Prvomajske prireditve Velenje 1976 • PRI SREDNJEROČNEM NAČRTOVANJU SO V VELENJSKI OBČINI Komite občinske konference zveze komunistov Velenje je na zadnji seji ocenjeval vprašanja srednjeročnega načrtovanja v tej občini. Na podlagi ocene so pripravili obširno poročilo in ga posredovali centralnemu komiteju ZKS. Na 7. seji CK ZKS, ta bo predvidoma maja, bodo namreč razpravljali o srednjeročnem planiranju na Slovenskem do leta 1980. Ekonomskemu in družbe- Pri srednjeročnem načrtovanju bomo morali v velenjski občini oblikovati dolgoročnejšo usmeritev in reševati vsebinska vprašanja razvoja. Ta ugotovitev je predvsem vodila komite občinske konference ZK Velenje, da je pred nedavnim skupaj s predstavniki centralnega komiteja ZKS organiziral pogovore z no- in nemu načrtovanju smo v velenjski občini posvečali izredno pozornost. Pospešeno pa smo začeli načrtovati naš razvoj pred šestimi leti. Takrat smo v občini Velenje s široko družbenopolitično akcijo oblikovali prvi srednjeročni načrt do leta 1975, zatem pa sprejeli izhodišča srednjeročnega razvoja za čas od 1975. do 1980. leta. V poročilu, ki so ga sprejeli na zadnji seji komiteja občinske konference ZK Velenje, piše: »Srednjeročna načrta predstavljata rezultat posameznih programov razvoja delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so med seboj delno koordinirani. O razvojnih programih smo v velenjski občini organizirali široko javno razpravo, ki je v marsičem prispevala pri razčiščevanju in usklajevanju mnogih opredelitev; angažirala pa je tudi delovne ljudi za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev. Subjektivne sile in občinska skupščina so zatem vsako leto ocenjevale uresničevanje razvojnih načrtov. Ugotavljali smo, da bistvenih odklonov od ciljev nismo dosegli, zato ni bilo potfebnih bistvenejših popravkov." Zdaj se pa kaže, da bo potrebno srednjeročni razvojni plan do leta 1980 nekoliko popraviti. Lani namreč nismo povsem izpolnili načrtovanih nalog, še slabše pa jih izpolnjujemo v letošnjih prvih mesecih. silci planiranja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in z vodstvenimi ter vodilnimi delavci. Na podlagi teh pogovorov so se podr-^neje seznanili s težavami pri načrtovanju in z angažiranostjo komunistov pri reševanju vprašanj srednjeročnega načrtovanja v občini Velenje. Med mnogimi zaključki, ki so jih oblikovali na podlagi pogovorov, naj omenimo po našem mnenju zelo važnega. Pri načrtovanju premalo obveščamo delavce. Delavci so obremenjeni s takšnimi infor- macijami kot so zaključni in periodični obračuni ter razni predpisani obrazci, niso pa celovito, hitro in točno seznanjeni. Člani občinskega komiteja zveze komunistov Velenje so na nedavni seji tudi povedali, da se moramo pri samoupravnem načrtovanju dogovoriti za enotna izhodišča, kar pomeni, da moramo vedeti, kaj hočemo doseči. Tako dogovorjena enotna stališča so obenem skupen napotek za načrtovanje v delovnih organizacijah in občinski skupnosti. 23. aprila 1976 — Leto XII. — št. 16 (325) — Cena 2 din • JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Seznaniti vsakega delavca Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje je na ponedeljkovi seji sprejelo program poteka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Celotno dejavnost v zvezi z javno razpravo bo v občini usklajeval koordinacijski odbor za uresničevanje ustave pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, ki so jo v ta namen razširili, pa je operativno odgovorna za vodenje javne razprave. Poleg tega je predsedstvo ustanovilo tudi aktiv za vodenje razprave, katerega sestavljajo po trije predstavniki iz posameznih delovnih organizacij, za razlago osnutka 2akona pa bo na voljo tudi še 45 razlagalcev-predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in drugih. Predsedstvo je na seji sprejelo sklep, da so odgovorni za uspešno vodenje javne razprave v organizacijah združenega dela predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, predstavniki samo- upravnih organov in vodje delegacij za zbor združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Za razprave v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih pa je zadolžena občinska konferenca SZDL. Razprava o „mali ustavi", kot imenujejo ta pomemben dokument, bo trajala od 10. maja do 10. julija. Za vse razlagalce in druge člane aktiva bo organiziran poseben seminar, ki bo zajemal naslednje teme: idejnopolitične zasnove za- kona o združenem delu, družbenoekonomski odnosi v združenem delu ter samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja v združenem delu. Vse družbenopolitične organizacije bodo sklicale v času od 4. do 8. maja predsednike ZSMS ter predsednike KS ter jih seznanile s pomenom in vsebino zakona ter programa javne razprave. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo nato do 25. septembra ocenilo potek javne razprave. • O BVESTILO BRALCEM NČ Zaradi obsežnosti Uradnega vestnika občine Velenje smo nekoliko okrnili redne strani današnje izdaje Našega časa. To bomo inadoknadili v prvomajski številki, ki jo v uredništvu že pripravljamo. Kljub temu pa menimo, da je časnik tudi danes zanimiv in aktualen, saj na rednih straneh prinaša zadnje dogodke, v Uradnem vestniku pa so objavljeni odloki, ki so pomembni pri delu in življenju občanov občine Velenje" UREDNIŠTVO NČ PO M EM B N A PODPISA V Velenju bodo v četrtek 29. aprila ob 7. uri zjutraj v sejni dvorani občinske skupščine pooblaščeni predstavniki podpisali dva pomembna družbena dogovora, ki sta bila že dalj časa v javni razpravi. Gre za družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike in družbeni dogovor o družbeni samozaščiti. Sklep o pristopu so že sprejeli vsi trije zbori skupščine občine Velenje na nedavni skupni seji. Prihodnji četrtek pa bodo oba družbena dogovora podpisali še pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Njihovi samoupravni organi morajo do prihodnjega četrtka sprejeti sklepe o podpisu in določiti poobleščene podpisnike. Svečanosti v Mislinjski dolini V delovnih organizacijah, krajevnih skupnosti, v vzgojnovarstvenih ustanovah in po šolah na območju občine Slovenj Gradec bodo z vrsto prireditev počastili 35-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter mednarodni delavski praznik - 1. maj. Osrednja slovesnost v počastitev obeh praznikov bo na večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte v novih prostorih Umetnostnega paviljona. Slavnostni govornik bo predsednik Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, Oto Sekavč-nik, program pa bosta izvedla moški pevski zbor tovarne meril Slovenj Gradec in Delavska godba Slovenj Gradec. Na proslavi v Umetnostnem paviljonu dobo podelili letošnja Priznanja Osvobodilne fronte in Srebrne znake sindikatov. Priznanja Osvobodilne fronte bodo prejeli: Jože Andreje, Andrej Ošlovnik, Peter Planinšec, diplomirani inženir, primarij dr. Drago Plešivčnik, Janez Špolad in Pavla Štalekar. Podelili bodo tudi 6 Srebrnih znakov sindikatov. Na večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in pred mednarodnim delavskih praznikom - 1. majem bodo tudi po Mislinjski dolini zagoreli številni kresovi. V PONEDELJEK SVEČANA SEJA PREDSEDSTVA O K SZDL VELENJE Letošnja priznanja 0F Danes popoldne se bo se3o na 4. redno sejo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. Po obravnavi rezultatov gospodaijenja v treh mesecih letošnjega leta in sprejetju nekaterih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki nastajajo v sedanjem gospodarskem položaju, bodo člani predsedstva razpravljali še o predlogu žirije pri občinski konferenci za podelitev priznanj Osvobodilne fronte, da bi letos podelili ta priznanja Rafaelu Blatniku iz Gaberk, Alojzu Fuerstu iz Šoštanja, Zdenki Slomšek iz Velenja, Jožetu Martinšku iz Hrastovca in krajevni organizaciji Zveze združenj borcev NOV Ravne ter Društvu upokojencev Velenje. Letošnja priznanja bodo podelili v ponedeljek ob 16. uri popoldne na svečani seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje. Ponedelje, 26. aprila 1976: 16,00 Turnir v malem nogometu v Šoštanju 18,00 Predstava filma „Sutjeska" v Šmartnem ob Paki Torek, 27. aprila 1976: 8,00 Začetek „TRIM POHODA" na Paški Kozjak 17,00 Predstava filma „Sutjeska" v Šoš'tanju 19,30 Predstava filma „Sutjeska" v Šoštanju Sreda, 28. aprila 1976: 15,00 Finalno tekmovanje v odbojki, košarki in rokometu v Rdeči dvorani Velenje 17,00 Predstava filma „Sutjeska" v Domu kulture Velenje 20,00 Predstava filma „Sutjeska" v Domu kulture Velenje Četrtek 29. aprila 1976: 11,00 Svečana seja Občinskega sveta Zveza sindikatov Velenje 17,00 Predstava filma „Sutjeska" v Domu kulture Velenje 20,00 Predstava filma „Sutjeska" v Domu kulture Ve-' lenje Petek, 30. aprila 1976: 19,30 Prvomajska povorka z baklami (od kotalkališča v velenjskem parku do Rdeče dvorane) 20,00 Kanonada, ognjemet, kresovi 20.30 bo v Rdeči dvorani prireditev, v kateri sodeluje mariborski plesni orkester in ansambel Dobri znanej s pevci Sobota, 1. maja 1976: 6,00 Kanonada, budnica 8,00 Prvomajski izleti v okoliške kraje K obisku prvomajskih prireditev vabi Občinski svet Zveze sindikatov Velenje Potrebni popravki Prejšnji četrtek so velenjski pionirji v Paki pri Velenju prevzeli od slovenjgraških vrstnikoV letošnjo kurirčkovo pošto. Krajša slovesnost je bila ob grobu mladega partizanskega kurirja Ludvika Blagotinška. Zatem, ko je zbrane pozdravil prvoborec Ivan Gusič, so pionirji iz Pake izvedli priložnostni kulturni spored, velenjski pionirji pa so kurirčkovo pošto varno p esli po (bronkih naše občine in jo predali pionirjem iz Slovenskih Konjic. - Na fotografiji: pionirji iz osnovne šole Pak* h grobu padlega partizanskega kurirja Ludvika Blagotniška. Predali kurirčkovo pošto ZADNiE DNI PO SVETV... • RAZPLET KRIZE Visoki vojaški komite, sestavljen iz predstavnikov libanonske vojske, Palestincev in Sircev in iz predstavnikov libanonske levičarske in desničarske fronte, je že dvakrat zasedal pod predsedstvom libanonskega prvega ministra Karameja. Sedanje „oboroženo" premirje naj bi postalo pravo, Libanon pa naj bi že do sobote dobil novega predsednika republike in tako naj bi se s sončnim ponedeljkom začel teden, ki naj bi prinesel konec državljanske vojne. V Bejrutu se je sestal mešani vojaški komite, ki mu je predsedoval premier Rašid Karame. Dosegli so sporazum „o praktičnih korakih, ki naj postopno pripeljajo do zaključka enoletne državljanske vojne v Libanonu". Med ukrepi je tudi »ustanovitev primernih sil, ki bodo bedele nad izvajanjem premirja na vsem libanonskem območju in ustanovitev mešanih komitejev za nadzor nad premirjem". • POGOVORI Glavna tema pogovorov med podpredsednikom ZIS in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem ter afganistanskim predsednikom Moha-madom Daudom so bile priprave na peto srečanje neuvrščenih v Colombu. Miloš Minič je voditelju afganistanske države izročil pozdrave predsednika Tita in va- • bilo, naj obišče Jugoslavijo. Minič in Daud sta govorila tudi o žariščih v svetu in izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega urejanja tega vprašanja. Tema pogovorov so bili tudi nekateri vidiki mednarodnega ekonomskega življenja v zvezi s pobudami za uvedbo novega mednarodnega ekonomskega sistema. V tem pogledu so stališča obeh držav več ali manj identična. • POJASNJEVANJE Avstrijski kancler dr. Kreisky je ponovno izrazil prepričanje, da bo v Avstriji najprej dosežen napredek manjšin, potem šele bodo izvedli „posebno štetje prebivalstva". V izjavi za dunajski dnevnik „Neue Kronen Zeitung" je kancler menil, da bi spremenjeni zakon o popisu prebivalstva kakor tudi zakon o narodnostnih skupinah lahko sprejeli še pred poletjem, pri čemer bi se sam kancler zavzel za to, da bi „že jeseni uresničili vrsto ukrepov za napredek manjšin". Nadalje je kancler dejal, da določila o 25 odstotkih manjšinskega prebivalstva kot pogoja za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak na Koroškem ne bi bilo treba sprejeti v zakon, temveč bi to lahko „uredili z odlokom". Kreisky ni povedal, kakšne ukrepe za napredek manjšin bi lahko uresničili že jeseni, pa tudi ne, ali bo pri tem merodajno teritorialno načelo, kot določa 7. člen avstrijske državne pogodbe. Kancler tokrat ni posebej omenil, da napredek manjšin in posebni popis prebivalstva ne bosta medsebojno povezana. Vendar je že prej, tokrat pa le posredno, zavrnil možnost, da bi bilo številčno stanje narodnostnih skupin pogoj za uresničitev pravic manjšine. • VOLITVE „Nobeni pritiski ne bodo vladi preprečili, da ne bi v rednem in z zakonom predpisanem roku izvedla teh volitev," je izjavila predsednica vlade Sirimavo Ban-daranaike na doslej največjem političnem zborovanju pred delnimi volitvami v okrožju Jaela, tradicionalni trdnjavi desničarske konservativne stranke UNP. Na tem mitingu, ki je bil na dan 60. rojstnega dne Sirimavo Bandaranaike, so sodelovali mnogi člani vlade, med njimi tudi predstavnik CK KP Srilanke Peter Keuneman. Predstavnik komunistov v vladi je na mitingu pozval trocikiste, naj odstopijo od svoje „zasebne liste", da ne bi s to „ločeno akcijo" podprli konzervativcev, ki bi spet dobili večino v tem okrožju, v neposredni bližini glavnega mesta. Trockisti iz partije LSSP so zapustili vlado ob koncu lanskega leta in zdaj vodijo zasebno kampanjo v škodo doslej enotni fronti vladajoče partije svobode in komunistov. .IN DOMOVINI BOLNIŠNICA - V Mariboru so dogradili novo poslopje bolnišnice, v katerem bo prostora za 497 bolnikov. V njem bodo prostori za kirurgični oddelek, slovesno pa jih bodo odprli 25. aprila. Gre za enega največjih in najmodernejših takšnih objektov pri nas, ki so ga začeli graditi že pred 12 leti. Veljal je vsega skupaj 103 milijone dina ali 9050 din za kvadratni meter oziroma 200.000 din za posteljo, kar kaže, da so bila sredstva porabljena zelo gospodarno. » TRAJEKT - „Jadrolinija" z Reke je na Danskem najela trajekt „Skipper Clement", ki lahko prepelje 100 osebnih avtomobilov, ali pa 22 tovornjakov in 30 osebnih avtomobilov in ima 253 potniških postelj in 76 sedežev letalskega tipa. Trajekt, ki je opremeljen tudi s stabilizatorji proti valovom bo dvakrat tedensko plul na relaciji Reka-Rab-Zadar - Split-Hvar-Korč ula-Dubrovnik, enkrat tedensko pa bo pot nadaljeval prek Bara do Krka. q VOZILI - Plttvički narodni park je kupil pri nemški firmi Mercedes dve posebni vozili, s katerimi bodo obiskovalce vozili na ogled po parku. Kmalu bodo namreč dograjene obvozne ceste okrog Plitvičkih jezer in v bližnji okolici jezer bo prepovedan ves avtomobilski promet. OMEJITEV - V turistični sezoni od 15. junija do 15. septembra bo veljala omejitev prometa za tovornjake le ob petkih, nedeljah in praznikih, nič več pa v sobotah, kot je to veljalo doslej. ^ ■ CESTE - Po skoraj enoletni javni razpravi o samoupravnem načrtu gradnje, vzdrževanja in novogradenj magistralnih in regionalnih cest v naši republiki do leta 1980, so zdaj po občinah sklenjeni družbeni dogovori. V srednjeročnem obdobju bomo modernizirali 728 kilometrov makadamskih vozišč, okrepili 600 kilometrov že narejenih cest, rekonstruirali 216 kilometrov cest, zgradili 117 kilometrov cest, od tega 36 kilometrov avtomobilske ceste, naredili 22 raznih cestnih objektov -tako da bi bila do leta 1980 modernizirana v Sloveniji najmanj polovica vseh regionalnih cest. ^ TOVARNA - V tovarni celuloze Medvode te dni dokončujejo eno izmed največjih letošnjih investicij v gospodarstvu naše republike. V kratkem bo namreč začela s proizvodnjo nova tovarna papirja, ki bo letno ponudila tržišču 20.000 ton finega, brezlesnega papirja. Poleg linij za izdelavo tega papirja bo nova tovarna imela še toplarno z elektrarno in nove čistilne naprave. Skupna vrednost investicije je 450 milijonov dinarjev. Tovarna celuloze iz Medvod je ena izmed TOZD Aera. RASTLINE - Izvršni svet skupščine SRS je sprejel predlog odloka o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskili vrst v Sloveniji. Z omenjenim odlokom naj bi zavarovali 28 vrst rastlin, med njimi tudi alpsko možino, močvirski tulipan, nekaj vrst svi-ščev in lilij, planiko, ozkolist-nato narciso, črno murko, rjavi in rumeni sleč, riso in še nekatere rastline. ^ LOČITEV - Če se bosta odločila za sporazumno razvezo, potem zakoncema brez otrok v prihodnje ne bo treba vložiti tožbe za ločitev. To novost predvideva zakon o družinskih odnosih, ki bo jeseni začel veljati na Hrvaškem. POCENITEV - Industrija kablov v Svetozarevu je napovedala skorajšnje zniženje cen nekaterih svojih izdelkov za 4 odstotke. Poleg kablov se bo pocenilo betonsko železo, pločevina in še nekateri kovinski izdelki. Pocenitev je možna zaradi nižjih cen surovin na svetovnem tržišču in pri nas. LETOS DOSEGAJO VELENJSKI RUDARJI POMEMBNE USPEHE V PRIZADEVANJIH, DA BI NAKOPALI KAR NAJVEČ LIGNITA: J V prvih treh mesecih letos so velenjski rudaiji, kot smo že poročali v eni od prejšnjih številk, nakopali skupaj 1,185.000 ton lignita. V primeijavi z letom 1975 so nakopali 26.000 ton lignita več, kljub temu pa niso dosegli za letos sprejetega operativnega načrta. Nakopali so namreč 27.650 ton lignita manj, kot so sprva računali. Poglavitni razlog za to, da ni bil dosežen trimesečni operativni načrt, je v dejstvu, da niso imeli odprte s planom predvidene odkopne fronte, in sicer zaradi omejitev uvoza. Dobave opreme so kasnile za tri mesece. Tudi za vnaprej utegnejo težave okrog uvoza opreme in reprodukcijskih materialov vplivati na gibanje proizvodnje, povzročiti pa utegnejo še težave pri rednem vzdrževanju. Aprila, ko so začele z delom vse odkopne fronte, se je proizvodnja močno povečala in je mogoče pričakovati, da bodo že ta mesec nadoknadili trimesečni izpad proizvodnje. Znano je, da so letos termoelektrarne obratovale s polno zmogljivostjo. Kljub temu, da je tudi Termoelektrarna Šoštanj obratovala vseskozi s polno zmogljivostjo, ni bilo težav pri oskrbi s premogom. Še več: zaloge premoga na deponiji so se povečale od 50.000 ton, kolikor so znašle na začetku leta, na 130.000 ton sredi aprila. Tudi ljubljanska Toplarna, podobno kot drugi večji odjemalci, so dobili želene količine lignita. Še vedno pa se velenjski rudarji srečujejo s težavami, ker še ni določena cena za premog, ki ga dajejo termoelektrarni. Kljub temu, da se lahko rudarji pohvalijo z visokimi odkopnimi učinki, so lanskoletno poslovanje zaključili z minimalnim ostankom dohodka, kazalci letošnjega gospodarjenja pa so zaradi zviševanja stroškov proizvodnje še slabši. Znano je, da mora velenjski rudnik do konca leta 1977 po-/ečati proizvodne zmogljivosti na 4,700.000 ton, da bi lahko zadostil potrebam Šoštanjske Termoelektrarne, ko bo zgrajena tudi četrta faza. Dela so po planu za leto 1976 v delnem zaostanku, predvsem dela pri permanizaciji v jami, ki so opravljena s 70%. Velenjčani so opravili okrog 90 % vseh del, drugi izvajalec pa le polovico vseh dogovorjenih del. • POPRAVEK V prejšnji številki se nam je pri sestavku na prvi strani Dimnik hitro raste vrinila neljuba napaka. Dimnik gradijo delavci Vatrostalne iz Zenice, Gradisovi delavci pa so gradili le temelje. Za izgradnjo tega 230 metrov visokega objekta bodo porabili 2660 kubičnih metrov betona, torej. 200 kubičnih metrov več, kot smo zapisali v prejšnji številki. Bralcem iri delavcem Vatrostalne se za neljubo pomoto opravičujemo. Sicer je bilo do konca preteklega leta opravljenih že toliko del, da je bUa dosežena kapaciteta izkopa 4,100.000 ton letno pri 42-urnem delovnem tednu. Ker pa so rudarji delali 17 dni več, so uspeli pridobiti 4,350.000 ton lignita. Se pravi, da je bilo opravljenih 65 % predvidenih del za povečanje proizvodnih zmogljivosti, porabljeno pa 61,5 % denarja. Ugotavljati je mogoče, da potekajo dela v gjavnem skladno s planom in pa v okviru predvidenih sredstev. Pričakovati je mogoče, da bodo letos dela toliko napredovala, da bo mogoče z delom v 42-urnem delovnem tednu pridobiti 4,450.000 ton, lignita. Do konca leta 1977 pa bodo povečali zmogljivosti 4,700.000 ton, to je toliko, kot je določeno z investicijskim načrtom. Še pomembneje pa je, da vse kaže, da bo mogoče to povečanje zmogljivosti zagotoviti v dogovoijenem roku in predvidenimi sredstvi. Velenjski rudaiji si ob tem želijo le, da bi imela energetika, kot ena od "prednostnih dejavnosti pri nas, prednost tudi v konkretni praksi. Enotno in vzajemno S prehodom na nov način plačevanja z zagotovitvijo plačil za proizvode in izvršene storitve so se v prehodnem obdobju delovne organizacije znašle v določenih gospodarskih težavah. Tudi RŠC s svojimi TOZD je del gospodarskega sistema, ki ne more mimo zunanjih vplivov. Lanskoletnim težavam v proizvodnji so se letos pridružile še težave v prodaji in kopičenju zalog. Tako je bilo ugotovljeno na razšiijeni seji komiteja ZK RŠC dne 7.4.1976, kjer so komunisti iz posameznih TOZD neposredno izrazili, da so . enotno v RŠC že v preteklosti premagali marsikatero organizacij-sko-finančno in drugo težavo in da bodo tudi sedanje težave združile vse sile za lažje premagovanje nastalih vplivov, vendar ob doslednem upoštevanju medsebojnih samoupravnih odnosov. Na izredni seji so bili pri- je bilo poudarjeno, da je po-sotni poleg članov komiteja še trebno za TOZD RPP in TOZD sekretarji osnovnih oraganizacij, PD deblokirati žiro računa in nosilci funkcij drugih družbenopolitičnih organizacij, predsedniki samoupravnih organov, vodstvo delovne organizacije in TOZD in ostali. Seje se je udeležil tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Korun. V pogledu doseganja celotnega dohodka in dohodka TOZD PD in TOZD RPP dosegata plansko zadane naloge, medtem ko TOZD EKO zaradi nastalih ekonomskih pogojev ne dosega planskih nalog. Ti rezultati pa so znotraj TOZD EKO različni v posameznih enotah združenega dela. V nekaterih enotah so planske naloge v celoti dosežene, V drugih pa je dosežen celotni dohodek in dohodek komaj 65 % glede na letni plan. Iz evidence o gibanju zalog, terjatev in obveznosti je razvidno, da so zaloge materiala pod ravnijo meseca decembra, da se je znižala vrednost polizdelkov, porastla pa je vrednost nedokončane proizvodnje in zaloga gotovih izdelkov. Tudi porast terjatev je večja od porasta obveznosti. RŠC je izpolnila vse obveznosti, ki so jih določali predpisi do vključno 31.3.1976. Nasprotno pa delovna organizacija ni prejela avaliranih menic za neporavnane obveznosti, zato je v izrednih težavah glede sestava finančnega programa priliva in odliva sredstev. Po prikazanem finančnem stanju so predstavniki iz TOZD opredelili obveze in pravice v nadaljnjem poteku realizacije medsebojnih odnosov. Najprej izločiti ustrezajoča sredstva za tekoče poslovanje. V okviru prostih sredstev pa je potrebno, da se za prelivanje upošteva samoupravni sporazum o koriščenju tekočih sredstev in sredstev rezervnega sklada. Vsekakor je ustvarjeni dohodek razpolagalna pravica TOZD, ki ga ustvaija. Vse sile je potrebno usmeriti za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje ekonomskega stanja. Posebno skrb je potrebno posvetiti prodaji in zmanjšanju zalog materiala, gotovih izdelkov in variabilnih stroškov. TOZD EKO bo v ta namen izdelal strokovni in teh- REKLI SO TE DNI: nični stabilizacijski program ii ga predložil samoupravnim organom in zboru delavcev EKO. Kljub ekonomskim težavaa bodo komunisti nastopali proti tistim posameznikom ali skupinam, ki vodijo razdiralno akcijo v RŠC. Za aktiviranje medsebojnih odnosov bo potrebno med TOZD več skupnih sestankov. Ob spoštovanju vseh samo upravnih odnosov pa so komunisti na svojem sestanku odločno izrazili pripravljenost nadaljnjega medsebojnega vzajemnega sodelovanja, nadaljnjo solidarnost, vendar naj bodo odnosi rezultat skupnega odgovora in skupne odgovornosti. Ob taki enotni akciji, doslednem upoštevanju medsebojni odnosov, ob vzajemnem sodelovanju vseh činiteljev delovnega procesa delovne organizacije in polne odgovornosti do doseganja programov dela, zlasti pa tudi doslednejšega izvajanja notranje delovne in samoupravne discipline, bo tudi RŠC solidarno premagal nastale težave, je bil enoten in prepričljiv zaključek komunistov in vse!, prisotnih. V, eii 5 EDVARD KARDELJ: — Kot temeljne značilnosti odnosov družbene lastnine -po zakonu o združenem delu bi lahko poudarili naslednje: predvsem gre tu za pravico do dela, ki jo ima delavec z družbenimi proizvodnimi sredstvi, to pa vsekakor prinaša vrsto drugih neodtuljivih delavčevih pravic, ki mu jih ne more niti zakon niti praksa niti državni organ odvzeti ali pritrgavati, če delavec sam upošteva enake pravice drugih delavcev. STANE DOLANC: — Pri nas ni vprašanje, ali so naši ljudje-za socializem ali ne. Nasprotno, imamo drug problem — naši ljudje želijo več socializma, kakor ga moremo objektivno doseči v tem trenutku. To pomeni, da so te želje in težnje pozitivne, moramo pa se dogovoriti in si biti na jasnem o tem, da preko vseh naših možnosti ne moremo in ne smemo iti. FRANCE POPIT: — Našega gospodarstva ne bomo stabilizirali le s takšnimi ah drugačnimi instrumenti ekonomske politike, temveč predvsem z večjo produktivnostjo dela. Komentar tedna Ni potrebno posebej poudarjati, da v skopih stavkih ni mogoče pojasniti vse tan-čine osnutka novega zakona o združenem delu, ki ga bomo po široki in javni razpravi sprejeli najverjetneje že do konca letošnjega leta. V tem času pa bo že treba delati po novem. Samo tako bodo zakonska določila postala jasna, otipljiva, določna. O osnutku zakona je minule dni razpravljal tudi centralni komite ZKJ; povsem javno so bili izrečeni vsi razlogi, ki so terjali, da zakon našega sedanjega ustavnega trenutka zapišemo in ponudimo v javno razpravo. In najmočnejši razlog za izdelavo zakonskega osnutka je terjala jugoslovanska ustava, terjali so ga sklepi desetega kongresa Zveze komunistov, ki so poudarili, da moramo kar se da hitro preliti ustavno načelnost v otip- Hočemo reči, da je bistvo osnutka novega zakona o združenem delu prav v tem, da gradi most med ustavno načelnostjo in prakso. Zakonska določila so zato stopnica k cilju, kije zapisan v ustavi: z rezultati svojega OST Ijiva zakonska določila - v prakso. Da pa bi to dosegli - namreč popolno prevlado delavčevega interesa, ko gre za gospodarjenje z delom in rezultati dela, dohodkom torej - moramo biti ustrezno oboroženi Sistemsko, bi rekli Z zakonon., s pravno črko. dela naj gospodari delavec, svobodno naj združuje svoja sredstva in delo z drugimi Dogovarjamo pa se samo po določilih socialističnega samoupravljanja, brez arbitraže kogarkoli To j° hkrati najmočnejše orožje^ zoper vse tiste sile, ki še vedno ne morejo pozabiti časa, ko so odločale v imenu delavcev, hkrati je to ponoven poraz struktur in miselnosti, ki želi „komandirati" in manipulirati s tujim delom To je torej samoupravni naskok na ostanke etatizma tiste vrste, v katerem se ločuje od delavskega razreda plast birokracije, ki postavlja svoje interese pred . družbene. Kar govorimo, so le realna pričakovanja, ki slonijo na dosedanji praksi In pričakovanja ne bodo postala realnost prek noči Treba bo veliko trdega dela, da bi uresničili ustavne cilje. Toda sedaj bo to lažje, ker poznamo nov instrumentarij za ustavna ravnanja. MILAN MEDEN Derbi brez zmagovalca Že pred srečanjem je bilo za to tekmo veliko zanimanje tako pri domačih kot pri gostih, saj se je na igrišču zbralo kar 600 gledalcev, od tega jih je veliko prispelo iz Griž. Po pričakovanju je bila igra dobra in zelo ostra, na trenutke celo groba in se je končala neodločeno 31:31 (11:11). V prvem polčasu so sicer povedli domačini, vendar so gostje takoj izenačili in vse do konca prvega dela sta se ekipi menjavali v vodstvu. Začetek drugega polčasa pa je pripadal gostom, saj so vse do rezultata 23:23 vodili za gol ah dva razlike. Začela seje dramatična borba za zmago. Ekipi sta se spet menjavali v vodstvu vse do zadnje minute, ko je bil stoijen grob prekršek nad domačim napadalcem. Sodnika sta dosodila najstrožjo kazen v korist domačih. Kompan je 7-metrovko realiziral. Domači gledaici so se že veselili minimalne zmage Šoštanja. Vendar je odločni igralec gostov Žagar v zadnji sekundi dosegel izenačujoči gol in končni rezultat. Zmaga Rudarja Nogometaši Rudarja so v 14. kolu conske nogometne lige gostovali v Slovenskih Konjicah in premagali domačo Dravinjo z rezultatom 2:0(1:0). Velenjčani so bili tehnično boljše moštvo in so brez posebnih težav premagali borbene domačine. Gole sta dosegla Markovič in Popov. V nedeljo igra Rudar na svojem igrišču proti Aluminiju iz Kidričevega. Srečanje invalidov Občinsko društvo invalidov Velenje je imelo v gosteh invalide iz občine Djurdjevac. Obisk invalidov iz Djurdjev-ca so izkoristili tudi za športno srečanje. Tako so se med seboj pomerili v šahu, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Velenjčani so zmigali v šahu 3:1, v namiznem tenisu 10:0 in v streljanju z zračno puško 1235:1180, gostje pa so zmagali v kegljanju 895:832. Dogovorili so se za povratno srečanje invalidov športnikov v mesecu juniju v Djurdjevcu. Zaslužena zmaga Rokometašice Velenja so zasluženo premagale ekipo Do-brovelj z rezultatom 20:17 (7:8). ' Fizično močnejše gostje so v prvem delu po izenačeni igri bile uspešnejše. V nadaljevanju pa so se izkazale domačinke, ki so z lepimi zadetki Pocajtove preobrnile rezultat v svojo korist in zabeležile pomembno zmago. Gole so dosegle: Podpečan 8, Pocajt 7, Jan 2, Podbregar, Bordevič in Krofi po enega. V nedeljo se bosta v Šmartnem ob Paki pomerili ekipi Velenja in Šmartnega. Srečanje bo zelo zanimivo, saj se bodo Šmarčanke želele oddolžiti za poraz v Velenju. Šmarčanke so v Brežicah igrale neodločeno 11:11 (4:7). V enakovredni igri so v prvem delu bile gostje iz Šmartnega ob Paki uspešnejše, vendar so v nadaljevanju domačinke izenačile in imele možnost za zmago, ki pa jo niso izkoristile. # Tesna zmaga Smarčanov Tudi v četrtem kolu spomladanskega dela v SNL so nogometaši Šmartnega dosegli dragoceno, če-■prav minimalno zmago. Premagali so goste iz Izole z rezulatatom 2:1. Prvi zadetek za Šmartno je že v 12. minuti dosegel A. Omladič, potem ko je lepo preigral nekaj igralcev in še lepše streljal na gol. Toda le tri minute kasneje je domači branilec Kompan tako nesrečno vrnil žogo svojemu vratarju, da je končala v mreži za njegovim hrbtom. Po izenačenju so gostje vzpostavili ravnotežje na igrišču, in skušali presenetiti s hitrimi protinapadi. Tudi Šmarčani jim niso ostajali dolžni, vendar so njihovi napadi bili preveč jalovi, da bi jim prinesli vodstvo. V drugem delu pa so domačini zopet imeli več od igre in si pripravili nekaj izrednih priložnosti, tako da so lzolčani kar dvakrat izbili žogo iz gol črte. Deset minut pred-koncem pa je najboljši strelec lige Prašnikar vendarle pripravil veselje več kot tisočim navijačem ko je preskočil vse tekmece in poslal žogo v mrežo ter postavil končen rezultat tekme 2:1. V predtekmi so mladinci Šmartnega igrali z Mariborom neodločeno 2:2. • 27. aprila - vsi na Paški Kozjak Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu bo podobno kot lani tudi letos organizirala na dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda v petek, 27. aprila množičen pohod na Paški Kozjak pod geslom „Pot pod noge - krepimo srce". Za vse udeležence pohoda bo zbirališče med 8. in 10. uro pred gasilskim domom v Šaleku. Tam bo vsak dobil kontrolni karton, nato pa se bodo v skupinah odpravili proti Paškemu Kozjaku. Pot - vmes bosta dve kontrolni točki - jih bo nekaj časa vodila tudi po delu Šaleške planinske transverzale. Na cilju bo vsak dobil trim značko ter nalepko, družine s tremi člani pa še priznanje. Člani komisije pričakujejo, da se bo kar največ občanov podalo na to resnično zaniiffvo, še bolj pa koristno trim hojo na Paški Kozjak. KINO ljubljanska banka PODRUŽNICA VELENJE OBVEŠČA VARČEVALCE VEZANIH HRANILNIH VLOG da se od 15. maja 1976 zglasijo pri okencih velenjske podružnice in ekspoziture v Šoštanju zaradi sprememb POGOJEV VEZAVE ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube, zlate mame in stare mame PAVLE PRIVŠEK roj. 1892, kuharice v pokoju se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sodelavcem, predvsem pa stanovalcem Šaleške 19, ki so ji darovali cvetje in za nesebično pomoč. Najlepša hvala družini Čakš in Štravs za ves trud iin požrtvovalnost, za lep prevoz v bolnico in nazaj domov. Hvalja tov. Francu Višnarju in sodelavkam montaže 1 TGO Gorenje. Pirav lepa hvala dr. Črepinšku za večkratni obisk na domu, ne glede na čas. Enako se zahvaljujemo č. duhovščini in govorniku za poslo>vilne besede. Hvala vsem, ki ste jo obiskali in jo pospremili na njieni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam ob najtežjih trenutkih sttali ob strani. Glob