačo. Rauch zapusti voz in se poslovi od dostojanstvenikov, ki so ga spremili do tu. Ni jih bilo več veliko, ker se je večina že preje zaradi viharnih demonstracij peljala domov. Od vseh strani iete i tu psovke na Raucha. Kljub policiji se je namreč posrečilo neki skupini, da je udrla na Markov trg. Posamezniki so tudi udrli pred Rauchovo palačo, kjer so demonstrirali. Policija na konjih jih je izku-šala razkropiti, a so jo sprejeli s kamni, nakar so potegnili policisti sablje in s silo razkropili demonstrante. V Kapucinski ulici sc jc vršil ob 3. popoldne hud spopad med policijo in demonstranti. Policiste na konjih so obmetavali demonstranti s kamni. nakar so policisti potegnili sablje in napadli množico. Ob tej priliki so prijeli 10 oseb. V postranskih ulicah, ki vodijo na Markov trg, kier stoji banova palača, se je na več krajih množica spopadla s policijo. Proti 4. uri popoldne je nastal v mestu zopet mir. Oddelek policistov na konjih in brez konj stoji na Markovem trgu. da prepreči morebitno ponovitev demonstracij. Ranjeni uradnik. Ob banovem sprejemu je bil s kam- i nom zadet in ranjen na čelu uradnik pred- j sedstvene pisarne Knoll. Ban je baje rekel smehljaje, ko je ugledal demonstrante: »Hočem se peljati v odprtem vozu, da vidim svoje dobre Zagrebčane«. Oklic policijskega ravnateljstva. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo oklic, v katerem strogo svari občinstvo, da naj ne ponovi demonstracij in grozi z vsemi postavnimi sredstvi, ako se ponove demonstracije. Ogorčeni ban. lian baron Rauch je rekel nekemu časnikarju: Jutri obrazložim svoj program uradnikom vseh treh oddelkov in upam, da bo vplival v vseh točkah dobro. Zelo me je ogorčil nepričakovan sprejem. Nisem mislil, da me sprejmeta hrvaška stranka prava in Starčevičeva stranka z demonstracijo. Taki izgredi bi se ne smeli dogajati. Rauch pravi, da je odgovorna za demonstracijo Supilova stranka. Razstava rokodelske tehnike na Dunaju. Precej let že posluje obrtno pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva, a le malo naših obrtnikov ve za njegovo koristno delovanje. Da ni usoda hotela, da je nol leta izhajal »Slovenski obrtnik«, vedelo bi jih še manj. Zato menda nikakor nc bo odveč, da, predno preidem k opisovanju razstave, katero je priredil obrtno pospeševalni urad v zimski dobi leta 1907 1908, spregovorim nekaj besed o tej napravi. Težka borba, katero bije maloobrtni stan za svoj obstanek že več desetletij sem, prepričati je morala tudi državo, da je skrajna sila, storiti tudi za najboljšega davkoplačevalca države nekaj, ker sicer mora ta vir njenih dohodkov izginiti, ako ostane tako brezpraven, kakor je. In ta skrb države za svoje dohodke napotila jc trgovsko ministrstvo, da je leta 1892 poverilo ravnatelja tehnološkega obrtnega muzeja z nalogo, pričeti z akcijo v pospešitev rokodelstva. Posledica je bila ta, da so se vpeljali in izpostavili v tako imenovani maloobrtni salon (Kleinge\verbesaal) obrtno tehnološkega muzeja tehnični delavni pripomočki, uporabni pri malem obrtu. Ti tako preizkušeni stroji so se jeli izposojevati na organizacije rokodelcev in iz tega so se razvile pridobitne in gospodarske zadruge. Vidni uspehi pa, ki so si jih pridobili v ročnosti nekateri rokodelci v umevanju, rabiti stroje, razstavljene v nia-loobrtnem salonu, so imeli za nasledek ustanovitev mojsterskih tečajev, kateri so si med obrtništvom kmalu pridobili najboljši glas ter se do danes razvili v vzorne obrti. Videč te lepe uspehe so začeli razni obrtnikom prijazni faktorji, kakor trgovske in obrtne zbornice, deželni odbori, obrtna društva, ustanavljati samostojne obrtne pospeševalne urade; prva med temi je bila trgovska in obrtna zbornica v Pragi leta 1898, kateri je sledila še isto leto ona v Libercih. Do danes preprežena je skoraj že vsa država s temi za nialoobrtnika prekoristnimi napravami, le slovanski jurr je še zapostavljen iu v mnogih ozirih si moramo pripisati krivdo za to sebi samim. Toda preidimo k razstavi: Razstava je prirejena v uradnem poslopju obrtno pospeševalnega urada sosedno c. kr. tehnološkemu muzeju (VVien, IX.. Severin-gasse 9). Pisec teh vrstic jo je obiskal 28. novembra pr. leta v družbi učencev in učiteljev črevljarske strokovne šole Roberta Knoflja. Kakor vsaki večji skupini, ki nekaj dni preje objavi svoi obisk in okroglo število udeležencev, jc bil prideljen tudi nam poseben vodnik, in sicer uadinspektor gospod Zinburg, ki nas je pri vhodu sprejel ter nam ljubeznivo razkazoval in pojašnjeval obširne oddelke razstave. Razstava obseza 21 oddelkov. Prvi oddelek je posvečen napravam in delu obrtno pospeševalnih uradov raznih kronovin in de- biti, ko smo sedeli tako okoli ognja. Jaz s svojimi kratkimi, osivelimi, pokonci stoječimi lasmi in Sir Henry s svojimi rumenimi kodri, ki so postajali nekoliko dolgi, to je bilo nasprotje, posebno, ker sem jaz majhen, suh in temne barve, iti tehtam samo devet in pol kamenov (neka utež). Sir Hcnry pa je visok, širok in čvrst te1 jih tehta petnajst. Toda najbolj čudovit izmed nas vseh je pa bil kapitan Jolm Good. R. N., ako se vpošteva vse okoliščine. Sedel ie na usnjati vreči in izgledal, kakor bi bil ravnokar prišel iz prijetnega lova v omikani deželi, popolnoma osnažen in čist in dobro opravljen. Nosil je lovsko obleko iz rujavega sukna, imeniten klobuk in krasne gamaše. Bil je kakor navadno lepo obrit, njegov monokelj in njegovi umetni zobje so bili v polnem redu; bil je na kratko najbolj ličen človek, kar sem jih kedaj videl v divjini. Nosil je celo ovratnik iz kavčuka; imel jih je pri sebi precejšno zalogo. »Vidite, tako lahki so,« je dejal meni nedolžno, ko sem mu izrazil svoje začudenje radi tega, »in jaz sem vedno rad kakor gentleman.« No, tako smo sedeli v lepi mesečini in opazovali Kafre, ki so nekoliko korakov dalje vlekli svojo opojno »daccha« v pipi, katere ustnik je bil narejen iz antilopine-ga roga, dokler se niso drug za drugim zavili v svoje odeje in pri ognju pospali; to sc pravi vsi raztm Umbopc. ki jc sedel nekoliko v stran, opazil sem, da se nikdar ni mešal med ostale Kafre, — ter opiral svojo glavo na svoje roke, očividno globoko zamišljen. Naenkrat pa se jc začni iz grmovja za nami glasen: »vut! vui!« »To je lev,« sem rekel, in vsi smo skočili pokonci, da poslušamo. Komaj pa smo vstali, začuli so se od mlakužc sem, v daljavi kakih sto korakov, dolgi koraki slona. »Unkungun-klovo! Unkungunklovo!« (Slon! Slon!) so šepetali Kafri, in nekoliko minut pozneje smo zagledali celo vrsto temnih slonov, ki so se počasi pomikali od vode proti grmičevju. Good je krvožcljno skočil pokonci in morda menil, da je ravno tako lahko ubiti slona, kakor je storil z žirafo; vendar sem ga prijel za roko in potegnil nazaj. »Ni dobro tako,« sem rekel, »pustimo jih naj odidejo.« »Zdi se mi, da se nahajamo v raju divjačine. Jaz sem za to, da se ustavimo tukaj za eden ali dva dni in malo lovimo,« je rekel Sir Henry. Bil sern nekoliko začuden, kajti doslej je Sir Hcnry vedno priganjal kakor mogoče hitro dalje, in posebno še, odkar smo v Invati zvedeli, da je pred dvema letoma nek Anglež z imenom Neville prodal tamkaj svoj voz in se napotil dalje v deželo; vendar sc mi zdi, da ga je obvladalo njegovo lovsko navdušenje. (Dalje prihodnjič.) žel. V ravno istem oddelku je tudi podolgovati salon namenjen raznim predavanjem, ki se vrše med časom razstave. Drugi oddelek ti podaja sliko strojev, prepuščenih na različne pridobitne zadruge, tretji pa vpogled v ognjesilske naprave (Feuerungsanlagen). Četrti oddelek je knjigarna in bralna soba. V tem oddelku je zastopanih 74 založnikov, ki s svojimi založbami omogočujejo obiskovalcu globok vpogled v novodobno rokodelsko tehniko.V petem oddelku so razstavljena vajenska dela, in sicer le dela, ki so bila na drugih razstavah že odlikovana, ter jih je obrtno pospeševalni urad nabavil z namenom, obrtnikom dati praktičen vzgled, kaj premore nauk dobrega mojstra. Šesti oddelek, imenovati »strojna razstavna dvorana«, zasluži največjo pozornost vsakega obiskovalca. V tej dvorani so namreč razstavljene vse vrste malomotor-jev z električno, gasometrično, benzinovo in petrolejsko gonilno silo. Nadalje so v tej dvorani razstavljeni v posebnih pododdelkih različni pomožni stroji za knjigoveze in izdelovalce kartonaže, jer-menarje, sedlarje, krojače, črevljarje, kolarje, steklarje, peke, slaščičarje, sodavičarje, izdelovalce strojev, ključavničarje in tem sorodne obrte, za kleparje in instalaterje. Nadalje je v tem oddelku poskuševališče motorjev, baveč se s tem dati obiskovalcu priliko prepričati se o moči in pomenu njemu priporočenih sil. Sedmi oddelek je namenjen vzornemu obrtu ključavničarjev, iz njega se dospe v osmi oddelek, ki je namenjen kovačem. Iz oddelka kovačev čez strojno dvorano dospeš do stopnjic.ki te vodijo v deveti, deseti in enajsti oddelek, vzorni obrt za mizarje. Dvanajsti oddelek služi v razstavo mizarskim delovnim pomočkom, trinajsti in štirinajsti oddelek sta prehoda k petnajstemu oddelku, vzornemu obrtu črevljarjev, in šestnajstemu, vzorni obrt za krojače, odkoder greš zopet v pritličje in dospeš v osemnajsti in devetnajsti oddelek: vzorni obrt za galva-no-tehnike, in odtam v dvajseti, odmenjen elektroinstalerjern, in enaindvajseti, odmenien tesarjem in les obdelujočim strojem. Tukaj končuje obhod, ki pelje na levi strani dvorišča k izhodu, kjer je vratarju na levo razstavna pisarna, služeča v pojasnila vseh razstave tičočih se vprašanj. Iz kratkega tega spisa raz videl bode vsak napreden obrtnik, da ta razstava nudi vsakemu mnogo, ki se zanima za rokodelsko tehniko in nje napredek. Omeniti pa mi je tudi veliko Rrijaznost uslužbencev obrtno pospeševalnega urada. Na vsako vprašanje dobiš točen in prijazen odgovor, kupiš si pa tudi za 50 novčičev vodnjak v podobi knjige, iz katere se tudi, ako imaš mnogo časa na razpolago, prav lahko o vseh razstavljenih predmetih natanko poučiš. Zatorej, slovenski obrtniki, ker nimamo mnogo kapitala, da bi mogli nastopiti kot ve-leindustrijci, oprimimo sc iznajdb, ki nam jih nudi moderna tehnika za mali obrt, ker sicer nas bo tuji kapital in tuji živelj popolnoma vklenil v svoje verige, iz katerih ne bo izhoda. Ivan S m r e k a r, učenec dunajske črevljarske strokovne šole. DRŽAVNI ZBOR. Poslanca S. L. S. pohvalil minister v poljedelskem odseku. Poljedelski odsek je v svoji seji dne 15. tega mes. odobril predloge poročevalca gospoda komerčnega svetnika Povšeta glede na povzdigo pašnikov. Razprave se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki naglaša med drugim, da se je posrečilo po posredovanju gospoda komerčnega svetnika Povšeta, da se na Kranjskem pošilja v obojestransko zadovoljnost živina naravnost mornarici. Minister se za to izredno zaslužno delovanje toplo zahvaljuje poslancu Povšetu. Sprejeti predlog poživlja vlado, da naj predloži zakonske načrte o ureditvi in o odkupu pašniških servitut in o ureditvi uporabe skupnih zemljišč kakor tudi zakonske načrte o zlaganju kmečkih posestev z ozirom na razmere posameznih dežel. Vlada se nadalje poživlja, da predloži zakonske načrte o obrambi planin, o podnorah za izboljšanje planin, o pre-osnovi gozdne in lovske postave, v obrambo poljedelstva, v pospeševanje živinoreje po podporah, o podporah kmečkih živinskih prodajalni!] zadrug in o gojitvi umetne krme in da naj prodajo drva in les iz državnih gozdov kolikor mogoče brez posredovanja kapitalistične vmesne kupčije. Sklenili so tudi pozvati vlado, da vloži zakonski načrt, po katerem naj bi se vsako leto štela živina. Predsednik dr NVeiskirchner o bodočih dolžnostih državnega zbora. Na volivnem shodu dne 14. t. ni. je govoril zbornični predsednik NVeiskirchner o dolžnostih zbornice. Naglašal je, da ima zbornica največjo iu najvažnejšo nalogo, namreč da izvede starostno in invaliditetno preskrbo. Dobroto starostnega in invaliditetnega zavarovanja naj vživajo tudi obrtniki in kmetje. Prijeti se mora z močno roko železni kartel in uvesti postava proti kartelnim izrodkom. Zahteva, da naj postanejo sekčni načelniki parlamentarci. Zeli, da letos zbornica pozitivno in uspešno deluje. Potrebna je poslonikova preosnova. Ne sme se sicer kršiti pravica posameznemu poslancu, a najnižji izgredi ne smejo motiti zborničnega delovanja. DELEGACIJE. Zasedanje delegacij. Zaradi izleta delegatov v Trst, Pulj in Reko prične zborovati ogrska delegacija šele 27. t. m. V zunanjem odseku poroča o položaju zunanji minister Aerenthal. Avstrijski zunanji odsek skličejo ,10. t. rn. Poletno zasedanje delegacij. Vodilni krogi se resno pečajo z vprašanjem o sklicanju delegacij koncem majnika ali pa začetkom junija. Ker so nastale redne razmere v obeh zbornicah, bi radi uvedli nekdanji način, da bi ob poletnem zasedanju delegacij rešili redni proračun za leto 1909. Popotovanje delegatov. Včeraj so se udeležili delegati ob krasnem vremenu na vojnih ladjah pri Salvoru taktičnih vaj vojne mornarice. Opoldne sc ie pripeljalo brodovje v Poreč. Zvečer je došlo b rodovi e z delegati v Pulj. AVSTRO-OGRSKA. Nemško-češka sprava. Poslanci dr. Ba.\a, Hein in Choc sklicujejo 19. t. m. konferenco v Pragi, da se zastopniki vseh politiških strank posvetujejo o nameravanih nemško-čeških spravnih pogajanjih. Tožen bivši poslanec zaradi razžaljenja veličanstva. Nekdanji državni poslanec Alvin Hanich se je zagovarjal 15. t. m. pred litomerskim sodiščem zaradi razžaljenja veličanstva. Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil, da dovoli dunajski mestni občini najeti posojilo v višini 360 milijonov kron. Ogrsko-hrvaški državni zbor. V včerajšnji seji so odobrili v drugem in tretjem branju vse nogodbene predloge. Nato so pričeli razpravljati o interpelacijah. Glede na Farkashazyjevo interpelacijo o poslovni-kovi izpremembi izjavlja VVekerle, da je no-trebna poslovnikova izprememba, tako da se za vsak slučaj zagotovi delozmožnost zbornice. Andrassy je izjavil, da upa marca ali aprila predložiti zbornici predlog o volivni preosnovi. Vojaške zadeve v brambenetn odseku ogrsko-hrvaškega državnega zbora. Obrambeni odsek je razpravljal včeraj o predlogu glede na vojaške novince. Honvedni minister izjavi, da se vprašanje o dveletni vojaški službi reši pri reviziji vojaške postave. Varady toži, da ie med častniki še vedno več Avstrijcev kakor Mažarov. Honvedni minister Jekelfalussy pravi, da vedno primanjkuje ogrskih častnikov, a letos se razmere izboljšajo. Odsek nato odobri predlog o dovolitvi vojaških novincev za armado in za ogrsko deželno branibo. GLASOVI IZ DALMACIJE O IMENOVANJI' NOVEGA BANA. Zaderski »Narodni List« piše glede imenovanja barona Raucha hrvaškim banom: V Dalmaciji smo prepričani, da bo baron Rauch le malo časa na banskem sedežu. Ako bo vladal Rauch ustavnim potoni, ga bo kmalu doletela ista usoda, kot dr. Rakodczaya. Ce pa poseže ix) hujših sredstvih, lahko doživi leto 1903, ker zadošča le ena beseda, da se vse ljudstvo vzdigne proti mažarskim tlačiteljern. Baron Rauch ima mnogo lepega v svojem programu, a to danes ne more nikogar zadovoljiti. Vsak kmetovalec na Hrvaškem že ve, da Hrvaška ne more procvitati, dokler so Hrvatje v financijelnih zadevah podložni Ma-žarom. Mažari so barona Raucha uro prepozno poslali. TRGOVINSKA POGAJANJA S SRBIJO. Po belgrajskih poročilih se Srbija zadovoljuje s carinskimi postavami in z množino mesa, ki ga bo smela uvažati v Avstrijo. Srbija polaga glavno važnost na dovoljenje za prevoz skozi našo državo. NEUGODNO FINANACNO STANJE NEMČIJE. Podtajnik Tuele je utemeljeval, da mora najeti Nemčija novo posojilo, ker država že več let nima na razpolago zadostnih sredstev. MUI.EY HAEID MAROŠKI SULTAN. Iz Madrida poročajo, da je naznanil Mu-lcy Hafid nedavno velevlastim, da so ga proglasili v Eezu za maroškega sultana. Francoska, angleška in Španija ne odgovore na ta dopis. Španija in Francoska sta dogovorjeni, da hočeta vzdržavati edinole red po pristaniških mestih. Novi feški kalif E1 Mrani je poizkusil zopet uvesti Abdul Azisa v njegovo dostojanstvo, a se mu je poizkus vsled izda-jalstva ponesrečil. MIR MED PERZIJSKIM ŠAHOM IN PARLAMENTOM. Parlament je sklenil, da z ozirotti na po šahu mu podeljene pravice prepove nekaj časopisov, ker so žalili šaha. Ekstremnim so prepovedali, da bi govorili po mošejah. Šahu so zvišali civilno listo za 300.000 rubljev. Dnevne novice. + »Terra di cuccagna«. Občinska sveta dolinski in rodiški v Istri sta sklenila nezaupnico proti škofu Naglu, prvi novembra lanskega leta, drugi pred par dnevi. K temu nista upravičena, kajti občinski opravilnik ne pozna nobenih nezaupnic škofom, ki bi spadale v delokrog občinskega zastopa. K smeš-nosti pa sc pridružuje še nepotrebnost, ker uspeha te dve »nezaupnici« itak nobenega ne bosta imeli. V Dolini so namreč župana in odbornike zapeljale k temu koraku izvestne osebe. Ce škof prepove svojim duhovnikom »Edinost«, bi edinole duhovniki proti temu lahko protestirali kar seveda nc bi bilo prav, pa vsaj umljivo občinski zastop pa to nič ne briga. Pa to vse nič ni, najzanimivejše je. da se tržaški gospodje tako boje. da ne bi izgubili svojega vpliva, da mobiliziralo ončinske zastope v obrambo svoje po- litične zmešanosti. Mi menimo, da si s tem le škodujejo. Istrski občinski zastopi pa naj bi se rajše lotili svojih ogromnih gospodarskih nalog v deželi, ki je veliko bolj potrebna zdrave pitne vode in racionalnega obdelovanja zemlje kot pa iz Trsta naročenih nezaupnic. 4 Avstrijska Rafaelova družba v varstvo izseljencev poroča: Agenti zelo agiti-rajo za izseljevanje v južnoameriško državo ParanŠ. Pred tem je treba resno svariti. V Parani nihče ne bo izhajal, kdor nima s seboj 2000 kron premoženja, ker mora ondi od države ali pa od privatnih družb za ta denar kupiti si zemljo (25 ha), kajti rokodelci in kmečki posli ondi ne izhajajo. Cene živil in drugih potrebščin so v Parani 50 do 500 odstotkov višje kakor v Evropi, poceni je le posušeno meso, fižol in turščina moka. + Spremembe med duhovščino v trža-ško-koperski škofiji. Č. g. Anton Hreščak gre iz Rojana za samostojnega kaplana v Slivje. V Rojan pride za kaplana č. g. Jožef Križ-tnan, dosedaj župni upravitelj v Repentabru. K Staremu sv. Antonu je nameščen kot kaplan dominikanec o. Toss, v Piran pa č. g. S. Biondetti. + Županstvu v Sv. Križu pri Kostanjevici se je vsled starosti in bolehnosti odpovedal gospod Janez Kcrin. Županstvo je do prihodnjih volitev poverjeno g. Alojziju Pisanski. + Občina glavnega mesta Zagreba je osnovala po inicijativi bivšega mestnega načelnika dr. Milana Amruša zavod za posredovanje dela in služb, spojen s prenočiščem. Naloga zavoda je, — kakor drugih podobnih zavodov, da uredi razmerje med ponudbami in povpraševanjem po delavskih močeh in da zmanjša kvarni vpliv, ki ga imajo na delavce in posle privatne posredovalnice za službe. Kakor je znano, pride v Zagreb mnogo ljudi iskat dela in službe ravno iz onih delov Kranjske in Štajerske, ki meje na Hrvaško. Zagrebška občina opozarja te ljudi na goriozna-čeni novi zavod, kjer bodo najboljše in najso-lidneje postrežem. Vpisnina za delavce in posle znaša 10 vinarjev. Velikega blagotvor-nega pomena pa je imenovano prenočišče, ker zamore v njem brezplačno prenočiti vsak delavec petkrat v mesecu. Priporočamo ta koristni zavod vsem, kojih se tiče. — »Za pravdo in srce« v Kamniku. Iz Kamnika sc nam piše: V nedeljo, dne 12. prosinca, je predstavljalo društvo »Kamnik« v dvorani »Kamniškega doma« prvič A. Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«. V natlačeno polni dvorani, kjer je zmanjkalo prostora, so igralci izborno izvršili svoje uloge. Dolgotrajno pritrjevanje ie spremljalo vsak prizor, kot dokaz, da je bilo občinstvo z nastopom članov in s celo prireditvijo zadovoljno. Laskave besede in glasna pohvala se je slišala od strani gledalcev. Pohvaliti moramo vse. seveda v prvi vrsti Andreja, slepca (irajana. nekdanjega graščinskega logarja in njegovo hčerko Katarino. Erazma, gra-ščaka na Raki, in Dizmo, njegovega oskrbnika. Naj bi nas društvo »Kamnik« zopet kmalu razveselilo s kakšno predstavo. Sodna razprava proti Italijanom, ki so napadli svojčas nemške turnarje v Persenu, bo trajala 14 dni. — Katarina Schratt se poda 19. t. m. dlje časa na I^iviero. Roparski napad se je izvršil dne 13. januarja zjutraj v bližini Žagarja med Bitinjem in Ribnico v reški dolini. Napaden je bil dvajsetletni sin Mihaela Šajn iz Podstenjška, ko se je vračal z vozom domov iz Trsta. Ropar je nastavil mladeniču nož na prsi, češ, da ga umori, ako mu ne da denarja, katerega je dobil nato okoli sto kron. Sodi se. da bi bil napadalec Grandetov Tone, katerega so baje prijeli že v Bujah pri Košani. Operiranje jetike. V Londonu so na neki jetični ženi, o kateri so zdravniki prerokovali, da bo le nekaj tednov še živela, izvršili na kliniki zanimivo operacijo. Prežagaii so ji več reber in ji kirur-gičnim potom odstranili tuberkulozni del pljuč. Dotični kirurg jc imel posebno za tak slučaj sestavljen nov instrument. Operacija sc je. kakor zatrjujejo londonski listi, popolnoma posrečila in žena bo popolnoma ozdravela. — Čebelarji, pozor! Kdor bi si želel prejeti oba snopiča »Umni čebelar« lepo, elegantno vezana v eno knjigo, naroči naj si j'o takoj pri vpisovanju v »Družbo sv. Mohorja« pri domačem gospodu župniku, oziroma poverjeniku. Za družbine ude poleg letninc 2 K. bode veljala 3 K. za neude pa 3 K 60 v. Tatvina z vlomom v Trstu. Trgovec Ovidon Oodina, ki ima prodajalno jestvin v ulici dellc Sctte Fontane v Trstu, je osupnil, ko je včeraj v jutro ob navadni uri odprl prodajalno: našel jc vse narobe. Umel ie takoj, da so bili neznani tatovi po noči obiskali njegovo prodajalno. Nato je Oodina napravil inventar in konstatoval. da so mu tatovi odnesli eno gnjat, 6 škatelj sardin, 75 kg kave in pa za 6 kron drobiža. Legar v Javorju pod Ljubljano še vedno zahteva nove žrtve. Iz hiše, kjer so umrli trije in kjer so zdaj drugi ozdraveli, sc je preselil tji morilec sredi vasi na krčmo, kjer je umrla danes 141etna hči in trije so šc bolni. Obolel jc tudi žc cerkovnik najbrže za isto boleznijo. Ni čuda. ako se kot tak posebno ne čuva, kar jc v človeški moči storiti mogoče. Opaža se, da nekateri še vsccuo, kljub strogi prepovedi, pohajajo v prodajalno prejimeno-vane krčme. Pristojne oblasti naj bi pod strogo kaznijo isto zabranile, oziroma takoi. kaznovale. Bog daj, da bi v prihodnje nc bffo treba poročati še kaj hujšega. — Izseljevalni agent Mirko Livadič Iz Hrvatske razvija živahno agitacijo, zlasti v južnih deželah naše države za izseljevanje v Brazilijo. Pri tem se poslužuje tudi časopisja. Ker pa je njegovo delovanje tako, da prihajajo pritožbe dan na dan, je treba prav resno svariti pred njim, ker spravlja izselnike v očitno škodo in nesrečo. — Samoumor profesorja. Včeraj zjutraj so našli blizu pokopališča v Rovinju truplo profesorja Rudolfa Burckhardta, ravnatelja ta-mošnjc berolinske zoološke postaje in izrednega docenta vseučilišča v Bazclu. Burck-liardt se je ustrelil s pištolo Bro.ving. Govori se, da je bil nevrasteničen. Njegova mati se je usmrtila pred nekoliko meseci skočivši v neko jezero. -- Šolski obisk v gorskih krajih in zimski mraz. V postojnskem in logaškem okraju obiskuje vsled mraza ter pomanjkanja obleke in obutve v gorskih šolah pouk komaj polovica otrok. — Zajci — na delu. Z Notranjskega in Dolenjskega se poroča, da je zajec na sadnih vrtih, koder drevje ni zavarovano, že na delu in da gloda mlado drevje, koder le more. Na travnikih krt, na vrtu zaicc, na polju pa miši, to škodljivci kmetu, za katerega se kranjski liberalci seveda toliko brigajo kot za lanski sneg. Zdaj ob volitvah sc ga bodo seveda spomnili, potem sc bo pa zopet pokazala na dan liberajna ošabnost! Kmet si bo pa to ošabno preziranje žc zdaj v spomin poklical! — Umrl ie v Zagrebu eden najuglednejših meščanov Josip Siebcnschein, in finančni ravnatelj v pokoju Franjo Drofcnik v starosti 78 let. — Prva umetniška razstava v Dalmaciji. V Splitu bivajoči umetniki so sklenili, da se napravi meseca maja v Splitu umetniška razstava ob priliki blagoslovljenja zvonika katedrale. Svoje umotvore razstavijo vsi dalmatinski umetniki. — Za pospeševanje tujskega prometa v Opatiji. V Opatiji sc je osnovalo društvo ixid imenom »Riviera«, društvo za pospeševanje tujcev v Opatiji. V predsedništvo so bili izvoljeni gg.: Dr. Josip Landr, zdravnik, predsednik; Julij Miran, župan in posestnik, podpredsednik; Rajko Samsa, ravnatelj, tajnik; Leona rd Tomašič, posestnik, blagajnik. — Cerkveni tatovi. V Barkovljah je preteklo soboto skušal tat vlomiti v nabiralne pušicc v cerkvi. Opazil ga je cerkvenik, kateri ga jc prijel in izročil straži. — Zmrznil je na cesti, ki pelje iz Trsta proti Bazovici, neki Italijan, star okoli 80 let. Darovi. Društvo »Kranj« odkupnina novoletnih daril »Za narodno Šolo v Št. Jakobu« 19 kron. Štajerske novice. š Dr. Kukovec pri Taboritih. Mislim, da se premalo povdarja, kako se jc nesmrtno bla-miral^ general »Narodne stranke« na shodu pri Št. Jurju ob Taboru v Savinjski dolini. Mi sc sploh čudimo, da ni že davno odložil načelstvo liberalne stranke. On je sam pri sebi žc davno spoznal, da ni zmožen za vodstvo kake stranke. Kolikokrat mu je že ušla kaka beseda! Kolikokrat je že preklicaval! Da širši svet spozna, kakega voditelja ima »Narodna stranka«, podamo tukaj nekaj slik iz shoda. Kmet dr. Kukovcu: Roblek je proti kmetom. On je glasoval za odprtje meje. Dr. Kukovec: To ni res. Kmet mu pove celo dan, kdaj jc bilo glasovanje. Dr. Kukovec utihne. Nek govornik ožigosa tolo-vajstva Kukovčevih pristašev proti dr. Pova-leju. Kukovec obsoja ta tolovajstva in utihne. Drug govornik omenja pljuvanje na kmete na lanskem shodu v Celju. Kukovec jeclja in obsoja svoje lastne pristaše. Še en kuriozum. Med govorom poslanca Pišeka uide Kukovcu beseda: To je laž! Kmet gre k njemu in reče: Gospod doktor, prekličite! In general je pred kmetom ponižno preklical. Sploh ie dr. Kukovec grozno neprevidno govoril iu ni navajen na ugovore. Meni se zdi. da se s politiko malo peča in da sploh malo bere. Enkrat je nekaj dolžil »Slovenski klub«. Pišek: Dokažite, kdaj se jc to zgodilo! Kukovec: Tako sem slišal (!). Zdai sc Kukovec sklicuje na navadne gostilniške čenče. Sliši se, da bi že davno rad mladi Kukovec šel v penzi-jon in politiko rad na klin obesil, pa smili se mu čujte študent Spindler, ki bi prišel potem ob kruh. Dobra, krščanska duša ie ta Kukovec. Samo ubogi narod! š Krščansko-socialni tečaj se vrši v Celju. Udeležuje se ga okrog 30 fantov iz celjske okolice in okrog 80 iz ostalega Spodnjega Štajerja. Otvoritve v ponedeljek se je udeležil tudi državni poslanec dr. Korošec. š Ženska zmrznila Od Sv. Lenarta nad Laškim se nam poroča: Dne 10. t. m. je šla stara Plešanka iz Laškega domov. Bila je malo vinjena. Dasiravno vajena pota, ker je piščeta vsak dan nesla isto pot, vendar jo jc premagal hrib. Vsedla se jc, da bi si malo odpočila, a premagal jo je mraz. In ko jo je šel iskat drugi dan njen stari mož, našel jo .ie par korakov od hiše zmrznjeno v snegu. š Umrl jc na Lošinju deželni šolski nadzornik v pokoju g. Vincenc Adam, star 81 let. š Bistroumen nemški kmet. Blizu Kapfcn-berga na Zgornjem Štajerskem so se smilile nekemu kmetu svinje in koze, ker jim je bilo premrzlo. Zamašil je torej vsako luknjico in postavil v hlev petrolejsko peč. Vsled uhaja-jočih plinov pa jc bilo kozam in svinjam kmalu tako toplo, da so pocrkale. š V pokoj gre načelnik kolodvora južne železnice v Gradcu cesarski svetnik gospod Edgar Hauscr. Za njegovega namestnika je imenovan inšpektor Preisslcr. s Mačka — požlgalka. Iz Deutschlands- berga na Štajerskem se poroča: V knez Lich-tensteinovi lovski hiši, v kateri je stanoval lovec Anton Wagner z ženo in dvema otrokoma, so imeli mačko, ki je ležala vedno pri peči. Hiša je bila oddaljena le par korakov od gospodarskih poslopij, in s deskami krita. 6. t. m. zjutraj je prišla mačka tako blizu ognja, da se ji je vnela dlaka. Da bi se rešila, je tekla v seno, ki je začelo goreti, ter je tako pogorelo celo gospodarsko poslopje. Z največjo težavo se je posrečilo lovcu in ženi, da sta rešila hišo. O mački se ni moglo najti sledu, tudi v pepelu ne. š Smrtna obsodba v Ljubnu. Porotno sodišče v Ljubnu je obsodilo na smrt dninarja Bastla, ki je zaklal delavca Stockla, ker ga je zasledil, ko ga je hotel okrasti. Ljubljanske novice. lj Vabilo k proslavi obletnice ustanovitve ženskega oddelka »Slov. krščansko-soc. zveze«, ki se vrši v nedeljo, dne 19. januarja 1908. Zjutraj ob 7. uri v križev-niški cerkvi sveta maša s cerkvenim govorom in skupnim obhajilom društvenic. Zvečer ob pol 6. uri v društveni dvorani, hotel »Union«. Frančiškanske ulice, društvena veselica po sledečem sporedu-1. Pozdrav. 2. Govor, govori profesor dr. J. Janežič. 3. Jakob Aljaž: »Zaostali ptič«. 4. Nočna poroka, deklamuje Al. Češnovar. 5. Janez Laharuar: »Le pevaj«. 6. Prolog, deklamuje J. Zakrajšek. 7. P. Hugolin Sat-tner: »Naša pesem«. 8. Ljudmila, lgrokaz v treh dejanjih. — Po igri prosta zabava. Vstopnina: Sedeži prve vrste I K. druge vrste 80 v., tretje vrste 60 v., četrte vrste 40 v., stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Svoje somišljenice in somišljenike pozivamo, da se v najobilnejšem številu udeleže teli priredb vzorno delavnega ženskega oddelka »Slov. kršč. socialne zveze«. Ij Na oklicih je g. Franc Vchovc, trgovski sotrudnik, z gdčno Marijo Kiirschner. — G. Leopold Tomažič, posestnik in oskrbnik pivovarne z gdčno Marijo Budinek. li Zvonovi iz Ljubljane na Kitajsko. Včeraj so bili iz tukajšnje Samassove livarne za zvonove odposlani trije zvonovi na Kitajsko. li Imenovan jc za strojnega adjunkta v IX. činovnem razredu g. Ljudevit Terdina pri kurilnici v Ljubljani. Ij Železna brv čez tir južne železnice na Dunajski cesti bo v kratkem izgotovljena in postavljena na svoie mesto ob levem hodniku ceste. Konstrukcija je železna. Brv bo služila osobnemu prometu. To .ie prvi del seveda najmanjši preureditve južnega po-lodvora. Za to brvjo pride spomladi na vrsto preuredba tira ob Martinovi cesti. lj Odličen gost. Danes se je pripeljal v Ljubljano knez \Vindischgraetz. Stanuje v hotelu »Union«. li Deželni predsednik g. Sclnvarz se .ie z Dunaja vrnil v Ljubljano. lj Dvajsetletnico svojega obstoja obhaja prihodnji mesec tukajšnje »Bolniško in pod iHjrno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko«. Društvo ima tačas nad 9000 K premoženja. li Poroči se član slovenskega gledališča g. Rudolf Bukšek z gdčno Berto Bergant, članico slovenskega gledališča. Ij Srebrno poroko sta obhajala danes vra tar ljubljanskega duhovnega semenišča g. Jožef Valcnčič s svojo soprogo. V stolnici je daroval ob tričetrt na 7. vodja semenišča, profesor in kanonik dr. Jožef Lesar, sv. mašo, med katero sta slavljenca z gdč. hčerko, ki ie učiteljica v Škofji Loki. prejela sv. obhajilo. Ij Črni dijamanti. Novo predpustno šalo si je izmislil v mestu nek burkež. Zadnja dva dneva je že par strank našlo na ulici večje in manjše smodkine škatlje, ki so bile skrbno zavite v popir in povezane s čmožolto vrvico in pravilno zapečatene. Naslova niso imele nobenega. Tako ie žc par poštenih strank prineslo na policijo take zavitke, in ko so jih vpričo najditeljev odprli, je bil v njih sam premog v koščkih. Na nekaterih zavitkih je bila tudi vpisana vrednost vsebine. Burkež je mogoče hotel opozoriti občinstvo, da bode. treba ravnati s premogom, kakor z biseri. lj Iz zapora je ušel dne II. t. m. v Rudolfovem 32-letni Franc Grandovec iz Preske pri Rudolfovem. Navedeni je imel 6-mesečni zapor. Baje se namerava odpeljati v Ameriko. I .i Čigava je skrinja. Pred tremi tedni je neki neznanec pripeljal na dvokolnici na dvorišče hotela pri »Slonu« veliko skrinjo in rekel, da pride potijo nek hlapec. Ker dosedaj po skrinji še nihče ni vprašal, so io v navzočnosti policije odprli. V skrinji je natlačeno polno hlapčevske obleke Lastnik naj sc oglasi pri »Slonu«, oziroma pri policiji. Ij Razširjenje vodovodnega omrežja ljubljanskega vodovoda je vlada mestni občini dovolila. Poleg sedanje polože šc eno glavno cev. Razne stvari. Vlomilca Adamski in Kostur se oddasta v Lvov. Preiskava proti Adamskemu v Pragi je končana. V Kolomeji prijetega igralca i Kosturja so pomotoma izročili praškim oblastim. Lvovska policija je dognala, da je bil Kostur jako delaven član mednarodne družbe vlomilcev. Udeležil se je vloma v kaluszško davkarijo. Dolže ga tudi drugih vlomov. Dva orožnika sta peljala roparja uklenjena na praški državni kolodvor, od koder ju spremljata po železnici do Olomuca, kjer bosta nekaj časa v ječi olomuškega okrožnega sodišča, nato ju odpeljejo v Lvov. Praška policija je storila vse. da nevarna ptička ne pobegneta. Do kolodvora ju spremlja 8 orožnikov. Hudodelca se bosta vozila v posebnem direktnem vozu. Sovražnik v zraku. Zrakoplovi, ki se dajo voditi, so postali nevarni vojnim operacijam na suhem. Sedaj so proti temu sovražniku v zraku iznašli sredstvo. Francoski municijski tehniki se je posrečilo iznajti top, ki nese 1600 metrov visoko in bo tako mogoče v vojni s tem topom uničevati sovražne zrakoplove. Prepovedane cigarete. V Michiganu v Ameriki bo v kratkem predložen zakonski predlog, ki bo prepovedal izdelovanje in prodajo cigaret. Enako prepoved pripravljajo v Indiani in Nebraski. Milijonarjev! hčerki umorjeni po strupenih plinih. V Milanu so našli včeraj zjutraj krasni hčerki večkratnega milijonarja Rotondija mrtvi v posteljah. Zadušili so ju strupeni plini, ki so izltlapevali po noči iz počene cevi v spalnici. Učitelja ustrelili. V Palos Renete so naskočili Rumuni šolo in ustrelili učitelja Bohatcga, ker je otroke učil mažarsko himno. Telefonska m brzojavna porotno. KANDIDATA S. L. S. NA NOTRANJSKEM. Cerknica, 16. januarja. Kandidaturi Ig. Žitnika in Drobniča za deželni zbor sta bili na današnjem zaupnem shodu soglasno in z navdušenjem sprejeti. ZA PRAVICE SLOVENSKEGA JEZIKA NA KOROŠKEM. Celovec, 16. januarja. Državno sodišče je danes pritožbi radi odklonjene slovenske uloge občine Sele zoper koroški deželni odbor ugodilo ter je izjavilo, da je koroški deželni odbor kršil v zakonu zajamčeno enakopravnost. Pritožbo je izvrstno zastopal odvetnik dr. Janko Brejc, ki je tako pridobil zopet krasen vspeh koroškim Slovencem. STAVKUJOČI SOCIALNI DEMO-KRATJE. Dunaj, 16. januarja. Danes se je seja kmečkega odseka zakasnila, ker so so-cialnodemokraški člani vsled pr'edloga Irotovega, naj se uvažanje živine prepove, štrajkali. ŠEF-UREDNIK »N. FR. PRESSE« UMRL. Dunaj, 16. januarja. Tu je danes zjutraj umrl glavni urednik »N. Fr. Presse«. Backer v 61. letu svoje starosti. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. Dunaj, 16. januarja. Trgovinska pogodba s Srbijo sc bo v kratkem sklenila. KOLERA V MEKKL Carigrad, 16. januarja. V Mekki ste strahovito širi kolera. Več sto oseb je že umrlo. Tu se boje romarjev, ki so bodo povrnili in okužili mesto. PREGANJANJE KATOLIČANOV V RUSIJI. Peterburg, 16. januarja. Predstojnik odseka za bogočastje v notranjem ministrstvu namerava v nasprotju s kanonič-nim pravom in pogodbami, sklenjenimi med vlado in sv. stolico, razgnati vilnski kapitel, ker noče slednji imenovati upravitelja. ker po pravici smatra izgnanega škofa Roppa za pravega poglavarja škofije, kajti sv. stolica ni priznala nasilnega čina ruske vlade. V Lublinu in Cliicdlecu se je izdala naredba, da katoliškim cerkvenim slavnostim ne sme prisostvovati vojaštvo, da ljudstvo nc sme peti slavo-spevov in se procesij nc sme udeležiti v narodnih nošah. Kdor bo temu nasprotno ravnal, bo kaznovan s trimesečnim zaporom. PODIRAJOČE SE MESTO. Madrid, 16. januarja. Na Portugalskem sc je v Rjo Pinto pogreznilo 6 hiš. Nevarnost jc, da se pogrezne cel kraj. ker je izpodrovan vsled bakrenih rudniških rovov. TRGOVINSKI MINISTER V RUSIJI. Peterburg, 16. januarja. Za trgovinskega ministra bo imenovan Šipkov, ki jc pod Wittom bil finančni minister. DEMONSTRACIJE OB SPREJEMU DELEGATOV V PULJU. Pul), 16. januarja. Včeraj zvečer je okrajni glavar baron Rcinlein povabil delegate k sebi na sprejem. Puljski laški meščani demonstrativno niso prišli. Pač pa se je sodrga nabrala, ko so prihajali vozovi delegatov. Voz mornariškega poveljnika Montecuccolija so sprejeli z žvižganjem, predsednika ogrske delegacije Ba-rabasa pa z Eljen-klici! Barabas se je zahvaljeval in bil v svoji ogrski duši vidno ginjen. Policija je sodrgo razgnala. IZPRE.MEMBA POSLOVNIKA IN VOL1VNA REFORMA. Budimpešta, 16. jan. Glede na izpremem,-bo poslovnika se je dosegel med strankama koalicije sporazum. Predsednik bo lahko priznal nujnost predlogom, podpisanim od 150 poslancev, pa ne bo v to obvezan. Minimalna posvetovavna doba za te predloge bo 10 ur na dan. Med izpremembo poslovnika in voliv-no »reformo« obstoji junktim. PROTI ODPRTJU MEJ. Duna), 16. jan. Poljedelski odsek ie sprejel resolucijo proti odprtju mej tuji živini. ŠTRAJKUJOCI POMORŠČAKI. _ Spljet, 16. jan. Kapitani, strojevodje in pomorščaki nanovo ustanovljenega društva »Dalmatia« štrajkajo, ker delodajavci nočejo urediti službenega razmerja. IZDELOVALCI PONAREJENEGA DENARJA V TRSTU. Trst, 16. jan. Tu je policija zasledila iz-delovalnica za ponarejanje denarja. Zaprla ie 4 osebe, pa še ne izda njihovih imen. KONEC RUSKE REVOLUCIONARKE. Curih, 16. jan. Znano rusko revolucio-narko Tatjano Leontiev, ki je umorila v pomoti mesto ruskega ministra nekega Miillerja, so danes oddali v blaznico. POLJSKA DEBATA V NEMŠKEM DRŽAV-NEM ZBORU. Berolin, 16. jan. Državni tajnik Nieber-ding izjavi, da Btilcnv ne bo odgovarjal na interpelacijo Poljakov in katoliškega centruma glede na razlastitveno postavo, ker se gre za notranjo zadevo Prusije. Kljub temu je državni zbor sklenil o interpelaciji debatirati. Poljak Seyda označuje razlastivno predlogo za nasprotno državni ustavi. Z njo se uniči vsak čut za pravičnost. Ako se zasebna last tako odpravi, bo država šla nasproti velikim katastrofam. Hompesch od centra izvaja, da raz-lastivna postava žene Nemčijo v naročje socialistom, ker se je ž njo podrlo načelo nedotakljivosti zasebne lasti. Konservativec Gers-dorff odklanja diskusijo, ker je postava notranja zadeva Prusije. Nacionalni liberalec Sieg zagovarja razlastitev. Debata se jutri nadaljuje. REDOVNICE IZ PARIZA IZGNANE. — DEMONSTRACIJE. Pariz, 16. jan. Danes so morale zapustiti redovnice »Hotel Dieu«, kjer so opravljale posel usmiljenih sestra že skoro pol stoletja. Velika množica je proti izgonu demonstrirala s klici: »Doli s tatovi!« »Živela svoboda!« »Živele sestre!« \Rim, 16. januarja. Z ozirom na dogodke v Lughu predloži minister za zunanje zadeve Tittoni zbornici v kratkem načrt, kako zasigurati italijanski vpliv v Benadiru. Zavzameta naj se dve poziciji: Bur Akaba in Odegle. Iz Bur Akabe se izpelje v Odegle ozkotirna železnica. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem -(06'2m, srednji zračni tlak 7 -6-n mm Cbb opazovanja 15 16 9. ivot 7. zjutr. 2. pon St&n|e barometra 74u 4 46 0 41 7 Temperatura po Celzija Vetrorl Š S £ 3* ► 7-1 1 6 3 * bieivetr ja-8 mesecev star. Več se poizvepri lastniku Josipu Turku v Ljubljani. 122 2-1 Usodna prilika za t govce in obrtnike! Ker mi preostaja še več tisoč rehlamnln Koledarjev za leto 1908= sem primoran prodajati iste veliko pod tovarniško ceno ; naj se torej izvoli vsak, ki bi jih še potreboval, obrniti na mojo tvrdko, jaz mu bom napravil prav izredno nizko etno. 75 7—3 Pričakujoč obilnih naročil se priporočam FR. IGLIC, trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo, Ljubljana, Mestni trg štev. II. ipr* proda se malo podjetje kojega vodi lahko vsakdo, z dtbro upeljanim predmetom. 112 5-1 Cela oprava z zalogo vred i2 do 15 00D K in se dovolijo ugodni plačilni p« goji. Dopisi na upravniatvo „SlovenCd" pod „Podjetje". ITALIJANSKI NAČRTI V ABESINIJI. § § noben slovenski sosptd r A 2799 naj ne bo brez 13-11 f koledarja za 1 kmetovalca | - 1908 - Uredil dež. nadzornik J. Legvart. III. zelo 2; popolnejši letnik z vsebino: 9 Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o ž vinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. •S* Razno perutninarstvo, mlekarstvo, preis-fi^ kovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje Jg travnikov, naprava in osuševanje travnikov, 9 umetna in naravna gnojila. Sadjereja, na-^ prava sadovnjaka ^ Vinoreja. priprava dobrega \lna Kmetiški ^ zakoni. Hmeljarsivo. Merjenje lesa, pre-fi^ rač. v kile, orale in hekt.rje Koledar, sejmi JJ in še mnogo drugega. ® Vezan je letos v posebno močno platno Cena s pošto K I 80. © m A i i m Sanatogen Od nad 5 00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 80 6—1 : jači telo krepi živce Naroča se pri * luonu Boiiuču u LJubljani. | JJ Vsled prihranitve dragega povzetja se naj JJ znesek naprej dopošlje. ^ iSl Noben vt/sten gospodar naj ne bo ligi br«z tega potrebnega koledarja. ^ (S Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1. Ugodna prilika. Proda se iz proste roke na najugodnejšem kraju ob cesti in tik kolodvora nekje na Dolenjskem ležeče gostilniško posestvo obstoječe iz enonadstropne hiše s 3 sobami, 3. kletmi 4. kuhinjami, velikega hleva, kolar-rice. itd. vse zidano in z opeko krito, ter gostilniškim, zelenjadnim in sadmrn vrtom. Na tem kraju bo križišče 3 železnic. Naslov 115 pove upravništvo. 3—1 HISfl no predaj. Iz proste roke se proda hiša na Bledu na zelo primernem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. — Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, 2 klet j, I orala vrta. Več se izve pri Antonu Sliv-niku na Rečici št. 54. 2994 5-1 v Ženitna l ponudba. J trgovec se želi seznaniti $ zdravo, ^rep^o gospieo lepe zunanjosti, f{i ima dote od Jf UOOO naprej. 2. g lase naj se le one %rjčan-S^ih starcev, /{iso lil^or toliko izobražene in lepega vedenja, 5amo resne ponudbe je poslati na upravo tega lista pod jifro ,,Leoa bodočnost". J/a ponudbe brc} priložene j/i^e in pravega imena se ne ojira. 88 2 Dunaj- ske kapljice proti krču v želodcu in črevih. Zanesljivo sredstvo za želodec, sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. Proti boiečinam v želodcu in črevesih. Vzame se po 20 40 kapljic. — Cena steklenici 20 vin., 12 steklenic 2 kroni. 62 6-1 Prašek in sok proti kašlju, najbolje učinkujoč, po 1 K, tako tudi ribje olje, medicinaino, za kašelj a 1 K in 2 K. Edina zaloga in pošiljatev popošti vsak dan le vlekami „pri zlatem orlu" kemika INr. Ph„ Mardetsohl3ger-ja Ljubljana, JurčiJev trg, pri čevljarskem mostu Dobre harmonike kron 4 80, 50.000 komadov prodanih-Nikake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali denar nazaj. št. 300*i<, 10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel 24/12 cm K4 80 St. 657,l„ 10 tipk, 1 reg., 28 glas.,vel.,30/l5cmK5-20 št. 6563/„ 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12cmK5 40 št. 3053/,, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24 12 cm K6'20 št. 663'/,, 10 tipk, 2 reg., 50glas.,vel.31/15cm K8— Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik Hanns Konrad, roznosiuomica m\\, Most 6t. IOIO (Če&ko). Glavni cenik s 300 slikrmi dobi na žel,o vtakdo zastonj in poštnine prosto. 87 16—1 ooooooooooooooco o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Vsak dan sveže pustne krofe priporoča J. Zalaznik Stari trg štev. 21. O O O O o o o o o o o o o 9 o o o o o o oooooooooooooooo priporoča svoje Delniška družba ..ZDRUŽENIH P S M SI II HIŠE H" Žalec in Laško eboeno pivo. — Spectaiiteta; (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Siska (leleton st 187). pašiliatu« na dem ?pr«jcme restaur«tcr »parednege t>cmo" g. l^riijjniK (T