90
—   Osobne vesti. Načelnik ljubljanskega južnega kolodvora gosp. nadzornik Gustav Habit gre v pokoj. Habit je služboval v Ljubljani celih 27 let in je vsled svojega prijaznega vedenja vžival splošne simpatije. Njegovim naslednikom imenovan je dosedanji načelnik postaje v Št. Petru, gospod Evgen Guttmann, ki je dne 8. t m. nastopil svojo službo. — Sodna pristava dr. J. Babnik v Logatcu in dr. Ivan Kavcnik v Kranji imenovana sta pristavoma pri dež. sodišču v Ljubljani. Premeščeni so sodni pristavi Albert vitez Laschan iz Loža v Kranj, Hans baron Falke-Lilienstein iz Loža v Konjice in dr. Edvard Volčič iz Krškega v Lož, Imenovani so sodnim, pristavi naslednji avskultanti: Karol E^dey za Lož, Josip Sterger za Logatec, dr. Fr. Kočevar za Šmarje in dr. Viktor Kočevar za Krško.
—   Pred porotnim sodiščem stala je zadnje dni mi-nolega teda sedmerica tatov, ki so se imeli zagovarjati zaradi mnogih tatvin, doprinesenih večinoma že pred leti. Zatoženi, ki so dejanje tajili, bili so razun enega že vsi kaznovani zaradi tatvine. Porotniki so na njih stavljene vprašanja potrdili in in obsojeni so bili: Ant. Prelovšek iz Trzina na 8, Janez Abe iz Trzina na 6, France Keber iz Mengiša na 5, Lorenc Friškovec  iz  Mengiša  na   4, Ant. Jenko  iz  Eadomelj na 2,
Janez Lotrič iz Železnikov na 5 let in Janez Pielovšek \% Trzina na 13 mesecev težke ječe. Yrhu tega postaviti se imajo obsojenci po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo
—   Iz C. kr. mestnega šolskega sveta. O predzadnji seji C. kr. metnega šol&kega sveta ljubljanskega smo prejeli nastopno poročilo. Prošnja vodstva vnanje osemrazredne dekliške ljudske šole pri Uršulinkah zaradi zvišanja dotacije iz normalnega šolskega zaklada za dve novi učni sili se priporočaj visokemu c, kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Na znanje se vzemi poročila c kr. okrajnega šolskega nadzornika, profesorja Frana Levca o nadzorovanji I in II mestne petrazredne deške, m<stne osemrazredne dekliške šentjakobske, in mestne jednorazredne šole na Barji v šolskem letu 1891/2 in iznče se o tem povodu pohvalno priznanje: Učiteljicama na osemrazredni dekliški ljudski pri sv. Jakobu, Mariji Wessner-jevi in Emiliji Guslovi, prvi za to, ktr je uredila zbirko učit in samoučil ter napravila zaznamek in inventar, drugi za to, ker je lepo uredila šolsko knjižnico ; dalje vodstvu in pa učiteljskemu osobju prve, ter ravno tako učiteljskemu osobjii druge mestne deške petrazrednice za u pesno poučevanje, naposled pa še učitelju Lerpoldu Armiču za tiudoljubivo navajanje v lepljcnstvu. Načrt novemu poslovnemu redu se sprejme-in povodom otvorjenja ponavljalne šole na mestni jednorazred-nici na Barji razpravlja uredba ondotnega pouka v ročnih delih. Učiteljici Frančiški Zemmetovi se pripozna II., učiteljici Emi Eaunacherjevi in učitelju Janku Likarju I. službeno-starostna doklada. Neka prošnja za novčno podporo se visokemu c kr. deželnemu šolskemu svetu priporoča v ugodno-rešitev. Za obolelo mestno učiteljico se predlaga šestmesečen-dopust; po šolskem vodstvu nasvetovana namestnica za dobo-dopusta se odobri. Prošnji neke izprašane učiteljske kandida-tinje za brezplačno poučevanje na mestni dekliški šoli se ugodi. Nadzorovanje neobligatnega slovenskega pouka: na nemških ljudskih šolah ljubljanskih se poveri na podstavi § 17. točke 16. dež zakona z dne 9. marcija 1879. 1. (dež zak. št. 13) C. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, profesorju Franu Levcu. Prošnji vodstva mestne nemške deške ljudske šole za delitev IV. razreda ne pritrdi mestni šolski svet, nego ukrene, da je razrede po šolskih sobah, ki so na razpolaganje, primernejše nastaniti. Izključitev dveh učencev se potrdi s pristavkom, da je o tem obvestiti vodstva vseh ljudskih šol ljubljanskih.
—   V smrt obsodilo je tržaško porotno sodišče 271et-nega Jan. Metliko iz Petrinje, ker je ubil svojega očeta & kamenjem.
—   Obesil se je na ljubljanskem gradu v hosti bivši pisar v dež bolnici, Janez Mol. Nesrečneža, ki se je že prej enkrat hotel usmrtiti, gnalo je v smrt pomanjkanje.
—   Umrl je v Trstu c. kr. brzojavni oficijal gosp. Gregor Jereb v 48. letu svoje starosti. Pokojnik doma v Poljanski dolini nad Škofjo Loko, bil je vedno odločen narodnjak. Tudi na slovstvenem polju slovenskem je ranjki mnogo deloval. Bodi mu blag spomin!
—    Goriško-ajdovska železnica utegne baje že v kratkem času postati meso. Te dni pošlje namreč deželni odbor goriški načrte te železnice na dotično mesto, da pridobi koncesijo. Vipavska dolina, po kateri bo železnica tekla, bo jako mnogo pridobila
—   Nov parnik. V nedeljo spustili so v Trstu slovesna v morje novi parnik „Marquis Bacquehem". Ta dosedaj največji Llojdov parnik je 120 metrov dolg in 14 metrov širok^ visok je 10 metrov, a v morje se ga potaplja 8 metrov.
—   Za kmetijsko bralnico v Novemmestu, katera je ustanovila ondotna kmetijska podružnica, je zanimanje me} gospodarji jako vehko. Pri otvoritvi bilo je navzočih nad 100 gospodarjev.
—   Popravek. Vest, da so ljubljanski jezuitje kupili' „Križanke"  se ne potrjuje.
NOVICE
91
—   Slovensko planinsko društvo, ki šteje že nad 60 članov, izvolilo je na svojem obenem zboru dne 27. febr. t. I. gosp. prof. Fr. Orožen-a svojim predsednikom.
—   Novo ognjegasno društvo snuje se v Ilirski Bistrici.
—   ,,Glasbena Matica" v Ljubljani je vsled sklepa izvanrednega občnega zbora dne 5. marcija t. 1, kupila za šolske prostore hišo št.  8 v Grospodskih ulicah.
—   Nagla smrt. 321etnemu kočijažu Franu Žnidaršiču iz Ljubljane je te dni naenkrat prišlo v novi tržaški luki slabo in je umrl za par trenotkov.   Zadela ga je najbrže srčna kap.
—   V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca februvarija 543 strank 175.841 gld. 12 kr. vzdignilo pa 325 strank 106.476 gld,  13 kr.
—   Pri novačenji, ki se je vršilo dne 1. t m. za mesto Ljubljano, bilo. je v prvem razredu odi41.':potrj,enih 21, od 28 drugega razreda 11 in izmed 32 tretj-ega razreda potrjenih je bilo 21 mladenčev. Skupaj bilo je preiskanih 101, potrjenih pa 53. Nepričakovano dober vspeh.
—   Občinske volitve. V Kropi bil je voljen županom g. Luka Hafner, občinskimi svetovalci pa gg. Val. Khnar, K. Pibrovc in J. Grariner iz Krope. — Na Jezici izvoljen je županom g. Anton Bolka, posestnik v Stožicah, obč. svetovalci pa gg. Fr. Pečnik, Fr. Lenče, Fr. Dermastja ;in BI. Smrajc. — Y Slavini v postojinskem okraji bil |e'voljen za žtipana gosp. Ant Križaj, posestnik v Orehku, obč svetovalci pa gg. Fr. Dekleva, Jak. Kristan, Jan. Klemene in Jan. .Kalister.
—   Ustrelil se je v Javorniku 341etni J. Z. ravno v trenotku. ko so ga hoteli orožniki prijeti zaradi doprinesenega zločinstva »polskega posilstva. Nesrečnik, ki zapušča vdovo in otroka, je bil takoj mrtev.
—   Nesreča. V tovarni za cement v Mekinah . pri Kamniku padel je oženjeni 54 letni d.elayec. Janez Mrak iz Podgorja pod vodno kolo, ki ga-^e^tatko, razmrcvarilo, da^^^^^^^^^ bil takoj mrtev.          ^^                              " '" ^' "
—   Uboj. Minolo nedeljo spoprijeli so se fantje v Eetnjah pri Tržiču v gostilni Janeza Orailča in je pri tej priliki neki Fr. Ažman tako močno z nožein sunil hlapca^^r.Košenino, da je ta kmalu na to umrl.
—   Mrtvec. Pod radovniškim- slapom pri Bledu potegnili sa iz Radovne truplo dozdaj nepoznanega okrog 40 let starega človeka. Truplo je bilo že močno nagnito, je torej ležalo že dlje časa v vodi. Sploh se sodi, da je mrtvec kaki ponesrečen drvar, katerega je najbrže močen snežen plaž zajel in pahnil v ozko in skalovito strugo Eadovne.
—   Svatje utonili. Pri Jekaterinoslavu iia Euskem so •se čez Dnepr peljali svatje na dvojih saneh po ledu. Led se je udri in 10 Ijudij je* utonilo.                         .
—   Vlak je skočil š tiru v Palmiru v državi novojorški dne 24. februvarija.   15 oseb je hudo^ poškodovanih.
—    Prostozidarji imeli so. dne 24. februvarija neko slavnost v Tarentu na Španjskem. Udri se je pod slavnostne dvorane Nad 100 Ijudij je padlo v globočino. 7 je bilo mrtvih, 25 pa težko poškodovanih.
—   Nesreča na morji. Sndi minolega meseca je bil vehk vihar ob škotskem obrežju. Potopile so se tri nemške ladije in več Ijudij je potonilo.
—   Velika nesreča. V Sandgate-u pri Folkestonu na Angleškem se je pogreznila zemlja. Pet sto hiš je poškodovanih. Ljudij baje ni nobeden mrtev. Plinove in vodovodne cevi so se razrušile ^n vsled tega je v noči od sobote do nedelje, ko se je pripetila ta nesreča, po vsem mestu bila tema, kar je že povzdigovalo strah prebivalcev.
—   Nevihta in toča. Dne 6. t. m. je ob 1. uri po-poludne nastala na Dunaji močna nevihta in usula se je precej gosta toča. Bliskalo in grmelo je na vso moč.
—   Stara mati detomorilka. Y novi Gradiški je 17-letno dekle porodilo dete. Dekletova mati je pa jezna dete takoj vrgla v Savo in se bode zaradi tega morala zagovarjati pred sodiščem.
—   Umrl je dne 18. februvarija dr. Ceccarelli, pap zev zdravnik, v 62. letu svoje starosti.
—   Najstarši ruski uradnik, tajni državni svetnik L. Gr. Ivanov, je umrl dne 16. februvarija v Peterburgu. Imel je že 110 let. Pred tremi leti je šel v pokoj, poprej je pa mnogo let opravljal službo prvega arhivarja ruskega generalnega štaba.
—   Kolera v Rusiji še ni popolnoma ponehala. V prvih petih tednih letošnjega leta je v Rusiji zbolelo za kolero 974 Ijudij,  369 pa umrlo. Največ slučajev kolere je v Podoliji.
—   Strajk. Na Chicago Western Indianski železnici so bili služniki ustavili delo Strajk se je pa s tem končal, da je železnica dobila druge ljudi.
—   Nesreče. V Baersu pri Eecklingshausenu so se dne 21. februvarija v premogovniku vžgali plini. Jeden delavec je mrtev, 4 pa poškodovani. V Paciznu na češkem je voda prišla v premogovnik in je 6 di^avcev utonilo. Ravno ta dan je v Saarlaurnu nastal vsled razpoke požar. Jedna oseba je mrtva in več hiš pogorelo. 22. februvarja je bil požar v Amsterdamu, v jedni hiši so zgoreh trije otroci, jednega otroka rešili so iz goreče strehe. Mati teh otrok je skočila skozi okno na tlak in se niočno ,poškodovala. Dne 23- februvarija se je na topničarskem strelišči pri Braschaetu v Belgiji raz-počila granata. Poročniku je odtrgalo spodnjo čeljust, trije topničarji so pa težko ranjeni. — V Bruselju je koncem fe-bi"uvarija v neki ulici razpoČila plinova cev. 40 metrov na dolgo je raztrgalo mestni tlak Kamenje je letelo na strehe, več oken' je razbilo.
—   Mlajši Crispi. Bivši ministerski predsednik italijanski Crispi je te dni izročil svojega sina prisilni delavnici v Pizi.
—   Rumena mrzlica hudo gospodari v Braziliji. Posebno v Santosu je poslednje dni pobralo na tisoče Ijudij. Na neki italijanski ladiji je na tej bolezni umrl kapitan in 16 mornarjev.