Za poduk \n kratek čas. Kuga na slov. Štajerakein. Dravsko polje, tako slavao, tolikokrat s človeško krvijo moi-eao odmevalo je pogostoma ae samo od bojacga krii-a in stoka amrtao ranjenili vojšeakov, ampak tudi od milega zdihovanja ia plakaajaamirajočili v groznem pomorvi. Prodnata zcmlja ptajskega polja je popila tako aekatero solzo, ki jo je povzroi-ila bleda pošaat kuge. Osobito ao solze britkoati tekle prav obilao v aedemaajstem stoletji, koje aagelj iaorije tudi te kraje aekaterekrati obiskal. Zato ae pa v Ptuji ia aa dravskem polji še deadeaešnji aabaja aajveč kužaih spomiakov ravao iz ove dobe. Najst irejši kužai križ iz sedemaajstega atoletja stoji v Oalašovcih tik velike ceste, ki pelja iz Ptaja v Ormož, ia aam aazaaaja, da je brezusmiljeaa morilka pobirala svoje žrtve po ptajskem polji uže 1. 1614. Prej ko ae je tadi ovi križ, ki stoji pod lipo pri av. Marku ob veliki ceati iz Ptuja v Borl ia kterega je dal oakrbaik aiarkovske grajščiae, Jeraej Wresaiker 1. 1617 postaviti, — kužai spomeaik ; — pa kaj gotovega aam ai zaano. Prava doba britkoati se je za te kraje začela še le z 1. 1623. Za zlo vročo ia aezdravo spomladjo sledilo je še bolj gorko leto z lakoto, dragoto ia kugo. Sledaja je v letih 1623 do 1625 davila v Ptaji tako hudo, da si ai upal uikdo tri leta tje. Potem je eicer za aekoliko let preaebala, pa 1. 1640 se je zopet prikazala. Toda takrat meada ai posebao kudo morila, ker zapisaiki aaštevajo le malo kužaili žrtev. Tudi v letili 1641, 1642, 1643 ia 1644 prikazala ae je morilka aekaterekrati aa ptujskem polji, a večidel samo v posamezaih hišah, le v Kicaru blizo Ptuja morila je leta 1641 precej hudo, kar razvidimo iz križa, ki oadi atoji. L. 1645 zaiela je precej liudo daviti v Ptnji in okolici. Meaeca avgusta je v mestu bilo uže 17 hiš zaprtih ia dea za daevom amrlo je za kugo 8 do 9 oseb. Tadi aamostaa miaoritov je v tem letu zgubil 5, ali kakor trdijo drugi, celo 9 udov. Iz mesta ae je aevaraa bolezea po aeprevidaosti meščaaov zatepla tndi v Haloze. Ker jili je aemtertje, poaebao pa pri 8V. Vidu maogo amrlOj je v viaogradili ia aa polji delo zaoatalo, ia ubogi ljudje, katerim je smrt bila prizaaesla, ao trpeli hado pomaajkaaje ia aiao imeli sčim davkov plačati. Zato je župaik pri sv. Vida, Tomaž Zohely proail pri deželai vladi zaižaaja davkov za svoje faraae. lato ao atorili tudi domiaikaai ia miaoriti v Ptaji. Prvim ao bili vsled tega davki zaižaai za 834 fl., drugim pa za 655 11. Da bi Bog budo šibo odvrail, obraoli so se meščaai ia okoliščaai zaupljivo k sv. Roku ter 80 obljubili, da bodo, ako kuga preaeba, poatavili cerkvico ovemu 8vetaiku v čast. Ia res uže 1. 1646 je v Ptuji ia okolici kaga preaehala, med tem ko je v drugih krajih alov. Štajerja, oaobito v celjskem okrožji davila buje , kakor kedaj koli poprej. Vsled storjene obljube je torej nek Ivan Rajavcc iz Hajdine začel pri meščanih in okoličanih pobirati milodarov ia s temi zidati cerkvico sv. lioka na majbnem gričku zunaj meata, v katerem je baje kralj Hunov, Atila pokopan. Uboštvo je bilo sicer veliko, a kljubu temu se je od leta do leta nabralo toliko, da je cerkvica 1. 1650 bila gotova. V njej se je zanaprej več, kakor ato let ob raznih dnevih obbajala služba božja in pogoatoma so dohajali tje v procesijah verni kristijani, da bi se mogoenemu priprošnjiku pri Bogu priporotevali. Ali vsled ukaza cesarja Jožefa II. zadela je 1. 1786 tudi to cerkvico žalostna osoda, da je bila v vojaški magacin spremenjena. Pri tej priložnosti je nek vojak zapisal na zahodno steno aledeče besede: ,,Sv. Rok, v katerega*češčenje je bila ta cerkvica nekdaj postavljena, odpusti nam kristijanom, ki tvoje svetišče oaečastujemo. Toda vtegnejo še priti časi, ko te bomo zopet ponioči prosili". — Dne 5. novembra 1. 1818. so okoličani ovo cerkvico od vlade za 714 fl. kupili, lepo osnažili in zopet blagoaloviti dali. In še dendenešnji stoji na gričku ter opominja Ptujčane, naj ne pozabijo na žalostne dni obiskovanja božjega in naj dajo bvalo Bogu, ki jib dendenes enakib nezgod milostljivo varuje. (Dalje prih ) Smešnica 17. Zakaj pa ljudje tata, kterega zaprejo, imenujejo ,,nbogega'*' človeka? — Ker bogatih tatov ne zapirajo!