6010
OSREDNJA KNJIŽICA
PRIIVit/rtSKI DNEVNIK
Ah^n'na Pečana v gotovini “• Postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 201 (10.113)
TRST, sobota, 26. uvgusfa 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iiMo v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod. Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ POPOLDNE SO SE KARDINALI ZAPRLI V K0NKLAVE
Danes dopoldne prvi dve glasovanji za izvolitev naslednika Pavla VI.
^ovesni maši «propontefice eligendo» je prisostvoval tudi diplomat-i zbor, akreditiran v Vatikanu - Veliko ugibanj, a nobene gotovosti
Vi k^ATlKAN — Od včeraj popoldne so kardinali — 111 po številu — Pa h<*r> V* svoje srede izvolili novega papeža, zaprti v konklavu, danes Vče	začeli z glasovanji. Prvo jc predvideno za 9.30. Od kar je
(Verai Popoldne tajnik kardinalskega kolegija zapovedal «extra omncs» liksllVs*)’ vscm> ki se ne udeležujejo neposredno volitev, je dimnik d, nske kapele dejansko edini stik med svetom in kardinali, saj bo-Psita-. Pom,,čjo črnega ali belega dima seznanjali svetovno javnost z "Snostjo glasovanj.
Pij Jed odprtja konkiava jc potekal l#i”. r6*iiiiku, ki ga je pripravil po-»aii1 ^avel 11- in ki so ga kardi-j" zadnjih dneh dopolni!: na po-!# skupščinah. «Veliki volivci«
.....................
S( Se zbrali v Vatikanu ob 16.30 in l, ,D0n«tili v prostore, namenjene p, ^ av*», ki so bili nared le nekaj H,, . C,1 začetkom svečanosti. Potem ,JC zbor ((schnle cantarum« .odpel Pi , ercator«, je vatikanski držav-%a 'iean Vlllot odmolil pred-molitev, nakar je msgr. Vir-U Noe zapovedal «extra omnes«. dpr 0 'e Potekal nato konjdave (ven-Sre le za uvodne fomalnosti) je ” le iz i' rednik".
volivci« so prisegli, kot Ij^Pisuje obrednik, da bodo izbra-lot c gfl PaPeža povsem svobodno Wd' nareliUje vest, na kar je Popdna* Villot v kratkem nagovoru vSeaa«l pomen konkiava ter pozval pp-P^eleženee, naj pri glasovanju Q6Vai° zgolj korist cerkve. >ii( C-n° 3e vatikanski državni taj-U« Poimensko pozval vse «vo-HiJ. da je zopet preveril njihovo nVl) taost- še pred tem je v spremne-*1 * teijnikov skrbno pregle-
i/ujnmuv oni uuu |nvf,n
“•kstinsko kapelo, da bi odkril (tjlv“*Jn° prisotnost elektronskih izu. 1kovalnih naprav, ki bi lahko
^iali
°vile tajnost konkiava.
konklavu je bila svečana je j9 <<ad pontefice eligendo«, ki jo C?val osebno kardinal Villot ob !*kih C' kardinalov. Poleg «ve->es v°liveev« so ji prisostvovali lk mplomatski zbor, ki je akredi-HjV Vatikanu, verniki, ki so bili ^ “tni v velikem številu, in seve-l^ipsnikarji, ki so upali, da bodo k? zbrali nekaj novic o kaudida-ffiS^endar varnostna služba pa ti ,'a tako stroga, da se sploh ni-f,J?Mi približati kardinalom. V msgr. Villot ni, kot je bil običaj, orisal naloge novega ie L?8 in pričakovanja cerkve, kar V1« neke vrste prehodni «identi-Stv8 opdočnega poglavarja katoliki!. msgr. Villot se je. v bistvu <Veij?. 'e na poziv verskega značaja Klm volivcem« in zaključil z
»eden
nas
držami tajnik msgr. Villot
gj.
jetno stvar -- je poudaril kardinal Siri — zlasti zaradi živčne napetosti. Težko je zdržati več kot nekaj dni, saj ima zaradi klavzure po nekaj dneh človek občutek, da je zakopan živ.« (vt)
La Malfa začasno tajnik PRI
CESENA — Predsednik PRI Ugo La Malfa bo začasno prevzel tudi dolžnost vsedržavnega tajnika republikanske stranke. Kaže, da sta
se za to rešitev sporazumno odločila La Malfa in tajnik Oddo Bia-sini, ki je bil laže ranjen v prometni nesreči. Biasini se bo sicer danes vrnil domov v Ceseno, vendar so mu zdravniki priporočili vsaj mesec dni popolnega počitka, ker si ni še povsem opomogel od šoka in posledic nesreče. Zato je prosil La Malfo, naj bi začasno prevzel dolžnost tajnika.
Biasini in priletni republikanski voditelj sta tudi sklenila, da bosta v najkrajšem času sklicala vodstvo stranke, ki bo moralo potrditi začasno zamenjavo na vrhu.
RIM — V torek, 29. avgusta, bo vlada predložila v odobritev poslanski zbornici zakonski odlok, ki predvideva podaljšanje roka za ukinitev državne pomoč: podjetjem, o katerih pristojna komisija sedaj razpravlja, da bi preverila njihovo koristnost.
KLJUB ŽE TAKO DOLGEMU ZAVLAČEVANJU
Triletni gospodarski načrt nared šele konec septembra
Kritike KPI vladi * Nesoglasja med ministri zaradi Pandolfijevega programa za omejitev javnih izdatkov
RIM — Andreotti je zabredel v težave, še preden se je lotil obveznosti, ki ga čakajo ob zaključku poletnih počitnic.
Reševanje pekočih problemov, ki tarejo italijansko gospodarstvo, se je že tako zavleklo, da so komunisti označili ravnanje vlade kot nezaslišano in nastali položaj kot nevzdržen. V preteklih tednih je marsikdo spodbodel predsednika vlade, naj vendar pospeši postopek za uresničitev gospodarskega programa, on pa je vsakomur zagotovil. da je njegova izgotovite v tako rekoč pred durmi: stranke, sindikati in delavske množice naj le še nekoliko potrpijo in dolgo pričakovani triletni načrt za o-zdravitev gospodarstva bo nared, a z njim bo tudi konec začasnim, neusklajenim in prerazdrobljeuim ukrepom.
Toda načrta noče biti. Objavljen bi moral biti prihodnji ponedeljek. zdi pa se, da nikakor ne bo dokončan pred koncem septem-
INTERVJU TAJNIKA tl.II, LAMI 0 PEREČIH SINDIKALNIH VPRAŠANJIH
V zameno za nujne žrtve delavci zahtevajo jamstva za zaposlovanje
Sindikat ne bo pasivno sprejel politike stagnacije
6® od možnih kandidatov, kardinal Pironio
C^ve» v‘c*no utelešenje enotnosti
^ konklave se začenja
fiv ihai- .ne8otovosti, saj niso bili riftigpi, še nikoli tako skopi z 'in-C^at * in namigi. O možnih
,i"J	so časopisi prelili ve-
;1i , marsikdo si je pomagal k biče tazi-i°’ dejansko pa se ne jg dl ?®r. Poznavalci sicer meni-t ^hat tut^ Montinijev naslednik •Vbe eSa rodu, težko pa je reči,
1»
S Sejala
. Baggio, Bertoli, Pironio, 'mena so se najbolj vztraj-v poročilih) ali pa
L,	čf v porodim; mi na
ijjHj jj*: Točen odgovor bodo čez
dali kardinali, ko bo bel
i.	“"'i Karumaii, ko i
j k^edal, da je «papež nare-
L^fecivirt °Vav*-j° izvolitvi v Rimu.
lu #tM i ie tud>. da konklave ne
As °‘S in da bo sredi prihod-
Al 0t "a katoliška cerkev imela
Poglavarja. «Ne gre za ^'i-
RIM — Generalni tajnik CGIL je v intervjuju glasilu KPI «L'Unita», ki bo objavljen danes, obravnaval številna vprašanja, ki so v ospredju sindikalne dejavnosti. V intervjuju je Lama govoril o omejevanju mezdnih zahtev pri bodočih pogodbah, o potrebi, da vlada, parlament in stranke gredo na roko delavcem v zameno za žrtve, ki so jih ti pripravljeni prenašati, o znižanju delovnega urnika ter o nujnosti, da pride čimprej do samourejanja stavk.
«Mi si ne želimo rastoče napetosti — je dejal Lama — toda vlada si ne sme delati utvar, da bi sindikat utegnil pasivno sprejeti politiko stagnacije oz. politiko besed. Dobrih besed sr. o slišali že ničkoii-ko. Jesensko ozračje bo odvisno od predlogov izvršne oblasti, od programov za prihodnje leto ter za triletni načrt.«
Lama je dejal, da obstaja nevarnost destabilizacije, toda ne po krivdi delavskega razreda, ki zahteva rešitev odprtih vprašanj.
Glede pogodbene politike za leto 1978/79 je Lama poudaril, da bo ta stremela predvsem za krepitvijo zaposlenosti, to je za izkoriščanje sile zaposlenih delavcev v korist obrobnih področij. Delavci bodo sicer morali prenašati mezdne žrtve, toda položaj bo postal vedno bolj težak, če ne bodo obstajala trdna jamstva glede konkretnih rezultatov na področju zaposlenosti.
Generalni tajnik CGIL je potem poudaril, da sindikati pričakujejo, da bo vlada v svojem programu sprejela obveznost za konkretne investicije na Jugu ter zagotovila za novo zaposlovanje, usklajajoč sektorske načrte z investicijskimi proračuni v prihodnjih letih. Lama je še pribil, da sindikalno premirje še ne pomeni porast investicij in da se sredstva vložena v potrošnjo posameznika ali družine ne spreminjajo nikoli v investicije. Na tem terenu — je dejal — bomo morali dokazati, če smo ali nismo sila, ki bo spremenila to družbo.
V	nadaljevanju svojih izjav je Lama zavrnil predloge demokri-stjanskega gospodarskega strokovnjaka Andreatte glede premičae lestvice. Gre za povratek na staro — je dejal —, ki ne zagotavlja investicij, pač pa za ukrepe monetarnega značaja," k; skrivajo v sebi namen, da se poslabša življenjska raven delavcev. Zato se sindikati ne bodo odpovedali premični lestvici.
, Če se izključi torej draginjska doklada, bo delavcem ostalo le nekaj tisoč lir letno za povišanje nji hovih plač. Teh par tisočakov pa bo treba porazdeliti v času ter jih izkoristiti za nagrajevanje strkovno-sti in tipa opravljenega dela.
Glede delovnega urnika je Lama poudaril, da ima Italija najnižje dejanske urnike v Evropi in da se v teh razmerah ne more predlagati, da bi prišlo do njihovega posplošenega znižanja. Če bi se potegovali za to znižanje, potem bi krepili politiko preosnove podjetij, ki bi skušale čimbolj nadomestiti človeško delo s stroji. To velja za kovinarje, delavce v kemični industriji in za skoraj vsa industrijska področja. Generalni tajnik CGIL pa je menil, da bi znižanje delovnega umika postalo mednarodni cilj sindikata, in sicer v smislu, da bi pridobili za produktivno delo zapostavljene kategorije, kot so mia-dina, ženske in priletni. Za- le naj bi veljal skrčen delovni urnik.
V	zadnjem delu svojega intervjuja j« Lama obravnaval vprašanje
samourejanja pravice do stavke. Glede stavke avtonomnih železničarjev in njenih posledic je rekel, da je zelo zaskrbljen: «V najkrajšem času moramo urediti oblike boja. To je pogoj, da preprečimo zunanji, se pravi zakonski poseg. Treba je pohiteti, preiti takoj k debati in obdelavi pravil obnašanja. Čez nekaj tednov moramo izdelati naš pravilnik ter zahtevati od vlade in strank preizkusno razdobje. V tem razdobju bi ugotavljali morebitne odklone ter šele potem prepustili reševanje zadeve zakonskim predpisom o prisilnem vpoklicu.
O vprašanju samourejanja stavkovne ura vice je spregovoril tudi generalni tajnik CISL Pierre Car-niti v članku, ki ga bo objavil tednik «Conquiste del lavoro«. Car-niti trdi, da je utvara zamišljati si, da bi to samourejanje utegnilo biti odločilno za poraz neodgovornih pobud avtonomnih železničarjev. Car-niti zavrača tudi domnevo, da bi se vprašanje moglo reševati s prisilnim vpoklicem, (vk)
RIM — Pasivni ostanki v državni bilanci postopoma rastejo, kar pomeni, da ni mogoče sproti potrošiti vsega denarja, ki je bil nakazan za financiranje ustanov, deželnih uprav idr. Konec 1977. leta so o-stanki narasli že na 19.407 milijard lir.
Negotovost v vrstah avtonomnih železničarjev
RIM — Danes se bo sestal osrednji odbor avtonomnega sindikata železničarjev FISAFS, ki bo obravnaval vprašanje stavkovnih pobud kategorije v prihodnjih dneh. Včeraj je več ur- zasedalo tajništvo sindikata ki je skušalo oceniti rezultate predvčerajšnjega srečanja s podtajnikom Deganom. Zdi se. da so bila mnenja v tajništvu zelo deljena in da zato ne bodo predložili osrednjemu odboru nobene konkretne pobude za nadaljevanje stavkovne akcije železničarjev.
Na zahtevo sindikata železničarjev UIL pa se bodo pojutrišnjem sestali predstavniki enotne federacije železničarjev s predstavniki enotne fede-
racije CGIL - CISL - UIL. Na sestanku bodo obravnavali, vprašanje cene, ki bo veljala pogodba kategorije. O-bravnavali bodo tudi rezultate dosedanjih skupščin železničarjev.
Sindikalna federacija obtožuje Videlov režim
RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL,' CISL, UIL v posebni noti ostro obtožuje argentinski režim, da ne spoštuje osnovnih sindikalnih pravic delavcev in da redno preganja napredne sindikaliste. Ostre ootožbe na račun Videlovega režima je pred dnevi izrekla tudi mednarodna organizacija «Amr.esty International«,
bra. Gotovo ie menda le to, da bo 7. septembra nekakšen vrh vladne večine, teden pozneje pa sestanek vlade s sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL; vprašanje pa je, o čem bo sploh mogoče tvorno razpravljati.
Odgoditev predstavitve triletnega gospodarskega načrta je tokrat vlada opravičila s potrebo, da ob isti priliki poda tudi programsko izjavo za leto 1979. V vladnih krogih zagotavljajo, da tehniško osebje proračunskega in zakladnega ministrstva s polno paro obdeluje številke in diagrame, ros pa je tudi, da so vsi ministri razen Pandolfija še na počitnicah.
Pesimizem sindikatov sloni mimo vsega tega tudi na dejstvu, da ni napovedani triletni program nič drugega kot skupek različnih načrtov, od katerih pa sta samo dva kolikor toliko jasna. Prvi, ki ga je izdelal Stammati, predvideva izdatek 1.000 milijard lir za javna dela in bi ne smel naleteti na težave. Drugi pa, izpod Pandolfijevega peresa, zadeva omejitev javnih izdatkov ter je med ministri izzval številna nesoglasja. To pa zato, ker hoče Pandolfi strogo omejiti višino izdatkov za vsak posamezen sektor državne uprave. S tem ie na eni strani zadel ob občutljivost širšega kroga krščanskih demokratov, katerim ne gre v glavo, da bi v bodoče ne mogli več tako svobodno razpolagati z denarjem iz javnih sredstev, na drugi strani pa vznemiril levico, ki se boji, da bi osredotočenje izdatkov po ministrovi zamisli utegnilo negativno učinkovati na reševanje krajevnih problemov ter hkrati zavreti uresničevanje zavezništev, ki bi ne bila po godu večinski stranki.
Igra se odvija zaenkrat še za kulisami vlade in KD. sa.j se posvetovanja med strankami večine še niso začela; le kako bi se, ko pa se marsikateri politični predstavnik boji poziva, naj odobri ali zavrne zgolj neke načelne izjave, ne pa konkretnih predlogov. Andreotti zatrjuje, da bo šlo tokrat zares, da do sporazuma ni več daleč. Tajnik CGIL Lama gleda na zadevo bolj odmaknjeno: «Kakšno bo vzdušje jeseni, od-visi izključno od vsebine triletnega programa in od tega, če bo res povezan s področnimi načrti«.
MINO FUCCILLO
KITAJSKI VODITEU IE VČERAJ OBISKAL ZAGREB
Na Brionih sklepni razgovori med Titom in Hun Kuo-fengom
Napad sovjetske agencije Tass - Tanjug: SFRJ si želi dobrih odnosov z vsemi državami na osnovi načel miroljubnega sožitja
BRIONI — Kitajski partijski in državni voditelj Hua Kuo-feng je včeraj proti večeru prispel na Brione, kjer bo današnji in jutrišnji dan predvidoma preživel na oddihu, v ponedeljek pa bo imel sklepne politične pogovore s predsednikom Titom.
Kitajski voditelj Hua je včeraj dopoldne s posebnim jugoslovanskim letalom po enodnevnem bivanju v Makedoniji odpotoval iz Skopja. Za nekaj ur se je ustavil - v Zagrebu in si med tem kratkim oziskom v republiki Hrvatski ogledal veliko in u-gledno zagrebško elektro - strojno tovarno «Rade Končar«. Zatem je imel pogovore z najvišjimi tn-vatskimi predstavniki, predsednik predsedstva Hrvatske Jakov Blaževič. Pa mu je priredil kosilo:	,	’.
Prebivalci Skopja so se včeraj nadvse prisrčno in prijateljsko poslovili od kitajskega predsednika, tako kot so ga pozdravili v četrtek dopoldne, ko je prispel v makedonsko glavno mesto. Prav tako'zelo množičen, pri-
jateljski in iskren sprejem so pred sedniku Hua Kuo-fengu včeraj pripravili najprej številni prebivalci Zagreba, pozno popoldne pa tudi množice domačinov in turistov v Pulju, kjer je pristalo posebno letalo, kot je navada ob visokih tujih državniških obiskih, se je tudi Hua Kuo-feng iz Pulja na Brione odpeljal s Titovo jahto tPodgorka«.
Huov obisk v Jugoslaviji je bil povod za nov napad sovjetske časopisne . agencije Tass. ki se tokrat ni omejila na kritiko kitajskemu voditelju, pač pa je napadla tudi državo, ki ga gosti. «Med svojim bivanjem v Jugoslaviji — piše Tass — Hua Kuo-feng izkorišča vse priložnosti za trditve, v katerih napada Sovjetsko zvezo.« jugoslovanskim sredstvom javnega obveščanja pa agencija očita, da ne čutijo potrebe po tem, da bi se distancirali od takega stališča, dasi posvečajo obisku poprečno po dve strani poročil na dan.
Tass dodaja, da »začenjajo že pro-
illllliimiiimiitmiiiMiiiitfiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiMMiiiitiiMtiiiMiiiiiilltiiiHiMiliiiimtiiiimimiiiiiiimitl
ZAKLJUČEK VLADNE KRIZE NA PORTUGALSKEM
Konservativni stranki kritizirata Da Costo
CDS in socialdemokrati obtožujejo predsednika vlade, da je popustil komunistom
LIZBONA — Po razgovoru s predsednikom republike Eanesom je včeraj ministrski predsednik Alfre-do Nobre Da Costa neuradno povedal novinarjem imena novih portugalskih ministrov, čeprav bo nova vlada verjetno umeščena šele v torek. Zaključila se je najdaljša vladna kriza v zgodovini mlade portugalske demokracije, niso se pa zaključile ostre polemike med strankami, saj kaže, da centristične in konservativne sile odločno nasprotujejo imenovanju nekaterih novih ministrov, «češ, da simpatizirajo s komunistično stranko«. Kot je znano, vse od takrat ko je CDS z odstopom svojih treh ministrov povzročil padec Soaresove vlade, skušajo konservativne sile na vse na-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIMilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIimtlllllllllllllllilllliriiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHii
V obrambo plač in pristanišča
Tržaški pristaniščniki so bili včeraj prisiljeni stopiti v stavko, ker jim luška ustanova ne more zagotoviti Izplačila prejemkov. Zato so popold ne obšli v protestnem sprevodu mest no središče, od prefekture do deželne uprave. Poročilo na 2. strani.	(Foto M. Magajna)
......IIIIIIIIIMIIIIIIIII|||IU||ni,|||||||||||l||||||l|l||||||||||||||||||||||||l||||llllll|||l||||||||||||||,|,|n|f,|||||||||||,|,||||||||||||,|||||||||||,||||||||||||||||||il||||||||||||||||||||ll|||MIIIIIIIIII|MIIIIIII||l||ll||||||||||||||||||||l|||||||l|||,||
POTEM KO JE AMERIŠKI «BOEING 707» DEVET UR ČAKAL BLIZU ŽENEVE
Na «ugrabljenem» letalu nobene sledi za gusarji
Takoj po vzletu je neki moški izročil stevardesi zahteve po osvoboditvi Hessa, Shirana in petih ustašev ter se skril med potnike
ŽENEVA — «Ne vemo, če imamo opravka z norci, s kriminalci ali s teroristi,« je včeraj popoldne skoraj obupano zatrjeval namestnik švicarskega zveznega kanclerja VValter Buser, medtem ko je v največji napetosti in negotovosti mineval čas in se je bližala ura, ko bi moralo na letališču Cointrin 1 * -i Ženevi eksplodirati ugrabljeno letalo. Vendar se na letalu ni dogajalo nič, gusarji se niso oglasili. Ob 18.30, ko je za-pad 1 * ultimat, so švicarske oblasti sklenile, naj potniki in posadka zapustijo letalo: o zračmh piratih pa nobenega sledu: kaže, da je šlo le za neslano šalo, ’a je za nekaj ur
mobilizirala ameriške, nemške in švicarske oblasti.
Ko je včeraj zjutrrj «boeing 707» ameriška družbe TWA zapustil new-yorško letališče, in je večina potnikov spala, se je neki moški z brado približal dremajoči stevardesi in ji izročil paket t ji velel, naj ga takoj ponese pilotu. Nato je hitro sedel med druge potnike, tako da presenečeno cekle si sploh ni zapomnilo njegovega o’ .aza. V paketu sta bila dva dokumenti. V enem je bilo opozorilo, da gre za ugrabitev letala in da morajo vsa pogajanja potekati preko pilota, v drugem, 19 strani dolgem spisku v nemščini in
angleščini, pa je pisalo, da je letalo v rekah »Skupine združenih revolucionarjev«. Dokument je navajal zahteve po izpustitvi nacista Rudolfa Hessa, ki je zaprt v berlinski jetnišnici Spandauu, Shirana Shirana, ki je obtožen umora brata predsednika Kenn'r,'iin n petih hrvaških ustašev, ki so pre! dvema letoma preusmerili neko ameriško letalo in so sedaj zaprti v ZDA. «Če ne boste ugodili tem zahtevam, bomo letalo razstrelili.« Sporočilo je namreč zatrjevalo, da sta v prtljažniku dva kovčka, polna eksploziva, povezana s timerjem: časovno napravo pa lahko ustavijo samo z apa-
raturo, ki je v rokah gusarjev.
»Boeing 707», v katerem je bilo 11 članov posadke in 79 potnikov, med temi tudi hčerka ameriškeg. amba-saderja pri Združi.lih narodih v Ženevi, je pristal r’ 8.20 na letališču Cointrin blizu Ženeve. Švicarske o-blasti, ki jih je • ' >t že obvestil, kaj se dogaja, so bile pripravljene na pogajanja, vendar niso vedele s kom. Med potniki ni bilo nobenega razburjenja. Tako so ure minevale Ob 18.30, ko je zapadel ultimat, so vsi zapustili letale. Policija je takoj pričela z zasliševanjem, d. bi ugo tovila, kdo je skrivnostni moški z brado, (db)
čine preprečiti, da bo Portugalska nadaljevala po tisti poti, ki jo je začrtala antifašistična revolucija.
Eanesova rešitev, da imenuje neodvisnega tehnokrata za predsednika vlade, je bila v bistvu za-
časna rešitev, bila pa je morda edL, .^oč milijard lir pri Mednarodnem
na možna v težkem socialnem in pr<?d vsem gospodarskem položaju, v katerem se nahaja danes država in to tudi zaradi tega, ker se stranke niso mogle sporazumeti med sabo. Od vsega začetka je bilo jasno, da bo najvažnejši cilj nove vlade sklicanje splošnih predčasnih volitev, ki bi razjasnile politični položaj. Za to rešitev so se v začetku ogrevali predvsem socialdemokrati in «socialno demokratski center« Freitasa Do Amarala, ki pa danes kažeta največje nasprotovanje do novih ministrov. Zakaj to? Enostavno bi lahko rekli zato, ker se je Da Costa pri imenovanju novih ministrov držal načela, naj bo nova vlada kolikor toliko heterogena, to je naj bodo v njej prisotni ministri raznih političnih prepričanj, čeprav niso uradno vezani z nobeno stranko. Čas bo dokazal če je ta rešitev, ki je sicer začasna, le najboljša, vsekakor gotovo predstavlja zanimiv poskus reševanja raznih problemov, ki tarejo Portugalsko.
Nepričakovano novost namreč predstavljajo trije ministri, ki so po svojem prepričanju blizu prokomu-nističnega »Portugalskega demokratičnega gibanja«, medtem ko je v vladi tudi več znanih konservativcev in tehnokratov, ki so bili v preteklosti vezani z raznimi delodajalskimi združenji in s portugalsko industrijo. Polkovnik Firminio Miguel, ki je bil eden najresnejših kandidatov za novega predsednika vlade, je novi notranji minister, kar je vsekakor v sedanjem političnem trenutku zelo važna funkcija. Novi minister za kmetijstvo pa je Apolinario Vaz Portugal, ki je bil že minister v dveh vladah, ki jima je predsedoval Vasco Goncalves.
Medtem se v državi vrstijo reakcije na četrtkovo tiskovno konferenco državnega poglavarja, ki je bila prva v dveh letih njegovega vladanja. Zmeren optimizen za Eanesove izjave so pokazali komunisti, medtem ko so bili socialisti ponovno precej kritični do predsednika republike, kateremu pa priznavajo, da spoštuje načela svobode in demokracije. (st)
Viden izraelski funkcionar za ustanovitev palestinske države
TEL AVIV - V Gazi in Cisjor-daniji je treba ustanoviti samostoj no palestinsko državo: to nepričakovano izjavo je včeraj dal jeruzalemskemu radiu Raanan Weitz, izraelski funkcionar, ki že vrsto let sodeluje pri programu našel ievanja zasedenih arabskih ozemelj m je tesno povezan s sedanjo nacionalistično vlado premiera Begina. Weitz je naglasil, da se Arabci ne bodo nikdar odrekli načelu samo1 odločbe za palestinski narod, zato je treba sprejeti, čeprav pod nekaterimi pogoji, ustanovitev te dr zave. Pred njim je že minister Mo-dai naglasil, da bi morali vzeti v poštev možnost vrnitve Cisjordanije in Gaze jordanskemu kralju Hu1 seinu.
nicati nekatere podrobnosti o možnih sporazumih med Jugoslavijo in LRK«, dasi so razgovori med predsednikom Titom in njegovim gostom še v teku. V zaključku pa se sklicuje na britanski list »Financial Times«, po katerem naj bi Beograd lahko podpisal sporazum za prodajo orožja Kitajski.
»Tanjug« je odgovoril na napad nekoliko posredno in sicer s ponovitvijo tega, kar so jugoslovanski časopisi poudarili že ob samem začetku obiska. Jugoslavija — so zapisali tedaj
—	ne bo nikoli dovolila, da bi trenja in slabi odnosi med nekaterimi državami bremenili njene odnose z le-temi. «Sovjetska agencija pa tudi pozablja — je pripomnil «Tanjug»
—	da namerava Jugoslavija razviti stike z vsemi državami na osnovi univerzalnih principov neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmešavanja v tuje zadeve, vzajemnega spoštovanja in koristi in nikoli na škodo neke tretje države.« Tanjug nadalje očita Tass. da je raje prisluhnila pisanju tujih časopisov, zlasti zahodnih, kot pa izjavam in nastopom najvišjih jugoslovanskih voditeljev, (vb - vt)
Cena dolarja še ni ustaljena
RIM — Cena dolarja na mednarodnih trgih z valutami še vedno ni ustaljena. Medtem ko se je dolar na italijanskem trgu nekoliko opomogel, saj je kotiral 843,75 proti predvčerajšnjim 841,50 lire, pa je v Frankfurtu izgubil nekaj točk. Nekateri operaterji menijo celo. da bi mogel dolar zdrkniti prihodnji teden pod 2 marki.
Položaj dolarja je torej še vedno negotov. Angleški gosp.darskofi-nančni list «Financial limes« trdi, da bo verjetno ameriška vlada zahtevala posojilo, morda v višini štiri
monetarnem skladu. To posojilo naj bi preprečilo špekulacije a ameriško valuto. Na drugi strani v ZDA govorijo tudi o drugih ukrepih, kot na primer o novem davneu na neupravičene zaslužke, toda vlada se boji takih ukrepov, ker obstaja nevarnost, da bi finančni krogi u-tegnilj sumiti, da bo vpeljana kontrola nad cenami in mezdami.
VČERAJ V ŽENEVI
Članice EGS zapustile konferenco o rasizmu
ŽENEVA — Devet držav, članic Evropske gospodarske skupnosti je včeraj zvečer zapustilo ženevsko kon_ ferenco Združenih narodov o rasizmu. To naj bi storile iz protesta, ker je zaključna resolucija, ki so jo predložile afriške države, med drugim ostro obsojala «sionistično državo Izrael«, njegovo »rasistično zadržanje« in pa okrepitev odnosov z rasističnim režimom v Južni Afriki. V komisijah je večina držav udeleženk glasovala za te predloge.
Novi oboroženi spopadi med Zambijo in Južno Afriko
LUSAKA — Tudi včeraj »o se nadaljevali spopadi med zambijsko in južnoafriško vojsko, ki je v sredo vdrla v Zambijo in napadla nekatera obmejna mesta. V spopadih naj bi izgubilo življenje 12 ljudi, ranjenih pa naj bi bilo 6 oseb. Zambijski zunanji minister je včeraj izjavil, da ima Južna Afrika namen izzvati vojno med državama.
NA ISLANDIJI
Voditelju napredne stranke mandat za sestavo vlade
REYKJAVK - Iz uradnih krogov se je zvedelo, da je islandski predsednik Eldjarn poveril voditelju napredne stranke Olafuru Jo-hanessonu, mandat za sestavo nove vlade, potem ko je ta poskus spodletel v prejšnjih dneh komunističnemu voditelju Josefssonu. Johanes-son je izjavil novinarjem, da bo skušal sestaviti koalicijo med komunisti, socialdemokrati in napre'-1-no stranko, ni pa povedal na kakšni osnovi.
Ponovno incident med Kitajsko in Vietnamom
HANOl — Vietnamski radio je včeraj poročal, da je v prejšnjih dneh prišlo do ponovnega obmejnega spopada med Vietnamom in Kitajsko. V oboroženem spopadu so tri osebe izgubile življenje, medtem ko jih je bilo ranjenih 25.
*
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PRED TORKOVO OBČINSKO SEJO
Lista za Trst se je premislila: spet se poteguje za župansko mesto
Ni še povsem gotovo, ali bo njen kandidat ponovno Cecovini ali kdo drug - Njsn sklep naj bi pogojeval prihod medparlamentarne komisije za osimske sporazume
Cecovini bo ponovno kandidiral za župana? Vest zveni kot hudomušna in neslana šala, ki bi .j. v drugačnih okoliščinah nihče ne verjel. Žal pa vse kaže, da je resnična. Povsem gotovo je, da namerava Lista per Trieste ponovno poskusiti srečo, potem ko je že enkrat pogorela, ni pa še stood-sthtno gotovo, ali bo tudi tokrat dodelila poizvedovalno nalogo od vetniku Cecoviniju, ali pa bo izbrala koga drugega in v tem primeru je najbolj verjeten kandidat za župansko mesto bivši podžupan Giuricin.
Takšno zadržanje Liste per Tri-este, ki očita tradicionalnim demokratičnim strankam neresnost in kdove še kaj, bi lahko v najboljšem primem opredelili za neodgovorno. I* kje tičijo vzroki za takšno spreminjanje obličja? Morda se je komu od »vrlih* demagogov avtonomistične !n protiosim-ske Liste in tistih, ki jim kot sive eminence pihajo na dušo zazdelo, da so še vse premalo skalili vode tukajšnjega družbenopolitičnega življenja.
V ospredju vsega je kot običajno osmski sporazum. To tudi i-zrecno poudarjajo. Zgovorna je v tem pogledu izjava odvetnika Ce-covinija časnikarju tiskovne agencije Italia v Trstu. »Sestali smo se z vsemi našimi izvolien'mi in tudi neizvoljenimi predstavniki in ti so se odločujoče in jasno i-jrrckli (za sestavo odbora namreč). Naš sklep pa je oo'eg slotin in stotin pisem in telefonskih pozivov, v katerih so nas naši volivci pozivali. naj ne prepuščamo pobude drugim, pogojeval tudi nanovedan obisk medparlamentarne za osimske sporazume*.
Ta komisija bo obiskala naše kiaje 11. septembra. Izreči se bo morala o uresničitvi proste industrijske cone na Krasu. Ob napovedi tega obiska se je v krogih Liste cer Trieste seveda nemudoma sprožil alarm in od tu odločitev, kot zatrjuje odv. Cecovini, da se za vsako ceno obdrži »položaj pod kontrolo*.
Med drugimi političnimi strankami je ob nenadnem in nepriča-kovnem sklepu »melone* zavladalo začudenje. Uradnih komentarjev ni bilo, vendar smo v razgovorih z nekaterimi političnimi predstavniki ujeli marsikatero pikro.
Položaj se po vsem tem nevarno zaostruje. Iz dosedanjih dejstev lahko sklepamo, da se bo Lista na prihodnji seji, v torek, 29. avgusta, predstavila na glasovanjih za izvolitev novega župana z najmanj 22 glasovi (18 svojih, 3 radikalci in 1 indipender.tist), lahko pa se ponovno pridružijo še Almirante in njegovi. To bi bilo v balotaži verjetno dovolj, da Lista ponovno izvoli svojega kandidata, če ne bo seveda medtem prišlo do sporazuma med demo-
kratičnimi strankami, tako kot si želi večina, a se še zmerom ždi neizvedljivo. V takšnem položaju .je seveda bolj kot kdajkoli prej potrebno, da najdejo demokratične stranke skupen jezik.
O predvčerajšnjem sestanku deželnih vodstev smo že poročali. O zaključkih tega sestanka so včeraj razpravljala posamezna vodstva in bilo ie tudi nekaj dvostranskih neformalnih kontaktov, o katerih pa ni uradnin vesti. Sestalo se je tudi pokrajinsko vodstvo KPI, ki je ponovno poudarilo potrebo po sestavi enotnega nujno-stnega odbora. Takšno rešitev terja težak položaj našega mesta, ki se odraža tudi v ostrem protestu pristaniščnikov, ki so včeraj preplavili mestne ulice. Med možnimi hipotezami je vsekakor tudi izbira laičnega kandidata in v tem primeru je bilo izrečeno ime republikanca Pacorja. Glede predloga radikalcev, da bi se v ponedeljek sestali na tristranskem srečanju s komunisti >r. Listo per Trieste, je vodstvo KPI dejalo, da mora radikalna stranka ta predlog globlje obrazložiti in utemeljiti, ker zaenkrat ni videti njegovega realnega pomena.
V Saležu sc nadaljuje festival «Dela»
Drnes se v Saležu nadaljuje praznik kommističnega tiska, ki ga prireja krrjevna sekcija KPI «Just Pegan*. Kioske bodo odprli že ob 15. u-ri, ko se bo začelo tekmovanje v bri-školi. V kulturnem delu sporeda bo-komisije j do ob 19. uri nastopili gostje iz Be-rnške Slovenije, in sicer vokalni duo «Keko in Ana* t'.r glasbena skupina, ki bo izvajala beneške ljudske motive. Od 20.30 do 1. ure zjutraj pa bo prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana.
Jutrišnji spored bo še pestrejši. Že cb 9. uri bo otroški slikarski ex-tempore dvojic v skrlah (bližanje s kamnitimi ploščami), ob 19. uri pa se bo predstavil občinstvu pevski zbor »Bratstvo* iz Buj, ki bo predstavil istrske in dalmatinske pesmi. Po priložnostnih govorih Borisa I-skre in Claudia Tonela, bo običajni ples zaključil letošnji festival Dela.
-bs-
nosti. Veliko pozornosti posveča režiser tudi konfliktu med mladimi črnci in policijo, obenem pa poudarja diskriminacijo, ki prizadeva črnce, ki iščejo službo. Film cBefore Hindsighh nudi kritičen vpogled v filmsko poročila, kot so jih posredovali v Angliji in Nemčiji v tridesetih letih. V teh poročilih so bile povsem odsotne novice o lem, kaj se je takrat v Nemčiji dogajalo. Začetek cbeh predstav je ob IS.30.
Na Gradu sv, Justa pa bodo ob 21. uri predvajali tri filme in sicer «Love Affairet, «L'uomo che cadde sulla terra» in «Sebast:a-n-A> Vsi trije filmi odpirajo precej kočljivih vprašanj sodobne družbe, so pa tudi prave umetnine, seveda gledano iz zornega kota filmske estetike.
OD PONEDELJKA
Predhodna nabava vozovnic na 36 progah
V ponedeljek, 28. t.m., si bodo morali tisti, ki se bodo po-služili storitev mestnih avtobusov, predhodno nabaviti vozovnico, kajti na avtobusih bodo odstranili avtomate, ki so izdajah vozovnice. Ta sistem so pred nekaj meseci že preizkusili na nekaterih progah, zaradi pozitivnih rezul tov pa ga bodo postopoma razširili na celotno avtobusno omrežje. Zaenkrat si bodo morali predhodno nabaviti vozovnico tisti, ki se bodo poslužiii avtobusov na progah L 3, 5, 6. 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 30, 33, 34, 35' 36, 37, 38, 48, A, B, C in D.
0	Po nalogu	tržaškega	župana	bo
od jutri do nadaljnjega zaprta Ulica Sara Davis zaradi vzdrževalnih del na	grezničnem	omrežju.	Prepoved
vožnje velja za ves promet in sicer na	delu med	Ulico Oberdorfer	in
Ul.	Cordaroli.
Nov seznam zdravil
Z objavo v uradnem vestniku Furlanije - Julijske krajine je začel veljati nov seznam zdravil, nekak posvetovalni bilten, ki ga sestavlja deželno odbomištvo za higieno in zdravstvo. Tokratna številka prinaša poleg drugega tudi obširno poročanje o ustanovitvi deželnega informativnega središča za razna zdravila, o zbiranju razpoložljivega materiala za usposabljanje pomožnega zdravniškega osebja na farmakološkem področju in o predlogih za u-porabo novih zdravil.
I VČERAJŠNJEGA SREČANJA V DOMU HANDIKAPIRANIH
Nadvse pozitiven obračun triletnega dela Skupnosti-družine na Opčinah
Ustvurili so pogoje, v katerih se handikapirani lahko vključujejo v družbeno tkivo - To smatrajo za največji uspeh
Šolske vesti
znanstv* » »Fra«* Guanjie11*
Ravnateljstvo državnega nega in klasičnega liceja Prešeren* v Trstu, Ul. U-i, , 13/1, sporoča, da se pismeni poPra? izpiti pričnejo dne 1. septembra 8.30 s pismeno nalogo iz slovenšci*^ Razpored drugih pismenih izpit°v bite na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega trgovski tehničnega zavoda «žiga Zois* V . stu sporoča, da se pričnejo POPra izpiti 1. septembra ob 8.30 s nimi nalogami iz slovenščine to lijanščine.
Naknadno vpisovanje gojencev ^ šolo Glasbene matice za leto **" bo od 4. do vključno 8. septeru na sedežu šole v Ul. R. Manna tel. 418605 od 9. do 12. ure.
Vpisovanje gojencev v podruto^ Glasbene matice v Nabrežini ^ ponedeljek, 4. septembra.
Ravnateljstvo državnega učitelji A. M. Slomšek s priključeno teljsko šolo v
Trstu sporoča. S* pismeni popravni in vstopni
pričnejo dne 1. septembra ob
s pismeno nalogo iz slovenščine, pored drugih pismenih izpitov na oglasni deski.
dobi«
Kino
Med včerajšnjim srečanjem v domu handikapiranih na Opčinah
Pet zanimivih angleških filmov
V okviru ciklusa posvečenega angleškemu filmu, bodo danes v kinodvorani Ariston vrteli filma uBlack Futuret, in fBefore Hind-sight». V filmu tBlack Future* (Črna prihodnost) je režiser James O. Brien upodobil neko mešanico realnosti in fantastike, skuša pa
M SEJI DEŽELNIH TAJNIŠTEV STRANK USTAVNEGA LOKA
Nadaljuje se razprava o programu za rešitev vprašanja deželne krize
Včeraj so svoja stališča podali predstavniki KPI, PSI in PSDI Skupni sestanek se bo nadaljeval v ponedeljek v Vidmu
Včeraj se je v Vidmu nadaljeval skupni sestanek med delegacijami sedmih strank ustavnega loka, ki so prisotne v deželni skupščini Furlanije . Julijske krajine, da bi rešile vprašanje sestave deželnega odbora. Kot znano, je do sestanka prišlo na pobudo KD, PSDI in PRI. ki so na prvem od skupnih sestankov predlagale sestavo programske večine med strankami ustavnega loka, ki bi podprla enobarvni demokristjanski ali pa tribarvno koalicijo med KD, PSDI in PRI. Na ta predlog so v bistvu pristale vse stranke, zato so na četrtkov čazjM
ral postati osnova novega sporazuma. , Nji, (VČei-ajšnjertijiftdemskem sestanku so bili prisotni Comelli, Biasut-ti in Braida za KD (deželni tajnik Coloni je zbolel v zadnjem trenutku), posl. Cuffaro, Colli in Pascolat za KPI, Renzulli in Zanfagnini za PSI, Bianchi, Vespasiano in Pierandrei za PSDI, Bratuž za SSk, Mauro, Barnaba in Cola za PRI ter So-limbergo za PLI. Svoje programske
ovem zasedanju začele delegacije ^aVljati' o priigramu, ki bi mo-
posredovati položaj mladih brezposelnih in njihovo vizijo prihod
aniiiiiMiHiimHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiinMiiMiniiiMiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiMMiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMH
NENAVADEN ROPARSKI PODVIG V SREDIŠČU MESTA
Osamljen in nezakrinkan ropar okradel Banco di Roma aa Korza
Plen znaša 2 milijona starih din - Preiskovalci že na dobri poti?
«Zares čuden rop», si je po vsej | oddaljil od okenca in s hitrimi verjetnosti mislil podnačelnik lete i koraki zapustil banko. Verjetno se
če/a oddelka tržaške kvesture dr. 1 *- -----‘--J; •-* —
Pad ula no, potem ko je zvedel za dinamiko včerajšnjega ropa v grav-ni agenciji bančnega zavoda Banco di Roma na Korzu Italia, ki je o-samljenemu roparju «prinesel» 2 milijona starih dinarjev. Moški, star približno 35 let, je pri belem dnevu sam, brez pomoči drugih pajdašev in z nepokritim obrazom, stopil v banki do okenca, pri katerem menjajo valuto in s pištolo v roki zahteval od uradnika, da mu izroči denar. Zagrabil je nato za sveženj dinarjev, žapustil banko in se porazgubil med množico,
Ze tak skop opis ropa je povsem nenavaden, kajti, ko slišimo za rop, nam takoj pride na misel zakrinkana rorarska tolpa in ne. kot se je dogodilo včeraj, osamljen in nezakrinkan ropar. Vsa stvar pa postane še bolj nenavadna in čudna ob popolnejši osvetlitvi ropa v sa mem središču mesta.
Nekaj minut po 10. uri je neznanec storil v glavno agencijo Banco di Roma na vogalu Korza Italia in Trga Benco, nasproti trgovine Upim, in v uradu za vrednotnice vprašal tamkajšnjega uradnika, 32 letnega Giorgia Fa-vretta iz Ul. Severo MO, kje je blagajna. Favretto ga je napotil k bančnemu okencu št. 1, za katerem je stal 32-letni Llvio Poles.
Njega je moški povprašal za me njalnicc tuje valute in Poles ga je poslal do okenca št. 3 — menjalnice. Tu je ravno neka stranka zamenjala določeno vsoto denarja. Potem, ko se je stranka oddaljila. je k okencu stopil nežna nec, položil roke. uperjene proti uradniku in pokrite s suknjičem na pult ter zagrozil bančnemu u-službencu v slabi tržaščini s slovanskim naglasom: «Xe una rapi-na. Guarde che tiro.* Uradnik. 40 letni Romildo Iurada iz Ul. Gianelli 16, je roparju izroči) 2 milijona starih dinarjev v bankovcih in ko mu je hotel izročiti še drugi denar, ki ga je imel v predalu, se je zlikovec nenadoma
je prestrašil skupinice i.iudi. ki se je v tistem trenutku približevala menjalnici.
Ves rop je potekel izredno naglo, tako da sc ga je zavedel le še 40-letni bančni uslužbenec Gianfranco Surian iz Ul. Monte Sabotino 1, ki je bil v trenutku ropa ob Iuradi pri menjalnici. Uradnika sta takoj sprožila alarm in pred bančni zavod so približno kakih 10 minut po ropu privozile prve izvidnice agentov letečega oddelka in karabinjerjev, vendar za iznajdljivim roparjem že ni bilo več duha ne sluha.
I Agenti letečega oddelka so takoj sprožili preiskavo, ki jo vodi podnačelnik oddelka dr. Padulano, ampak doslej ni obrodila zaželenih sadov. Agenti so sicer v popoldanskih urah zaslišali tri osumljence, ki pa so jih kmalu nato tudi izpustili, ker j niso bili vmešani v roparsko dejanje
Preiskovalci so tudi zaslišali Iu-rado, Suriana in Favretta, ki so roparja videli v obraz. Opis treh je bil zelo nodoben. Ropar naj bi bil visok približno 165 do 168 cm, svetlo rjavih las, s kratkimi brčicami, koščenega obraza, temnejše polti in neobrit. Bil je vitke postave, o-blečen pa je bil v majico s kratkim rokavi sinje barve, ki je bila spredaj odpeta. Star naj bi bil približno 35 let.
Na vprašanje preiskovalcev, ali je bil ropar oborožen ali ne, tako Iurada kot Surian, nista znala odgovoriti. Ropar je imel namreč roke prekrite s suknjičem in bančna u-radnika nista videla, če drži v rokah res pravo pištolo. Možno je namreč, da je imel zlikovec v roki le samokres - igračo ali pa tudi, da sploh ni držal ničesar v roki,
Vsekakor pa je bilo zasliševanje treh bančnih uslužbencev uspešno. Preiskovalci so jim namreč med drugimi tudi pokazali nekaj skiciranih detajlov človeških obrazov, ki naj bi bili podobni roparjevemu in Po vsej verjetnosti jim le na podlagi pričevanj že uspelo izdelati iden-
tikit osamljenega roparja. Preiskovalci naj bi bili torej že na dobri poti.
Kot zanimivost naj omenimo še, da pred glavno agencijo Banco di Roma ni dežural običajni zapriseženi stražnik s pištolo pripeto ob pasu, kajti Banco di Roma vsaj doslej ni še najela zapriseženih stražnikov, ki naj bi jo obvarovali pred ropi, in da je bančni uradnik Romildo Iurada zelo znan v tržaških športnih krogih, saj že vrsto let nastopa na amaterskih kolesarskih dirkah in na dirkah veteranov ter je že marsikateri uspeh.
slavil
predloge so obrazložili komunistični poslanec Cuffaro, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Zanfagnini in deželni tajnik socialdemokratske stranke Bianchi. Razprava se je v glavnem razvila o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo našo deželo, nadaljevali pa jo bodo v ponedeljek v Vidmu, ko bodo spregovorili še predstavniki republikancev. Slovenske skupnosti in liberalcev.
že dejstvo, da se sestanki nadaljujejo, je vsekakor dobro znamenje. O poteku pogovorov pa ni nobenih u-radnih vesti, toda že dejstvo, da nadaljujejo delegacije sedmih strank ustavnega loka razpravo o osnutku prpgramsHpga sporazuma, ki bi odprl/,, pot različnim političnim foruun lam, kljub težavam in različnim stališčem, ki so prišla do izraza v skoraj dvomesečnem obdobju pogajanj, nam kaže, da se je politični položaj na deželi spremenil. Razprava je torej v konkretni fazi in vse stranke si prizadevajo, da bi končno dosegle sporazum o novi deželni vladi, ki jo deželna stvarnost nujno potrebuje.
O predlogu za sestavo programskega sporazuma je deželni tajnik KPI Cuffaro dejal, da je še vedno nezadovoljiv, ker ga še vedno spremljajo predsodki do enega dela levice in omejuje sestavo deželnega odbora na samo tri stranke. Vsekakor pa je ta predlog lahko pozitivno dejstvo, samo če se bodo nadaljevala prizadevanja za premostitev številnih odprtih vprašanj, še predno bi se začela razprava v obliki novega odbora in katere stranke bi ga morale sestavljati. Izrazil je tudi mnenje, da je mogoče priti do programskega sporazuma, čeprav bo treba premostiti še vrsto zapletenih vprašanj ter poudaril, da ni nepremostljivih ovir, če obstaja resnična politična volja za obnovitev sedanjega stanja.
O tem vprašanju je včeraj razpravljala tudi svetovalska skupina KD v deželnem svetu; potek pogovorov je njen načelnik Biasutti ocenil z zmernim optimizmom, vsekakor Pa je že skoraj gotovo, da ne bo mogla deželna skupščina izvoliti predsednika odbora in enajstih odbornikov na torkovem zasedanju, zaradi česar bodo morali sejo prenesti na 8. september.
skem jeziku, ki je polnokrven, živ in samobiten. Zanimivi pa so bili tudi citati, povzeti z del različnih furlanskih književnikov in zgodovinarjev, ki govorijo o življenju v deželi.
Ob včerajšnjem poslušanju oddaje pa so brez dvoma vzbudili med poslušalci veliko zanimanja intervjuji. Po tem, kar smo slišali, lahko potegnemo žalostno u-gotovitev, da prebivalci F-Jk, bore malo vedo o zgodovini svoje dežele in svojega bližnjega okolja. Kako pa bi tudi o tem vedeli, ko pa jih šola ni nikoli poučila. Zanimivo pa je tudi to, da je Trst za Furlane nekakšna provinca, manjšina, za 'Tržačane pa so Furlani le »dobri"'ljudje*.
Naslednja oddaja iz tega ciklusa bo na sporedu danes ob 11.30 po prvi vsedržavni radijski mreži.
Neriu je 24 let. Večino od teh je preživel v bolnišnicah, neizprosno priklenjen na voziček. Doma je iz Benetk. Ko je pred nekaj tedni prišel na Opčine, gost Skupnosti - družine, ni bilo v njem nikakršnega zanimanja, navdušenja ali hotenja. Popolnoma pasivno je prenašal življenje in z nikomer ni komuniciral. Dolga leta segregacije v anonimnih brezizraznih bolnišniških sobah so v njem uničile vsakršno življenjskost.
Na Opčinah, v novih, prijaznejših okoliščinah, pa se je njegovo življenje popolnoma spremenilo. V njem se je po dolgem snu spet prebudil človek, z vsemi svojimi potrebami, željami in hrepenji. Začel je tudi govoriti, čeprav ga je s težavo razumeti. Novo okolje, ki ga je sprejelo z odprtimi rokami in ljubeznijo, je skratka prižgalo že napol ugasnjeno življenje,
To je kratka, a izredno zanimiva zgodba, ki jo na Opčinah, v okviru Skupnosti - družine, z zadovoljstvom, ponosom in globoko vero v človečnost pripovedujejo vsakomur, ki je njihov gost. Včeraj je bilo v ne še povsem dograjenem domu ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani več gostov kot ponavadi. Skupnost - družina je namreč priredila nekakšno tiskovno konferenco, da bi, kot vsako leto, Seznanila javnost s svojimi dosežki, i
»Primer Neria je naš najdragocenejši dosežek*, prdvl Mirko Milkovič, duhovni vodja openske skupnosti handikapiranih. «To je izkušnja, ki potruje vrednost in veljavnost naše izbire, to je socializacije handikapiranih*.
V ta namen so se pred tremi leti lotili ambiciozne in zahtevne naloge: zgraditi dom, ki bo na razpolago ne le handikapiranim, tem-
več tudi širši skupnosti, tako da se bodo handikapirani lahko vključili v družbeno tkivo in, kar je še posebno pomembno, da jih bo družba sprejela medse. Težavnega načrta so se lotili brez finančnih sredstev. Kar so doslej zgradili, so zgradili z denarnimi prispevki številnih ljudi, ki so razumeli njihovo klic, ter s prostovoljnim delom. Na prispevke iz javnih sredstev še zmerom zaman čakajo.
Zato pa se gradbena dela niso ustavila. Skupnost je že dolgo časa pod streho. Decembra lani so končno postavili tudi okna in vrata, ki so nadomestila najlonske prevleke. V prihodnje bo glavna skrb namestitev naprav za ogrevanje. Tudi bo to prišlo s časom, pravijo, mogoče že pred zimo. Veliko ljudi jim je že ponudilo pomoč. Tudi sindikati CGIL, ki so se obvezali za nekatera gradbena dela. Sami bodo kmalu spet organizirali širšo akcijo zbiranja papirja, ki jim bo gotovo nekaj prinesla.
Tako se skratka neustavljivo u-resničuje' njihov načrt. Kar pa je pri vsem tem najvažnejše (in tc s posebnim zadoščenjem poudarjajo), je nov odnos, ki co ga handikapirani vzpostavili med sabo, s prostovoljci, ki prihajajo iz raznih krajev (pred kratkim so bili na delu pri njih tifdf ameriški mornarji) ter z zunanjim svetom. Zgled Neria in raznih drugih jih'hrabri tudi v trenutkih malodušja. ■'VliVa jim moči in krepi vero v boljšo prihodnist.
Svoje dosedanje delo in izkušnje so včeraj prikazali z diapozitivi.
Tako iz diapozitiv kot iz razlag je bilo jasno, da ocenjujejo obračun triletnega dela za zelo pozitiven, da so v svojih naporih uspeli in da je openska skupnost handikapiranih res postala družina.
Stroj mu je odščipnil palec
Med čiščenjem tepihov v tapiseriji brata Zuilla v Ul. Coroneo 39, se je včeraj zjutraj ponesrečil 47-letni Orfeo Bovo iz Ul. Rigutti 7. Verjetno zaradi nepazljivosti mu je roka ušla Pod stroj za čiščenje in rezila so mu odščipnila zadnji členek palca leve roke. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku.
Izleti

/.druženje Union namerava prirediti 27. avgusta naslednje enodnevne izlete: z motorno ladjo v Rovinj; z avtobusom v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec! preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa jutri. 27. avgusta 1978, v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-letnice osvojitve Triglava v Trstu ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpianol. Kdor še ni plačal vpisnine za izlet, naj to ta koj stori na sedežu ZSSD1 (Ul. sv. Frančiška 20).
NA PRVI MREŽI RAI
Prva oddaja iz ciklusa o naši deželi
Na valovih prve italijanske ra dijske mreže so včeraj ob 11.30 oddajali prvo oddajo, ki je posvečena življenju in problemom naše dežele. Tej oddaji bo sledilo še enajst nadaljevanj, ki jih bo RAI posredovala vsak petek in soboto, vedno ob 11.30, vse tja do polovice septembra. Pri nastajanju tega ciklusa, posvečenega F-Jk, so sodelovali univerzitetni profesorji, časnikarji in navadni ljndje, režijo pa je oskrbel Giorgio Pressburger. Kaže, da bodlo oddaje po tej plati dokaj kakovostne, saj se je Pressburger posiužil sodobnih režijskih prijemov, sestavil je nekakšno lepljenko, pa tudi govorica je vsakpmu poslušalcu razumljiva. O tem smo se prepričali tudi ob poslušanju včerajšnje prve oddaje, ki so jo pripravili Elio Bartolin), Libero Mazzi in Maurizio Calligaris. Sicer je bila oddaja bol| informativnega značaja, avtorji so razčlenili zemljepisno lego F Jk, sestavo prebivalstva, omenili Slovence, Hrvate, Furlane, Nemce, Gr ke, itd., posredovali so glavne značilnosti Vidma in Trsta, ter ne kaj zgodovinskega ozadja Poseben poudarek je bil ng furtan-
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
STAVKA IN PROTESTNA MANIFESTACIJA PRISTANIŠČNIKOV
TRŽAŠKI LUKUE TREBA ZAGOTOVITI PERSPEKTIVE DELOVANJA IN RAZVOJA
Vzrok stavke je linančno stanje pristaniške ustanove, ki ne more zagotoviti osebju izplačila prejemkov za avgust in september - Rešitev pričakujejo od pooblaščenega odloka po osimskih sporazumih
Tržaški pristaniški delavci so bili včeraj prisiljeni poseči po najo-dločnejšem sredstvu sindikalne borbe, da obranijo najosnovnejšo pravico delovnega človeka, pravico do plačila za svoje delo. Po skupščini vseh zaposlenih v tržaški luki, ki se je začela opoldne v prostorih pomorske postaje, so sklenili začeti od 16. ure včeraj stavko, ki jo bo izvajala tudi nočna izmena med 21, uro včeraj in 3.30 danes. Jutranja izmena bo šla redno na delo, ki bo zopet prekinjeno v današnji popoldanski in nedeljski jutranji izmeni. Stavko so oklicali sindikati CGIL-CISL-UIL, potem ko jim jo sam predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče dr. Zanetti potrdil, na sestanku z delegacijo sindikalistov in pristaniščnikov, ki jo je sprejel med potekom skupščine, da ne more zagotoviti izplačila celotnih plač za mesec avgust, še manj pa za september.
To skrajno zaskrbljujoče stanje je dr. Zanetti potrdil tudi v razgovoru z našim urednikom in pri tem poudaril, da je suša v blagajni posledica stalnih zamud pri prejemanju državnih prispevkov in pa prezapletenih postopkov pri zaračunanju luških storitev, zaradi katerih se čudi zanje zavlačujejo izplačila koristnikov. Spričo tega manjka v blagajni okrog 812 milijonov lir od zneska, ki bi bil potreben za avgustove in septembrske plače o-sebju. Zanetti je seznanil z nevzdržno situacijo vse pristojne oblasti in je sklical za danes zjutraj nujno sejo vodstvenega odbora ustanove. O staja pa mnenja, da je treba mimo nujne rešitve trenutnih težav, tržaški luki zagotoviti perspektivo rednega delovanja in razvoja, kar je po njegovem mnenju pogojeno z »družbenim dogovorom* med vsemi luškimi komponentami (delavstvom in koristniki) za izboljšanje produktivnosti luških storitev in pa s č:m prejšnjo izdajo odloka vlade (ki je za to pooblaščena po osimskih spo-
razumih), ki naj prizna ustanovi večjo upravno avtonomijo in u-strezna finančna sredstva. Odobriti bi ga vsekakor morala pred 3. oktobrom.
Sindikalne organizacije poudarjajo z največjo odločnostjo, da je popolnoma nesprejemljivo, da si pristojne oblasti polnijo usta s priznavanjem izredne važnosti tržaškega pristanišča, ne poskrbijo pa niti za minimalne potrebe (prejemki osebja) za njegovo dno delovanje. To pa še zlasti, ker kaže naše pristanišče v zadnjih mesecih znamenja občutnega razvoja prometa in je sedaj na primer na sidriščih okrog 40 ladij. Jasno je torej, da je bila stavka v teh razmerah skrajno sredstvo, ki so se ga pa delavci morali po-služiti, ker je popolnoma nesprejemljivo, da bi r 'rali trepetati iz meseca v mesec za plače, tudi upoštevajoč dejstvo, da bo treba od prihodnjega januarja dJje izvajati novo sindikalno platformo in v ta namen že sedaj zagotoviti ustrezno fi nančno kritje.
Po napovedi stavkovnega gibanja so se sindikalisti in pristaniški de lavci podali v rovorki do prefektu re, kjer je funkcionar dr, Vergone sprejel njihovo delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki pokrajinskih vodstev CGIL, rTSL in UIL Gialuz, Gosdan in ' Tasserano, strokovnih združenj istih sLdikrtov Criscenti, Veronese in ' epore ter nekaj delavcev. Obljubil je za danes zjutraj odgovor, potem ko '-s bo prefekt sestal z dr. Zanettijem. Vtem se je delavska manifestacija razvijala v povorki po Korzu, se ustavila pred sedežem deželne uprave, sindikalni predstavniki pa so obiskali sedež radia, da obrazložijo časnikarjem vzroke in smoti ■ protestne stavke Od odgovorov, ki jih bodo prejeli od pristojnih oblasti bo sedaj odvis no, koliko časa bodo delavci prisi Ijeni stavkati
Radikalni poslanec Pannella je iz rabil priložnost, da je naslovil vladi
demagoško interpelacijo, češ naj bi bilo pomanjkanje denarja za plače pristaniščnikov izsiljevanje.
Miramarski park — »Luči in lVB^'
Ial
(v italijanščini): ob
ob 21.00 «11 sogno imperiale di
22.1*
ramare* (v italijanščini):	^
»Der Kaisertraum von MiranMi^ nemščini). Prevoz z motornim nom s pomola Audace ob
pomola Audace ob 19-®?. j? ob 21.20 ter iz Miramara ob
class*
prr
in ob 23.35.	^
Ritz 17.00 «Amore, piombo e im® ^ Fabio Testi. Prepovedan pod tom. Baroni film.
Eden 17.00 «La liceale nella dei ripetenti*.. Gloria Guida. povedan mladini pod 14. *e Barvni film.	. (
Fenice 17.00 «Easy rider* (Lib**; ^ paura). Prepovedan mladini P°“
letom-	lhito>-
Mignon 16.00-22.00 «Pugno pr01°
Elvis Presley. Barvni film.
pod*;
Bar**1
Nazionale 17.00 «Sodoma e GolMj, Stewart Granger,
Rosanna sta, Annamaria Pierangeli.
16.00 «11 mio nom«
film.
Grattacielo io.uu «11 mio ,,v~ ^ nessuno*. Terence Hill, Henri * da. Barvni film.	gf
Excelsior 17.00 »Capitan Nemo sione Atlantide*. Barvni film. „ Cristallo 16.30 «Quando c’era , caro lei*. Paolo Villaggio. film.
pod * sho'"'
Filodrammatico 16.00 - 22.00 «P°n n,2». Prepovedan mladini letom.
Moderno 16.30 »Pantera rosa Barvni film.
Aurura 16.30 »American graffiiP' Dreifuss. Barvni film.
Capitol 17.00, 19.15, 21.30 »Dueli« sole*. Gregory Pečk. Barvni *
Vlttorlo Vcneto 16.00 »Doppio ° ^ to*. Marcello Mastroianni. film.	ep*
Ideale 16.00 »Tempi brutti pef
irvm - ^
di
e Bernie*. Walt Disneyev risani film.
land Yard», John Mills. Barviti Astra 16.30;.»tLe avventure di
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 26. avgust*
BERNARD	fi
Sonce vzide ob 6.18 in zatone y, 19.55 - Dolžina dneva 13.37 " na vzide ob 00.45 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 27. avgo»** ZLATKO
Vreme včeraj: najvišja temp«!* jj 25,8 stopinje, najnižja 19,1, uri 25,8 stopinje, zračni tlak mb. rahlo pada, vlaga 53"° ^ ^iH1 nebo jasno, dežja je padlo 4'7
Mali oglasi
1'KOUAM rabljeno strešno opeko (kope) po nizki ceni, pri Domju — blizu spomenika. Tel. 822002.
POTREBUJEM knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 200617.
PRODAJAM izvenkrmni motor to-mos 4 HP Elektronic. Telefonirati na št. 225654 ob urah kosila.
PRODAM Renault 6 TL - 77. Telefon 824381.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl
, novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
URADNICO s prakso pri zavarovalnem uradu ali tudi ne, išče Švab — Ul. Genova 14. Predstavite se v ponedeljek ali torek od 10. do 12. ure.
veter jugozahodnik 12 km o®' tllr> morje skoraj mimo, temPe‘ morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI * Dne 25. avgusta 1978 so j< Trstu rodili 4 otroci, umrlo P
7 oseb-	Matk"'
RODILI SO SE: Giovanni na, Matteo Venziani, MesS Palci Romina Dazzara. . pr UMRLI SO: 58-letni Giovan«1 vd; dicchio, 94-letna Giuseppa FicC'j/ Cianforlini, 77-letna Anna Fa 0. vd. Simonutti, 73-letna Anton'8 ^ gui vd. Alessio, 66-letni Marl° p vannini, 82-letni Valter Matte' letni Edoardo Gellici.
DNEVNA SLUŽBA LEKA*^ (od 8.30 do 20.30)	,	4*'
Ul. Roma 15, Ul. Ginnasti« j) 1 F. Severo 112, Ul. 8aiam°%) (od 8.30 do 13. in od 16. do Ul. Oriani 2, Trg Venezia *■ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia ?•
LEKARNE V OKOLICI t«|.
Boljunec: tel. 228-124; Bazov'«8 226-165; Opčine: tei. 211-001: Fr ,e|, lei. 225-141; Božje polje - Zgo*>,; se-225-596; Nabrežina: tel, 200-l^jf: sl jan: tel. 209-197; Zavije: tel.
Milje: tel. 271-124.	>
■...........i ^/00
Namesto cvetja na grob ^°\f$ Ravbarja daruje Milka Gerd° lir za Glasbeno matico.
V spomin na družino Bandi ^j-je Karla Salazar 10.000 lir 28 beno matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga
ERNESTA MOŽINA vd. KRALJ
Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glav°e bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalujoči: sestra Katarina in dri1#0 sorodstvo.
Trst, Trebče, 26. avgusta 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)

PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
■
26. avgusta 1978

Danes na Triglav, jutri pa v Bohinj
j,	zamejskih planincev iz Tr-a do Triglava se je že dejansko „, ^katere zaključil včeraj, ko so *«teri dosegli Dom na Komni ter v?1 todi prespali, drugi, ki so bili k l Počasni ali pa se jim ni ni-e rn°|' mudilo, pa so prespali 0|Piškovem zavetišču na Krnu. Vsi
se dobro počutijo ter so vsekakor v dobri formi, saj se bo danes manjša1 delegacija planincev udeležila slavja na vrhu Triglava, katerega bo predvajala v neposrednem prenosu tudi jugoslovanska televizija. Jutri pa se bodo pohodniki končno * v
srečali z'ostalimi zamejskimi, planinci, ki bodo dospeli na jutrišnjo o-srednjo proslavo v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru z avtobusi ali pa osebnimi vozili.
Na sliki so zadovoljni planinci pri domačinih v Beneški Sloveniji.
V PONEDELJEK V SEŽANI
Občinski praznik v znamenju novih pridobitev za vse delovne ljudi
dan praznika bo slavnostna seja občinsko skupščine, na kateri bo spregovoril Podpredsednik IS SRS Milja Rode - Ze danes odprtje nove tovarne «K rastne tal» Pogovor s predsednikom občinske skupščine Sežana Borisom Berneličem
k,	.Ponedeljek, 28. t. m., bodo de-Se,.r" ljudje iz Sežane in celotnega ganskega območja praznovali svoj S(i 'Oski praznik. Ob tej priložno-% p 0 razne kulturne prireditve,
p- - uuuo uva nova uujeKia, v ia	pa bo tudi slavnostna se-
taQ0®finske skupščine. Sicer se pra-Vi*nje začne že danes, o točnem v« r,ec*u Proslav pa bomo sprego-rUi Pozneje.
u' c^ana in celotna njena regija šte-
^ Približno 23.000 prebivalcev, ob ki so naseljeni na območju *- kv. km. V domačem kraju je
j Poslenih okrog 8.000 občanov. Seti^® .se ie v zadnjih letih precej k0f1nila- tako na gospodarskem ka-r tudi na kulturnem področju, ^bčinskj praznik je tudi prilož-f,:. za obračun enoletnega delovali °k)čine. Zato smo zaprosili predi jdnika skupščine občine Sežana Ve ■ Borisa Bernetiča, da nam po-in’ kaj so sežanski delovni ljudje ; 'Ifužbenopolitičnc organizacije v "njem letu ustvarile novega. vsakem občinskem prazniku*. h6.?.ejal predsednik skupščine Ber-ij, ■ «delamo obračune, kaj je bi-C0vega narejenega. Najprej pa da Kl? brez nadaljnjega ugotovimo. So Poživlja Sežana v zadnjem ča-L^ecej pester in vitalen razvoj. Do k°letni obračun pa zajame vrsto iti rin'uv° postavi ienih gospodarskih |e,u i gačnih °b.iel<tov. V zadnjem do^bdiko rečemo, da smo v bistvu To nekaj pomembnih rezultatov. Vjri/re predvsem podčrtati novo to bp n° «Krasmetal - Sežana*, ki se je posvetila strojni industriji in ki voiiv?a izmud prvih modernih po b0Jh tovarn v občini. Na Kozini ke[ .odprli nov industrijski marko k' je tudi sodoben objekt, saj tt^r?a razliko od drugih običajnih Di-jO tov, kj ponujajo predvsem te j'r®n°, nudil potrošnikov drugač v<ely "<e- Lahko rečem, da gre za •'t	spremembo tega terciara
tla sna®eri' območju. V zadnjem le-v t dosegli tudi višek vlaganja skth2’Pne infrastrukture. Posebno teSi srno posvetili posodobljanju šes' Y,se tja od Brkinov pa do navori Krasa. V to smo vložili tudi o f..” finančnih sredstev, govorim 5lva'‘jbrdah. Velika in pomembna v n .ie tudi ta. da skrbimo, da je 6t)sies|b gospodarskih objektih za-čimveč občanov, tako smo Valovili tudi migracijo in prebilo v občini se od leta 1976 stal V eca-
^ta^šujete me- kako je s sodelova-s slovensko narodnostno skup-
a*.
ki živi v Italiji. Rezultati so ^kjftr^tobdvsem na kulturnem in
tudi z razvojem srednješolskega centra v Sežani, v katerega vlagamo veliko finančnih sredstev. Ta objekt, športna hala in dograditev kul turnega centra «Srečko Kosovel* bo
v službi naših občanov, vendar to bi bilo še skoraj premalo, zato lahko rečem, da bodo te služnosti tudi prvi in glavni pogoj, da vzpostavimo in ustvarimo plodno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu. S tem bo državna meja res le formalna stvar in naši ljudje tostran in onstran meje se bodo še bolj povezali in spoprijateljili. V ta kontekst pa moramo postaviti tudi osimski sporazum, ki postavlja čvrste temelje za odkrito sodelovanje, seveda v toliko, kolikor bomo to sodelovanje mi sami sposobni ufssničifcL*
To naj bi bile v zelo skopih obrisih glavne razvojne pridobitve Sežane v zadnjem letu: Za konec pa je tov. Bernetič še dejal: »Ob občinskem prazniku voščim vsem občanom veliko sreče, zdravja in o-sebnega zadovoljstva, predvsem pa pozivam vse, da bi si še vnaprej
prizadevali k učvrstitvi in uveljavljanju naše samoupravne družbe. Vsak občan je odgovoren, kaj se v naši družbi dogaja, odgovoren je za rezultate, ki jih naša samoupravna družba dosega. Le s tako zavestjo delovnega človeka bo občina in celotna skupnost tudi v prihodnje napredovala*.
Spored proslav občinskega praznika pa je sledeč. Danes bodo v Sežani ob 10. uri po krajevnem času odprli tovarno «Krasmetal». Jutri ob 15. uri se bo končalo delo mladinski delovnih brigad v Tatrah. V ponedeljek, na dan občinskega praznika, pa bo ob 10. uri v dvorani kina Svoboda v Sežani slavnostna seja občinske skupščine. Slavnostni, govor bo imel podpredsednik Izvršnega sveta SRS Mitja Rode, podelili bodo nagrade «28. avgust* in plakete Srečka Kosovela. Sledil bo kulturni spored nato pa bo v hotelu Triglav tovariško srečanje delegatov in gostov. Popoldan ob 14. uri bodo na Kozini odprli novi industrijski market.
PO DOLGOTRAJNIH IN TEŽAVNIH POGAJANJIH
Prvi poseg Friulie v podgorski predilnici: 1600 milijonov lir
Sredstva dodeljena deloma kot soudeležba pri glav-niči, deloma kot finansiranje preosnove proizvodnje
uiiHiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmitiiiiiimfiiiiiMiiiiiimiiniiiiimiiiitHiiiiiiiifiiisiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiii
NA 19. TEČAJU 0 PREVOZIH V EGS
Podtajnik Degan je poudaril vlogo mostu Trsta in dežele
Zaključen prvi ciklus dela, posvečenega pravnim in ekonomskim vprašanjem prevozov in infrastruktur
Včerajšnjemu zaključnemu dnevu j oktobra v Rimu. Degan je tudi zagotovil, da spremlja z vso potrebno pozornostjo razvoj vprašanja dodatnih pristojbin za tovorni promet po avstrijskih cestah, o čemer se bo prihodnji teden pogovoril s prometnim ministrom.
prvega ciklusa del v okviru 19. mednarodnega tečaja o prevozih v EGS, ki se bo nadaljeval z drugim ciklu som na tržaški univerzi do 1. septembra, je dal poseben pomen nastop podtajnik," v ministrstvu za prevoze Costanteja Degana, ki je u-radno predstavljal vlado. V svojem nagovoru je podtajnik izrekel priznanje Inštitutu za raziskave o prevoznih v EGS, ki deluje v okviru tržaške univerze za njegovo pobudo, ki traja že skoraj 20 let, kar daje Trstu še posebno spodbudo, da čedalje bčlj ovrednoti vlogo mesta in dežele Furlanije - Julijske krajine kot nostu za povezovanje med dvema Evropama, med članicami EGS in ostalimi državami, ter s tretjem svetom. Znamenje tega priznanja je tudi odločitev vlade, da pooblasti predsednika inštituta, prof. Materninija, da uradno poroča o strukturi italijanskih prevozov v odnosu do evropske na prvi vsedržavni konferenci o prevozih, ki bo
PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA
DOLINA, 26., 27., 28. AVGUSTA 1978
DaNES, 26. avgusta:
ob 17.30 — odprtje kioskov
ob 19.00 — otvoritev fotografske razstave Maria Magajne: «DOLINSKA OBČINA - VČERAJ, DANES* ob 20.00 — nastop mešanega pevskega zbora «France Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala
JlJrRl, 27 avgusta:
ob 16.00 — odprtje kioskov ob 17.00 — nastop godbe na pihala «Breg» ob 19.00 — nastop ženskega pevskega ansambla folklorne skupine «Stu ledi*
—	nastop ljudskega pevca iz Rezije Rina Chineseja
—	nastop sovodenjskega noneta pod vodstvom Zdravka Petejana
ob 20.00 — uradna nagovora posl. Lorisa Fortune in repen-tabrskega župana Pavla Colje
Ponedeljek, 28. avgusta:
ob 17.00 — odprtje kioskov
ob 19.00 — okrogla miza o problematiki slovenskega šolstva: poročevalec Josip Pečenko ob 20.00 — nastop mešanega pevskega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Cveta Marca
^sak večer, od 21. ure dalje, bo igral plesni ansambel «Super-group* O Poskrbljeno bo za izvrstno domačo kapljico in Pristen prigrizek
Zaključke po prvem ciklusu tečaja, ki je bil posvečen pravnim in ekonomskim vprašanjem, je potegnil predstavnik komisije EGS, dr. Dousset. ki je predsedoval dosedanjim zasedanjem. V poročilih in v delovnih skupinah so poglobili vprašanja določanja prevoznih tarif, uvedbe dodatnih pristojbin za prevoz s tovornjaki (kot je storila Avstrija, ki bi ji mogle slediti še druge države), pa tudi vprašanje infrastruktur, tako kar zadeva njihovo usklajevanje v evropskem merilu, kot glede na njihovo finansiranje. O tem bodo udeleženci tečaja sestavili dokončno besedilo u-radnega dokumenta, ki ga bodo predložili generalnemu ravnateljstvu za prevoze EGS v Bruslju, na današnji posebni seji.
Včerajšnje popoldne so strokovnjaki iz držav EGS, ki prisostvujejo 19. tečaju, posvetili obisku naprav čistilnice Aquila.
Razna obvestila
sl) Rolet priredi od 28. avgusta do 11. septembra začetniški tečaj za kotalkarje, ki je namenjen predvsem otrokom od 4. do 6. leta starosti. Prijavijo se lahko tudi starejši otroci. vendar samo za rekreacijo. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 211-343 (gospa Sedmak), med 12. in 14. uro. zborno mesto kotalkarjev. Pa je v ponedeljek, 28. avgusta, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9. uri.

ŠD PRIMORJE
organizira danes. 26., in jutri, 27. t rn.. na PROSEKU na vrtu sedeža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim vinom. Od 21. ure dalje ples z ansamblom THE L.ORDS
Dolgotrajna in težavna pogajanja za neposreden poseg deželne fi nančne družbe Friulia, ki naj bi pomagala iz težav podgorski predilnici, so se te dni uspešno zaključila. V podjetje bo prišlo 1.600 milijonov lir svežega kapitala, deloma v obliki glavnice, deloma za finansiranje reorganizacije proizvodnje, ki bo potekala na podlagi že izdelanega načrta.
Kakor je znano, je podgorska predilnica, ki je ena od petih članic tekstilnega koncerna Bustese, zašla v hudo gospodarsko stisko. Fo težavah, ki so se začele pojavljati že lani proti poletju in so se stopnjevale na začetku letošnjega leta, je podjetje vpisalo v dopolnilno blagajno vse uslužbence. Položaj, ki je nemalo presenetil in povzročil veliko zaskrbljenost političnih krogov, se je sredi letošnjega poletja začel rahlo boljšati. Tako je podjetje v začetku julija poklicalo na delo 360 delavcev, do konca leta pa naj bi postopoma izvedli normalizacijo, tako, da bi bilo ob koncu decembra stalno zaposlenih (po šest ur dnevno) okrog 1.150 delavcev. Spomladi bi zaposlili še kakšnih 100 do 150 ljudi, medtem ko za ostale ne bi bilo več delovnega mesta. To ne pomeni, pravijo v sindikalnih krogih, ki so bili navzoči pri sklepanju dogovora, da bi podjetje prekinilo delovno razmerje ter odvečne delavce odoustilo, ampak bo višek delovne sile (pred kriznim obdobjem je bilo zaposlenih okrog 1.700 delavcev) izginil v roku poldrugega do dveh let, tako da ne bodo nadomestili ljudi, ki odhajajo v pokoj. Pri tem razmišljajo celo o možnosti predčasne upokojitve, tako da bi ženske, (ki so v večini) upokojili pri 52. letu, moške pa pri 57. letu.
Čeprav bo reorganizacija neboleča, ker uradno ne bo odpuščanja, pa ne gre prezreti dejstva, da se bo v resnici zmanjšalo število razpoložljivih delovnih mest na Goriškem. Če se je finančna deželna družba odločila končno za neposreden poseg s tem, da je stopila med delničarje in da je dala na raz polago precejšnja sredstva za pre-osnovo proizvodnje, pomeni, da je koncern Bustese, posebej pa vodstvo podgorske predilnice, dalo zadostna jamstva, da se bodo sredstva uporabila v tiste namene, za katere so določena. Od tega, kako se bodo izvajale sprejete obveznosti, pa je v glavnem odvisno, ali bo Friulia v kratkem spet odobrila nove posege, kljub, temu, da je treba še razjasniti nokatera vprašanja. Nekakšen ključni pogoj pa je, da se bo nadaljevalo ponovno zaposlovanje delavcev in to v predvidenih rokih. Za zdaj kaže, da je podjetje izpolnilo vse svoje obveznosti, kako
bo v prihodnje pa bomo lahko ugotovili že čez nekaj dni. saj bi morali ob koncu meseca odpoklicati na delo nadaljnjih 225 uslužbencev.
Župan iz Venla na obisku v Gorici
Danes je prispel na obisk v Gorico župan nizozemskega mesteca Venlo, š katerim je naše mesto pobrateno in že več let vzdržuje prijateljske stike. Dr. Th. M. Gijsen, ki se bo danes ob 9.30 srečal z go-riškim županom De Simoneja, prihaja v naše mesto, da bi se poslovil, saj bo v kratkem zapustil svoje mesto na čelu občine Venlo.
Obračun sodelovanja teh zadnjih let med Gorico, Venlom in Celovcem, ki je tudi pobraten z obema mestoma, je pozitiven, zlasti kar se tiče izmenjav med mladinci. Pravkar so se namreč vrnili iz Venla goriški mladinci, ki so tam preživeli del počitnic, pred ,tem pa so bili v Gorici nizozemski vrstniki. Med bodočimi pobudami naj omenimo prijateljski turnir med nogometnimi ekipami vseh treh pobratenih mest, ki se bodo septembra pomerile v Gorici.
Zahteva
po preklicu dražbe za prodajo zemljišča
Sovodenjska občinska uprava je v zvezi z razpisom javne licitacije za prodajo zazidalnega zemljišča, last zavoda IACP v Sovodnjah, pismeno zahtevala od omenjene ustanove preklic dražbe, ker ni mogoče spremeniti namembnosti zemljišča. Pri tem županstvo pojasnjuje, da je pred osmimi leti prodalo parcelo št. 149/53 za zazidavo ljudskih hiš. Prav z ozirom na to dejstvo je bila tudi dogovorjena prodajna cena minimalna, vsekakor pa nižja od realne vrednosti zemljišča. Spričo tega županstvo smatra, da mora zemljišče ostati na razpolago za gradnjo ljudskih hiš.
Jutri v občinskem parku Jernejev ptičji sejem
V goriškem občinskem parku bo jutri tradicionalni Jernejev ptičji '■sejem, če bo vreme naklonjehoj bo ta prireditev, ni ima že stoletno tradicijo, gotovo privabila številne obiskovalce, ne samo iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine, ampak tudi iz Slovenije ter iz sosednih dežel.
Mii«aaiiiiiiaacraiii«itaitiiis«i»«a*aMiiaaiaiagg||taMia««aaiti«aiia«|l,«avllt,|iaiiaiaiilliaiaiaia||l||||a|ia,aictC|taaai|qBtga,,aBa
SODELUJE NAD 50 MLADIH KOTALKARJEV
«ŽIVLJENJE BISERNICE* V KOTALKARSKI REVIJI
Začela se bo drevi ob 20. uri na Peči - Jutri ponovitev in netekmovalni pohod po poljskih poteh
Medtem ko pišemo, najbrž mame kotalkarjev, ki bodo nastopili na drevišnji reviji na Peči v naglici dokončujejo obleke, ki bodo pomagale pričarati, poleg svetlobnih in tonskih efektov, čudoviti podvodni svet, v katerem se odvija življenje školjke bisernice, ki ga bodo ponazorili mladi plesalci na kotalkah. Na prireditev se na Peči pripravljajo že dalj časa, intenzivna vadba pa traja od 1. avgusta, ko vadijo vsak dan in to po nekaj ur. Ob tem velja posebej zapisati, da se bodo vaje nadaljevale, čeprav v skrčenem obsegu in samo nekajkrat tedensko, tudi po prireditvi.
Najlepša nagi ada kotalkarjem, vaditeljicam in prirediteljem, članom PD »Vipava* pa priznanje, bo nedvomno številna udeležba občinstva r.a drevišnj1 premieri, ki se bo začela ob 20. uri, takrat ko se spušča mrak in se bo zato dogajanje na ploščadi, ki se bo spremenila v oder, odvijalo v sugestivnem okolju.
Revijo, ki je vsekakor vredna obiska, bodo ponovili tudi jutri po poldne ob 18.30,
V okviru praznovanja PD »Vipa-va» pa bo jutri zjutraj tudi netekmovalni pohod na 10-kilometrski progi po poljskih poteh in stezah v okolici vasi.
Obisk brigadirjem v Suhi krajini in v Brkinih
Prejšnje dni se je mudila delegacija OK ZSMS iz Nove Gorice, skupno z drugimi novogoriškimi družbenopolitičnimi delavci, na obisku na Mladinskih delovnih akcijah v Brkinih i in v Suhi Krajini.
Novogoriško delegacijo so spremljali tudi predstavniki Mladinskega odbora pri SKGZ, saj so v sedanjih izmenah novogoriške brigade «Si-mon Gregorčič* na obeh akcijah, prisotni tudi mladi s Tržaškega in Goriškega.
Člani delegacije so se po uradnem delu obiska razgovarjali z brigadirji. Iz razgovora je bilo takoj raz vidno zadovoljstvo in dobro počutje vseh brigadirjev tako v Suhi Kraji-
ni, kot na Brkinih.
V zaključku pa omenimo še, da skupen prihod brigadirjev (iz Suhre Krajine in Brkinov) je napovedan za nedeljo, 27. avgusta, ob 19. uri (po jugoslovanskem času) v Novi Gorici, kjer bo tudi pred sedežem OK ZSMS (Kidričeva ul. 9) zaključna svečanost.
I.	K.
KJE SO TISTE STEZICE...
Čeprav bo uradna otvoritev sejma, šele ob 10.30, bodo razstavljavci lahko zasedli prostore že ob 5. uri, občinstvo pa si bo razstavljene ptiče lahko ogledalo od 6. ure dalje.
V zgodnjih jutranjih urah si bosta ocenjevalni komisiji ogledali razstavljene ptiče in izbrali najlepše primerke v posameznih kategorijah. Ob 12. uri se bo pričelo tekmovanje v posnemanju ptičega pe tja, ob trinajstih pa bo na vrsti nagrajevanje.
Občinstvo si bo ptičjo razstavo lahko ogledalo do 16. ure.
• Otroške jasli v Ul. Virgilio 20 bodo letos po običajni avgustovski zapori zopet pričele delovati 4. septembra. Do 6. septembra bodo jasli delovale s skrajšanim umikom, od
7.30	do 13. ure. od četrtka 7. septembra dalje, pa bodo odprte po o-bičajnem urniku.
IZ POROČILA DEŽELNE USTANOVE ERSA
GRADNJA MLEKARN POTEKA PO DOGOVORJENIH ROKIH
Sirarno že gradijo v Ratenju, v kratkem pa bodo z deli začeli tudi v drugih krajih - Dvanajst mlekarn za 5.080 milijonov
Načrt izgradnje dvanajstih mlekarn in sirarn, ki naj bi v'doglednem času v celoti nadomestile kakih 75 mlekarn na področju, ki ga je pred dvema letoma tr.ko hudo prizadel potres, poteka po zastavljenem roku. Tako izhaja iz poročila ustanove Ersa, ki ima deželni sedež v Gorici.
Na družbi so že oddali dela za izgradnjo sirarn v Huminu, Ratenju, Povolettu, Pušji vasi, Pagnaccu in Ovaru. V kratkem bodo razpisali dražbo za sirarno v Milanu. Gradijo pa že v Ratenju, medtem ko je v drugih krajih v teku priprava gradbišč.
Predvideni stroški izgradnje dvanajstih sodobno urejenih objektov znašajo 5.080 milijonov in jih bodo krili s prispevki Evropske gospodarske skupnosti (41 odstotkov), države (45 odstotkov) in Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (14 odstotkov).
Pred potresom je,na pcgh-pčjifFur-lanije-Julijske krajine, in to v krajih, ki so bili pajJjolj. prizadeti, delovalo kakih zOO manjših objektov za predelavo mleka, z dokaj omejeno zmogljivostjo od 9 do 11 stotov m’eka dnevno. Potres je nekatere od teh objektov, ki so v glavnem delovali na zadružni osnovi, močno poškodoval, .druge pa povsem porušil. Prav zato je bilo pri odpravljanju posledic potresa nujno treba upoštevati obnovo ali ponovno zgraditev mlekarn, ker bi drugače živinoreja utrpela nepopravljiv udarec.
Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj tolikšna razcepljenost, saj bi lahko namesto dvanajsti!) objektov zgradili dva ali tri večje. Tako izbiro opravičujejo z zaščito kakovosti glavnega proizvoda — znanega sira vrste Montasio — in masla. Saj samo hiter prevoz svežega mleka in njegove predelave lahko zagotavlja tudi dobro kakovost sira. To so upoštevali tudi pri izbiri lokacij za nove sirarne, saj so vse v glavnem postavljene v krajih, ki so lahko in hitro dosegljivi. Pri izbiri lokacij pa so upoštevali tudi dosedanjo tradicijo pri izdelavi sirov v posameznih krajih.
Standardizacija proizvodnje, čeprav bo slednja razkropljena v dvanajstih mlekarnah, pa bo ugodno
vplivala tudi na prodajno mrežo in pričakovati je, da bo povpraševanje po znanem siru naraslo, kar bo po drugi strani vplivalo na večjo proizvodnjo mleka.
Pismo uredništvu
Nezaslišano V Sovodnjah
Rad bi opozoril na zelo neljub dogodek, ki se je pripetil te dni. V sredo, 16. t.m. je umrl moj oče. Pogreb je bil napovedan za petek, 18. t.m., ob 17. uri na pokopališču v Sovodnjah.
Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega. ker so občinski uslužbenci, sklicujoč se na delovni čas, ki se zaključi ob 17. uri, odšli domov, ne da bi prej poskrbeli za pokritje krste.
Pri tem bi želel opozoriti, da so prejšnji dan delali še po 18. uri. Prav zaradi teaa \ie . mqrem razumeti. zakaj-so- naslednji-dan ravnali talfo drugače.
10'Krsta s truplom mojega očeta je ostala nezdsuta vse do sobote, o-krog poldne, ko sta jo zagrebla so-vodenjski župan češčut in še en član občinske uprave.
Dogodek ne potrebuje posebnega komentarja, saj si bodo bralci že na osnovi gornjega opisa lahko u-stvarili najbolj primerno mnenje o vedenju občinskih uslužbencev, ki je vsega obžalovanja vredno, saj izraža poleg ostalega tudi izrazito pomanjkanje čuta humanosti in človeškega razumevanja.
Karlo Lavrenčič
Pohiteti z vpisom v tečaje 150 ur
Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL obvešča vse delavce, ki bi radi opravili izpit čez tretji razred srednje šole, da zapade 31. t.m. rok za vpis v tečaje 150 ur. Tudi letos bodo take tečaje imeli v Tržiču, Gorici in Krminu. Kdor bi se rad po-služil te možnosti za dosego nižje-šolske izobrazbe, naj dvigne formularje za vpis pri tovarniških svetih ali na sedežih sindikalne federacije.
iiiiiMiiimiiiiHiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiMMiiniiiiiiMiiiiiMniMiiiiHiiMuniiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Obeta se skromna lovska sezona
Na Krasu bi kazalo začasno ukiniti lov na zajca - Preveč srnjadi
Bližajoča se lovska sezona, čez nekaj dni bodo odprli lov na visoko divjad, prav gotovo ne bo med najbolj bogatimi. Tudi na Goriškem ne, kjer upravljajo lovišča posamezne lovske družine in kjer je bil v prejšnjih letih še kar zadovoljiv sta-lež divjačine. Pomladanski dež je močno zredčil število fazanov in kljub temu, da so v posamezna lovišča spustili precej že nekoliko odraslih mladičev, najbrž ne bodo dosegli lanskoletne kvote, ko je vsak lovec lahko ustrelil po štiri fazane v vsej sezoni. Še bolj klavrno je glede zajcev. Lani so se domenili za enega dolgoušca na osebo, letos pa se bosta za tako trofejo najbrž potegovala kar dva lovca. Lovska «letina» v tem trenutku, preden bodo zapokale puške, torej ne kaže dobro. Kako je v resnici, sva se te dni pogovarjala z Jožkom Pahorjem, aktivnim članom Društva slovenskih lovcev v Furlaniji - Julijski krajini.
— Lovci na Goriškem se lahko pohvalimo edino z zadovoljivim sta-ležem srnjadi. Teh živali je v go-riških loviščih, v poštev pridejo predvsem Brda it Kras, okrog 1.000. Pc mnenju nekaterih je to preveč in najbrž bo treba že prihodnje ie to povečati odstrel. Letos smo se domenili za 140 glav.
— Kaj pa druga divjad?
— Zaenkrat ni kaj veliko naštevati. Občasno se v naših loviščih pojavljajo tudi divji prašiči, ki ma: sikje povzročajo precej škode. Upa ti je, da se bodo sčasoma kar ustalili, seveda v primernem številu. Ob-
časno zaidejo k nam tudi večje živali. Tako so pred nekaj dnevi pri Moraru našli nad 100 kilogramov težkega jelena, ki so ga morali u-streliti, ker je bil ranjen.
— Letos je lov lisic dovoljen skozi vse leto zaradi nadzorovanja nad širjenjem pasje stekline. Ste že u-gotovili kake znake okužbe?
— Upihnili smo kakih 40 živali ter jih poslali na pregled v vetrinarski zavod v Padovo. Zaenkrat ni zna kov te nevarne bolezni.
— Se bo po vašem mnenju divji zajec obdržal na Goriškem?
— Morda z velikimi težavami. Dobro bi bilo, če bi lov, zlasti na Krasu za nekaj let ustavili.
— So za upadanje števila zajcev krivi strupi, promet, ali spreminjanje okolja, predvsem opuščanje košnje in obdelovalnih površin?
— Lahko bi rekli, da vse po malo pomaga. Vendar bo največ krivo po mojem prav opuščanje košnje in njiv.
— Pred leti je izgledalo, da bo jazbec popolnoma izginil. Se je stanje zdaj kaj spremenilo?
—Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se število teh živali v zadnjem času spet veča. Še zmeraj so zaščiteni.
— Ste misel, da bi v tukajšnja lovišča ponovno naselili jerebice že opustili, ali poskušate spet vpeljati to enkrat tako značilno divjad?
— Glede jerebice je posebno težko. Prvič se je zelo spremenilo o-koljc in tudi predvsem kulture v kmetijstvu. Zmeraj manj je njiv posejanih z žitom. Najhuje pa učin-
kujejo strupi proti koloradskemu hrošču. Ponekod v Sloveniji, kjer so skušali ponovno naseliti te ptice, so vsi poskusi klavrno propadli.
— Kako slovenski lovci, ki se že od ustanovnega občnega zbora sem izjavljate predvsem za varuhe narave, ocenjujete, da je še zmeraj dovoljen lov na ptice z mrežami? Letos jih bodo menda samo v naši deželi polovili okrog pet milijonov.
— Odgovor je preprost. Pet milijo nov nedolžnih ptic po 1.000 Ur vsaka da čedno vsoto petih milijard, ki se ji nekateri posamezniki in skupine le težko odrečejo. Pri tem ne smemo pozabiti, da bo število ptic, ki bodo končale v mrežah, znatno večje. Torej velike koristi.
— Mogoče še zanimivost letošnje lovske sezone.
— Ni dovoljeno streljati na skalnatega goloba.
— Še katera?
— Pravzaprav ni niti zanimivost. Prej bi rekli, da gre za ironijo. Z zakonom sta zaščiteni šoja in sraka. V celi državi in tudi pri nas na Goriškem. Kljub temu. da teh živali ne manjka, saj v zadnjem času skoraj nimajo naravnih sovražnikov, razen nas. No zdaj jih ne smemo več preganjati, čeprav je splošno znano, da zlasti srake povzročajo veliko škodo v loviščih, kjer uničujejo gnezda.
— Kaj boste ukrenili?
— Počakali bomo, da pridejo od ločujoči politiki, ki jim je pravo varstvo narave deveta briga, k pameti in da bodo sprejeli nekaj res pametnih zakonov, Vlado Klemše
Kje so tiste stezice, se upravičeno sprašujejo Oslavci, medtem ko jim je grmovje pošteno obraslo priljubljeno in varno (zaradi prometa) bližnjico, ki povezuje ta kraj s Pev-mo. Kljub temu, da nekaj let vztrajno opozarjajo modro občinsko u-pravo v Gorici, naj vendar kaj u-Icrene, kaže, da so tam na ta problem docela pozabili. Morda bi kazalo celo organizirati delovno akcijo?
V Tržiču ulovili H morskih psičkov
Izgleda, da je plitva in ne ravno najbolj čista voda Tržaškega in Tr-žiškega zaliva kot nalašč za morske pse, pardon, morske psičke, ki so najbrž prisotni v veliko večjem številu, kakor so sprva menili. Trojica tržiških športnih ribičev, ki jo sestavljajo Lorenzo Boscarol, Roberto in Sergio Demichelj (oče in sin) je v zadnjih dneh v Panzanu izvlekla iz vode kar 11 teh požrešnih in no mnenju nekaterih, nevarnih živalic, ki so bile dolge okrog 70 do 90 centimetrov. Najbrž krožijo ob obali v manjših jatah, saj so jih na istem mestu v enem dnevu ulovili na trnek kar tri. Če je novica za bralce lahko zanimiva, pa s takimi vestmi niso najbolj zadovoljni gostinci v obmorskih letoviščih, ki že polagoma tarnajo, da imajo poleg slabega vremena in umazanega morja zdaj še morske pse, ki jim bodo odgnali turiste. Ker smo že pri nevarnih živalih, naj zabeležimo, da je izginila vsakršna sled za veliko severnoameriško muco (=pumo), ki naj bi s? po govoricah nekaterih, najbrž prestrašenih oseb, iz okolice Nabrežii-ne, preseUla v okolico Tržiča.
Popravili bodo dvižni most v Tržiču
V prihodnjih štirih mesecih se v Tržiču ' oetajo precejšnje težave v prometu. Od 10. septembra do 31. decembra letos bodo namreč zaprli za promet dvižni most v kraju La taida v Tržiču, ki povezuje Središče mesta z obalo in turističnim pristanom Hannibal. Na objektu bodo namreč opravili nujna dela, z zamenjavo nekaterih elementov in popravilom drugih, tako do bodo mostu, preko katerega je bil dovoljen prehod le lažjih vozil, vrnili prvotno nosilnost.
Nadzorstvo nad deli so poverili inženirju Adrianu Boscarolu, dela pa bo izvajalo podjetje Mario De-vescovi po nalogu deželne uprave.
Kino
Gorica
CORSO 17.00 — 22.00 «Le braghe del padrone*. E. Montesano in M. Vu-kotič. Barvni film.
MODERN1SS1MO 17.00-22.00 «La časa degli amori particolari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V1TTORIA 16.45 - 22.00 «ReI ami, 11 mondo delle donne*. N. Nort in M. David. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18: letom.
VERDI 17.30 - 22.00 «Vigilato spe-ciale*. D. Hoffman in T. Russell. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
/ rsic
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «La ragaz-za dal pigiama giallo*.
ENCELSIOR 18.00 - 22.00 «6000 kilometri di paura*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Dve minuti panike*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Meč zlatega zmaja*,
. hongkonški film ob 18. m 20. uri.
DESKLE »Obraz v obraz* švedski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go-vici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
nrnrrr—
Namesto cvetja na grob Leopolda Buzzija. darujeta Gabrijela Klanjšček in Milojka Paoletti 20 tisoč lir za PD Naš prapor.
Namesto cvetja na grob Bruna Brajnika darujeta Niko in Dolores Mermolja 20 tisoč lir za Dijaško matico, družina Lenardič pa 5 tisoč lir v isti namen.
Letos obišče Triglav neverjetno veliko ljudi. Marsikoga ne ustavi niti deževno vreme. Sicer pa se v gorah vreme kaj hitro sprevrže in tedaj pride pod Aljaževim stolpom prav tudi preprost dežnik. (Foto E. Šelhaus)
SE ENA STRAN IZ VELIKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA
Zaključili so snemanje filma o otroku - heroju Bošku Buhi
Film je režiral Branko Bauer - Glavno vlogo - Boška Buho - igra v filmu simpatični Ivian Kojundžič - Kako se na one dni spominja scenarist Boško Matič
0 jugoslovanskem najmlajšem narodnem heroju, o legendarnem Bošku Buhi smo ob času že pisali, ko smo skušali prikazati lik tega otroka — junaka ob 30-letnici njegove junaške smrti. Ker gre za izjemen primer zavestne zavzetosti, predanosti, junaštva in požrtvovalnosti, je bilo popolnoma normalno, da so jugoslovanski filmski ljudje tudi to temo obdelali v filmu. Pravzaprav ne gre za film ob Bošku Buhi, pač pa o otrocih — junakih, o dečkih 14-15 let, ki so se izkazali kot borci. Film/ ki nosi naslov «Boško Buha», so prav pred nedavnim končali snemati. Režiral ga je jugoslovanski filmski režiser Branko Bauer, ki je pritegnil k sodelovanju vrsto odličnih sodelavcev in znane filmske umetnike, kot so Marko Nikolič, Ljubiša Samardžič, Milena Dabčevič, Žarko Radič, Miroljub Leši, Duško Janičevič in Ivan Kojundžič, zelo popularni mladi u-metnik, še šolar, ki bo, oziroma, ki je igral glavno vlogo, junaka Boška Buho. Ker pa gre za film
o otrocih — junakih, igra z njim vlogo mladih junakov kakih dvajset njegovih vrstnikov, mladih šolarjev, ki poosebljajo tiste svoje nekdanje vrstnike, ki «so nosili in uporabljali puške, ki so bile večje od njih samih« in «ki so metali ročne bombe v bunkerje*.
Gre za edinstven film, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali je bilo zares humano pošiljati otroke v vojno in tudi v smrt? To je pravzaprav jedro vprašanja, na katerega naj film odgovori. In general Ješa Popovič, ki je v času narodnoosvobodilnega boja bil komandant teh otrok — junakov, sedaj pa je bil Branku Bauerju za svetovalca, je v zvezi s tem vprašanjem rekel takole:
«Otroci so morali iti v boj, ko pa so nacisti in fašisti med vojno brez milosti umorili vse, tudi otroke. In zato ti otroci — borci niso mogli in niso hoteli čakati doma, da bi jih klali kot ovce. Tovariš Tito nam je med vojno pogosto dejal naj pazimo na te o-troke in večino smo jih rešili. To-
.........................................
PRAZNOVANJE, KI NI PRAZNIK LE SLOVENSKIH PLANINCEV
Prav na današnji dan pred200leti se je človek prvišpovzpel na Triglav
Da bi ne bilo dvomov, so «štirje srčni možje» vklesali v skalo svoje začetnice Od tedaj so odprli veliko «smeri» - Triglav ni le zemljepisni pojem, je veliko več
•Planinski krst« je letos vsakdanji dogodek. Posebno ob velikem jubileju, ob dvestoletnici prvega vzpona, pridejo na Triglav tudi mnogi Slovenci, ki se doslej še niso veliko vzpeljali v gore (Foto E. Šelhaus)
Danes mineva 200 let od dne, ko so «štirje srčni možje*, rudarja Matevž Kos iz Jereke in Luka Korošec iz Gorjuš ter lovec Štefan Rožič in »ranocelnik* torej zdravnik Lovrenc Willomitzer prispeli na naj-višji vrh v Julijskih alpah, na Triglav. Tega datuma pa se danes ne spominjajo le slovenski planinci v matični domovini in v zamejstvu, pač pa vsi Slovenci, kajti Triglav za nas ni le zemljepisni pojem ali kaj podobnega, pač pa nekaj več, saj je dr. Miha Potočnik, dolgoletni predsenik Planinske zveze Slovenije, v nekem intervjuju med drugim zelo lepo, označil Triglav, ko je rekel:
»Triglav je naša najvišja gora, ima dominanten položaj nad vsemi okoliškimi hribi in obvladuje pokrajino, nanj je mogoč dostop z vseh strani. . . Sicer pa Triglav ni samo gora, je tudi simbol za Slovence. Nanj smo vezani kulturno, narodnostno in sentimentalno. Zato je v domovini in tujini toliko društev z imenom Triglav. Ta gora je skupni povezovalec in imenovalec Slovencev. Vse, kar se vidi z njenega vrha, je slovenska zemlja. Partizanska kapa je bila «triglavka» v grbu OF in v slovenskem grbu je ta naša gora«.
Zares, Triglav najdemo prov povsod in torej ni le naša najvišja gora, ni le zemljepisni pojem, je veliko, veliko - cč. In vendar še vedno ne vemo, odkod njegovo tako slovensko ime. Prvič se ime «Terglau» omenja že davnega leta 1573, kako leto pozneje se piše tudi «Terglou», kar bi jasno vodilo v smisel «treh glav«, kot tudi meni avstrijski avtor nemškega r	Adolf Gstir-
ner, ki pravi, da so avstrijski funkcionarji ta izraz povzeli od domačih slovenskih ljudi v vznožju gore in sicer v Bohinju in ga fonetično zapisali. Triglav se kot »Triglav« pojavi v sodobni obliki šele leta 1812, in tedaj že ni več nobenega dvoma da gre za »tri glave«, toda čemu tri glave, ko pa Triglav treh glav ali vrhov nima. Že omenjeni avstrijski avtor jemlje razlago, da beseda Triglav ne izhaja iz treh glav, pač pa h »dejstva« da so goro imeli za božanstvo s tremi glavami. Naša stara mitologija sicer tega ne pozna, toda Linhart meni, da je Triglav zares bog s tremi glavami, ker gospodari nad tremi osnovnimi elementi, r_d zrakom, zemljo in vodami. Marjan Lipovšek je si-
cer glasbenik, a se je v tem primeru lotil tudi tega vprašanja in je nekje v zvezi s tem zapisal:
«Pojdimo v Bohinj in poglejmo v gore! Kako bi bilo mogoče, da bi tamkajšnji prebivalec, ki je imel Triglav kot docela izrazit, najvišji vrh, visoko štrleč čez vse druge, neprestano pred očmi, ne dal tej gori imena? Saj to bi bilo prav tako, kakor če ne bi bil vedel, kako je ime njegovemu sosedu, ki ga je vsak dan srečaval pri delu, ki ga je videl pri opravku prek plota svoje hiše. To je nemogoče. Če je ime Triglav slovensko, se je moralo roditi zelo kmalu po prihodu Slovencev v to deželo, predvsem v Bohinjsko dolino«.
In tudi če bi bili v tem našem priložnostnem zapisu dokončno odgovorili na vprašanje, odkod to i-me, bi s tem še ne povedali, kako je bilo tedaj, ko so se štirje pogumni planinci odpravili na pot
Predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik je že rekel, kot smo omenili, da je na Triglav veliko poti in smeri Seveda, danes, ko vodi na vrh našega o-čaka po več smeri iz vsake strani, toda tedaj je bil Triglav še »nedolžen«. Res je, «triglavski duhovnik« Jakob Aljaž sicer meni, da «štirje srčni možje« «verjetno niso bili zares prvi ljudje, ki so stopili na vrh Triglava, kajti kako bi bilo možno, da bi ne bilo na primer trentarskih pastirjev in lovcev zvabilo na sam vrh Triglava«, toda dokazi in kronika, konkretna zgodovina govori o resničnih štirih možeh, ki so prišli na vrh Triglava in tam pustili tudi svoje sledove, namreč v skalo vklesane svoje začetne črke.
Ker tedaj konkretnih, neposrednih beležk ni bilo, so sestavili kroniko, ki pravi takole:
Pobudo za vzpon na Triglav je dal sloviti Žiga Zois, ki je imel tu pod Triglavom tudi svojo kočo, ki mu je služila pri njegovem proučevanju planinske fore. Dne 24. avgusta 1778 so se »štirje srčni možje« Kos, Korošec, Rožič in Willo-mitzer odpravili na pot. Tega dne so prišli na Velo polje. Naslednjega dne, torej 25. avgusta «so preiskali tri strani vrhnje gmote« in »našli dober dostop na Zeleni plaz. K tej izbiri naj bi jih vodile izkušnje Francoza Balthazarja Hacque-ta, ki se je leto prej povzpel pod sam vrh Triglava. Nato so se vsi
štirje ponovno vrnili na Velo polje in se naslednjega dne zarana spet odpravili na pot«.
Ponavljamo, da sledimo kroniki, kot so jo zabeležili:
Iz Velega polja so jo najprej u-brali proti zahodu, nato diagonalno od jugozahoda proti jugovzhodu in so v petih urah hoje prispeli na Zeleni plaz. Kronika nato dobesedno pravi:
»To se sklada s terenom, če greš z Velega polja proti Spodnji ledini, nato počez na Konjsko planino, prečiš pod Triglavskim Voglom proti Vratom pod Kredarico in greš z njih na Zeleni sneg«, ko je za pisala Mira Debeljakova - Deržaj v svoji »Kroniki Triglava«, kjer nadalje beremo, da «so se nato vzpenjali vzdolž Triglavovega grebena k zadnji glavi, šli po snegu in pečevju severnovzhodne stene in dosegli greben tik pod zadnjo strm-maljo in po razu prispeli na vrh. Na njem so ostali potem dve uri in vklesali v skalo začetnice svojih imen v dokazilo, da so bili zares na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo sproti zaznamovali, da
bi je ne zgrešili več«.
Prej smo omenili, da je leto pred tem neki Francoz prišel pod sam vrh Triglava. Bil je to Balthazar Hacquet, ki je bil kar dvakrat v bohinjskem kotu in zagotovo dvakrat prav visoko v triglavskem pogorju. V njegovem delu «Orycto-graphia Carniolica« med drugim bemero tudi naslednje:
«Po šestih urah hoje sem prišel v golo dolino, kakršne še nisem videl. Zamislite si dolino, kjer je vsa pgvršipa prekrita z rovmi, T/ju, in t®» pa ležijo trhli štori. Red-': ko drečje, ki Še korenini, je brez obršij. Z gotovostjo lahko trdimo, da v tem stoletju ne bo več drevesa« ... »V dolini sem našel o-smero manjših jezer, ki imajo dobro vodo. Štiri ležijo proti zahodu in so manjša, štiri pa proti severu in so večja. Nekatera so med seboj povezana pod zemljo, nekatera nad zemljo. Voda teče od severa proti jugu, kjer izgine voda osmega ali zadnjega jezera pod zemljo in nadaljuje svoj tek kratek čas po podzemeljskem rovu in pride na dan pri že omenjeni luknji, Savica imenovani in odteka v Bohinjsko jezero.
Ko gremo tako daleč v zgodovino Triglava, bi se morali ustaviti tudi pri drugih poznejših gornikih, ki so za prvimi alpinisti utirali v Triglav nove poti in smeri, toda tega bi se nabralo za celo knjigo saj smo že omenili dr. Miho Potočnika in njegovo ustrezno označbo. Doslej je bilo na Triglavu na desettisoče planincev. In vendar bomo ta svoj bežni priložnostni zapis zaključili s svojevrstnim, zares edinstvenim vzponom na Triglav 22. avgusta 1971.
Tedaj, pred 7 leti je prišel na vrh Triglava 50-članski pevski zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga je vodil Marko Munih. Govoriti o akademskem pevskem zboru ljubljanske univerze bi bilo odveč, saj smo ga imeli v gosteh tudi pri nas v Trstu. Siser pa je ta odličen pevski zbor ponesel slovensko pesem no skoraj vsej Evropi. V teh dneh pred 7 leti pa se je razvrstil v polkrog pod samim Aljaževim stolpom, pod katerim se je zbralo tudi okoli 200 drugih planincev. In ko je iz 50 grl zadonela kot prva pesem znana Aljaževa «Oj Triglav, moj dom«, so z zborom povzeli to «himno» še ostali planinci. Bil je to zares edinstven dogodek.
MillliHiiiimiiiiiiiimiliHiiiliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiimiiiHiiiiimiiiiimiitimtiiiiiiiiiiiiiiituiiiiimiii
Horoskop

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prevzeli boste nase prevelik dolg, a se bo izplačalo. Aktivirajte bolj pozitivno svojo notranjost, da vas ne bo več moril dolgčas.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Udarilo bo kot z jasnega, toda vi ne boste nepripravljeni. Nevarao bi bilo, če bi izgubili zaupanje v ljudi.
DVOJČICA (od 21. 5. do 22. 6.) Tveganje v nekem podvigu bo veliko. Če vam uspe, ne bo šlo za drobtine. Okrepitev zaupanja v čustvenih odnosih.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nič vam ne bo šlo izpod rok, toda v kratkem bo boljše. Ne opirajte se na tuja mnenja. Napravite prija telju uslugo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne u-strašite se naloge, ki vam jo bo do naložili, z. lahkoto jo boste rešili. Izkazala se vam bo prava ljubezen.
' DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prejeli boste večje darilo, ki ga ne pričakujete. Odpravite se v naravo. Zrahljani živci.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Izredno se bo izkazal vaš poslovni partner, ki mu doslej niste zaupali. Ognite se tega, da bi prenašali kvante.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če ste igralec, boste imeli danes neverjetno srečo v igri. Da se moti pokažite ljubljeni osebi s potrpežljivostjo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne opustite svojega načrta. Z njim boste prej ali slej prodrli. Iskren pomenek z ljubljeno osebo. Pričakovano pismo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Popravljena vam bo krivica, ki vam je bila storjena po pomoti. Ljubosumnost presega že vsako mejo. Manjši spor.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preveč zapravljate in premalo de late. Nekdo vam bo dokazal svoje prijateljstvo. Obiskal vas bo star prijatelj.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne brigajte se za stvari, ki nimajo nobene zveze z vašim delom. Bolje je, da ne sprejmete nekega vabila. Prijeten večer.
da če bi bili ostali doma, bi jih več izgubilo življenje, kot v boju.«
Nato je Ješa Popovič povedal naslednji konkreten primer:
«Bilo je to leta 1943 blizu Mostarja. Potisnili smo neko italijansko enqto v klešče, da ji ni bilo izhoda. In tedaj so nam poslali o-ficirja, da bi se z nami pogajal o predaji. In ko je videl malega Boška Buho in njegove vrstnike, nas je vprašal, čemu vodimo v vojno otroke. In sam Boško Buha mu je v smehu odvrnil, da pred takimi otroci njihova vojska beži.«
Kot začetek filma, ki so ga snemali pred nedavnim, je «forsira-nje» reke Lim, to se pravi prehod več partizanskih enot preko te reke v februarju 1942, torej sredi ostre zime. Bivši soborec Boška Buhe, Beograjčan Boško Matič, ki je s scenaristom Dušanom Perkovičem napisal za film scenarij, je pripovedoval, kako je tedaj bilo, ko je bilo treba preko Lima sredi zime. Boško Matič je pripovedoval:
«Ni se vedelo, kaj je bilo bolj dramatično, ali stanje, v katerem smo se znašli po umiku iz Užic, ali pa prehod preko Lima. Bila je to gola kolona. Tedaj sem prvič v življenju videl nago žensko. Dva dni in dve noči je trajala hoja preko planine Zlatar. Ljudje so bili do skrajnosti utrujeni in izčrpani, hkrati pa so od lakote in mraza povsem otopeli. Niso več vedeli ne od kod prihajajo in ne kam gredo. Ob poti je v snegu zaspal borec. Ko ga tovariši budijo in vabijo, naj nadaljuje pot, jim mirno zagotavlja, da jih bo dohitel. A ga ni bilo. Zmrznil je! čez neko strmino se zruši konj z vso opremo in z vsem tovorom. Trenutek za njim trešči čez strmino tudi človek. Z vseh strani pa sovražnik pritiska in sklepa obroč ter tolče z vsem o-rožjem. Edini izhod je bilo »for-siranje« reke Lim v okrilje in za ščito črnogorskih gora in tamkajšnjih tovarišev.«
«Toda kako? Reka je zelo deroča, tako, da se človeku zdi kot morje. Mraz pa hud, 25 stopinj pod ničlo. Po reki se valijo ledene plošče. In pod okriljem mrzle februarske noči prva stopi v vodo takovska četa čačanskega odreda. Ta četa mora presenetiti in napasti muslimansko vojsko, ki je zavzela položaje nad reko. Ko • so borci prišli iz vode,- je obleka na njih zmrznila. Kljub temu so se pognali na sovražnika.«
»Začenja se prehod ostale kolone. Komandanti svetujejo, naj se borci slečejo in obleko privežejo na vrh nuške ali okoli vratu, da bi po prehodu čez reko bila suha. In ljudje se slačijo. Vsi, tudi ženske. Kot neke prikazni skačejo po snegu, da bi se nekoliko o-greli. Tega ali onega je sicer nekoliko sram, toda nuja je strašna. Veriga golih ljudi stopa v vodo, držijo se drug za drugega. V nekem trenutku vodna sila iztrga iz verige malega tihega beograjskega Juda šimuna. Še enkrat se dvigne iz vode njegova temna glava, nakar za vedno izgine. A ni bil sam, ki je tako izginil. Na tem prehodu smo izgubili kakih deset mladih ljudi. Žara je bila iz Šumadijskega odreda. Bila je prava lepotica. Imela je visoko temperaturo. Vodni tok jo je zajel in potegnil za seboj, a so jo tovariši rešili in privlekli na breg. Pri tem reševanju pa je utonil e-den izmed reševalcev. Neki drugi
borec, ki ga je potegnila voda za seboj, se je rešil na neko čer sredi reke. Tovariši so ga rešili z vrvjo, ko pa so ga potegnili na koono, je bil že mrtev, leden.
«Prišel je nato še hujši trenutek. Čez reko je bilo treba spraviti ranjence. Lažje ranjeni so se slekli kot ostali borci. Huje ranjene pa so morali nositi zdravi ljudje ali pa so jih položili v kotle, ki so služili ko nekakšni zasilni čolni za prevoz čez reko.
«Užički odred je prekoračil reko med zadnjimi. Bil je v zaščit-nici velike kolone. V prvi četi nas je bilo več dečkov: Boško Buha,

Simpatični Ivan Kujumdžič, ki je še srednješolec, a se je že krepko uveljavil v nadaljevanki, ki je prikazovala vojvodžanski odpor proti nacistom in je v njej igral vlogo vaškega dečka-aktivista in borca, je v tem filmu puosebil glavnega junaka Boška Buho. Če bo tudi v tem filmu tako uspel, je filmu zagotovljen uspeh
Perica Višnjič, Mom9,,Kovačevič, Gojko «Zera», vsi sami' preglaje-ni, nekoliko odrasli otroci, že obnemogli, kot še negodni ptiči z golimi vratovi, ki jih je nekdo vrgel iz gnezda. Komandat čete je bil Ješa Popovič, komandant odreda pa Lune Milovanovič, ki sta se trudila, da sta pomagala najšibkejšim. Ješa Popovič je bil na čelu naše «verige», na koncu pa komandant odreda.
»Ko so prišli čez reko, so še go li sedli v sneg, tako so bili u trujeni, a jim je komandant ukazal, da so koj vstali in se oblekli, da bi ne zmrznili. Kmalu zatem je kolona bila že na poti od Lima proti Kameni gori in čeprav so se borci zdeli kot prikazni, so šli novim bojem nasproti in v teh bojih, ti otroci - junaki niso ostali med zadnjimi.«
Prav o teh otrocih — junakih govori film, ki posredno odgovarja na vprašanje, ali je bilo človeško in torej tudi pametno pognati toliko mladih ljudi v boj, tudi v smrt. In vendar so tudi ti mah junaki veliko prispevali k o-svoboditvi.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
18.15	Glasbeni program 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja
19.20	Robinson Crusoe — sedma epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tisoč in ena luč
TEKMOVANJE IN GLASBA Nocoj bodo "tekmovali A-bruci, ki jih zastopa Sulmo-na, in Piemont z mestom Canelli. Oddajo vodijo Clau-dio Lippi, Luciano de Cre-scenzo in Ines Pellegrini
21.55	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika V evroviziji iz Berlina SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Avditorij A
15.15	V evroviziji:
KOLESARSKE DIRKE -svetovno prvenstvo
18.15	Scaramouche — glasbeni roman
19.15	Izžrebanje loterije
19.20	DNEVNIK 2 - ŠPORT
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Spazio 1999
MODRI TRAK NA ALPHI -TV film
21.35	Chayefskyjeva Amerika MARTY — film Film je režiral Dalbert Mann. V glavnih vlogah nastopajo Ernest Borgnine, Betsy Blair, Ester Minciot-ti itd.
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.50	POROČILA
10.55	PROSLAVA NA TRIGLAVU OB 200-LETNICI PRISTOPA
11.45	V kraljestvu Zlatoroga - filaj
16.20	PROSLAVA NA TRIGLAVU
16.50	Nogomet: DINAMO - SL0-BODA
18.45	Obzornik
18.55	Mehiški maraton tekmovalnih čolnov
19.45	Muppet show
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	BAJTARJA — TV nadaljevanka
21.55	Kaj je novega, mucka? " film
23.40	DNEVNIK
23.55	Pregled sporeda
00.15 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
Koper
16.00	Nogomet: DINAMO - SL0-BODA
18.50	Svetovno prvenstvo v skokih v vodo
20.30	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	HONDO - TV film
22.30	JAZ, LJUBEZEN - film Film je režiral Serge Bour-guignon. V glavnih vloga*1 nastopata Brigitte Bardot in Laurent Terzieff
23.25 Svetovno prvenstvo v pl°' vanju
Zagreb
16.15	PROSLAVA NA TRIGLAVU — posnetek
16.50	Nogomet: Dinamo - Slobodo
18.45	Otroška oddaja
19.45	Humoristična oddaja
20.30	DNEVNIK
21.00	Vozniško dovoljenje — fU81
23.35	Dnevnik
23.20	Zabavala vas bo Rajjaelo Carra
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Z vseh koncev sveta;
9.30	Naš horoskop; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.30	Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah;
13.15	S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Kje so tiste stezice; 15.35 Glasba z malih in velikih zaslonov; 16.30 Mojstri jazza;
17.05	Slavni orkestri; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Radijski oder;
18.45	Nabožna oddaja.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.25,
17.30,	18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro;
7.15	Jutranji servis; 9.32 Emme-elle; 10.00, 11.32, 12.50, 16.15 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Na izbiro poskušalcem; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške ljudske pesmi; 14.10 33 obratov; 14.33 Ansambel Franca Miheliča; 14.45 Po-laris; 15.00 Plošče; 15.15 Čast komur čast; 15.32 Glasbeni relax;
15.45	Orkestri; 16.00 Waldo de Los Rios; 16.40 Glasbeni fles; 16.45 Plošče; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Jugoton; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kw; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 29.30 Glasbeni week-end; 23.00, 23.45 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00, 21.H Poročila; 6.00, 7.20, 8.40 Glasbeno prebujenje;
10.05	Teklo je leto.. .; 10.30 Ženska pot. . .; 11.30 Furlanija - Ju-
lijska krajina; 12.05 Poletni pog® govori; 13.35 Musicalmente; 14-1® Zgodbice; 14.30 Evropa Crossing' 15.00 E. . .state con noi; 16.40 Lit' tle Italy; 16.45 Prenos kolesarske dirke za amaterje; 17.05 Fred Bon-gusto in Barbara Streisand; 17-411 Zlata leta; 18.25 Schubert in B8' lija; 19.10 Tema; 19.20 Večerni pr® gram; 19.25 Jazz: 20.00 Oddaja « zdravstvu; 20.30 Folk glasba; 21-0p Splošno sklicanje; 31.50 Radio sba*, la; 22.30 Program z Mino; 23.<® Lahko noč.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, U-30’ 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30, 22.30. Poročila; 6.00, 7.55 Jutranji pog°' vori; 8.45 Pisalna miza; 9.15 P*®! šče; 9.32 romantični trio; 10J' Corrida; 11.00 Popevke za vsakogar; 11.55 Zbori iz vsega sveta. 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romanca! 15.00 Opereta; 15.35 Veliki variete! 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Ma' li koncert; 17.55 Spazio X. LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 P® ročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 D® bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sp® redov; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Pionirski tednik; 10.35 Mlačna poje; 11.40 Turistični napotku 12.03 Manuel de Falla z violinistom Igorjem Ozimom; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.40 Mi P® jemo; 13.10 Godala v ritmu; l3/^ Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli de mači napevi; 14.20 Zabavna g'8' sba; 14.30 Priporočajo vam. ■"
15.05	Od arije do arije; 16.30 Vedre melodije; 16.45 S knjižnega “/ ga; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio o° 17.00; 19.05 Poletni divertimento-20.20 Zabavna glasb. ; 20.35 Lahk noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmir Sepe; 21.00 Soboto, glasbena panorr. i; 22.00 Za P1® jetno razvedrilo; 22.00 Oddaja 1 naše izseljence; 00.05 Popularni dvajset; 1.05 Nočni program-
........
V INDIJI JE NAJMANJ TRINAJST MILIJONOV LJUDI KI ŽIVIJO 00 TEGA, KAR PRIBERAČIJ0 NA ULICI
Res je, da je beračenje prepovedano, toda kako boš zatrl nekaj, kar je nuja - Poleg tega imaš milijone gobavcev in prav tako milijone slepce#
NedoL> od tega so Dostavili pred sodišče Indiro Gandi, ki so jo bili zaprli tudi pod obtožbo, da je razmetavala državno premoženje. Med drugim so jo obtožili tega, da se je v volilni kampaniji pred lanskimi parlamentarnimi volitvami v Indiji vozila na volilna zborovanja z državnim avtomobilom. In čeprav je tedaj imela pravico do državnega avtomobila, ni imela pravice trošiti državni bencin. Pustimo ob strani to za naše pojme nekoliko preveliko tenkočutnost, pač pa njeno zadevo povezujemo z nekim drugim dogodkom, namreč s tem, da so prav te dni zaprU 40 žensk in sicer pod obtožbo, da so — beračile.
Ta dogodek, aretacije štirideset žensk je marsikoga presenetila, pa čeprav je tudi res, da je v Indiji beračenje prepovedano, toda policaji v indijski državi Utah Pra-deš so pri neki aretirani ženski, ki so jo spravili v zapor zaradi beračenja, odkrili bogastvo, ki bi veliko pomenilo tudi v naših, evropskih merilih, veliko več pa to pomeni v indijski bedi. Pri ženski so namreč dobili 4 kg srebra, več dragocenega nakita ter 1600 rupij. Ker je policija od nje zahtevala jamščino, da jo je izpustila iz zapora, je ženska t .: obotavljanja naštela policijskemu funkcionarju 500 rupij in se pobrala spet na ulico — beračiti.
Berači s*> v Indiji, podobno kot
krave, nekaj nedotakljivega in hkrati nekaj tako normalnega, rekli bi raje žalostna nujnost, pa čeprav je beračnje z zakonom prepovedano. Bogata ženska, ki so jo zalotili pri beračenju, je le izjema, rekli bi celo izjema, ki potrjuje pravilo. V Indiji namreč živi od beračenja po splošnih ocenah okoli 5 milijonov in pol ljudi. Stegnjena roka, ki prosi za deset paisov, torej za 10, 15 lir v naši valuti in v naši veljavi, lahko pripada 3-letncmu otroku, ali pa tudi 80-let nemu starcu. Beračenje je že poklic in to poklic, ki ne vprašuje ne po starosti, ne po strokovnosti, pa čeprav ni vsakdo pripravljen na beračenje.
Ko so leta 1975 izdali zakon o prepovedi beračenja zakon, ki predpisuje zelo stroge kazni, so po vsej Indiji organizirali nekakšne domove za prevzgojo otrok, ki bi jih zalotili pri beračenju, in za o-skrbovanje starcev. Hkrati so napovedali beračem tudi leto dni zapora, če jih prvič zalotijo pri beračenju, če pa se zadeva ponovi, berača čaka lahko tudi pet let zapora. Toda ne ti zavodi kot tudi ne stroge kazni, niso zalegle, predvsem so »sirotišnice« danes nekaj povsem drugega od tega, kar so si o njih mislili v parlamentu, ko so izglasovali zakon za njihovo u-stanovitev. En takšen dom za siromake v Novem Delhiju je napol prazen, pa čeprav je velik in do-
bro urejen in še najboljše oskrbovan. Toda v Novem Delhiju, ki je razmeroma bogato mesto, se ti bo na sto metrov od tega doma na ulici stegnila proti teti roka, deset rok na stotine, na tisoče rok. . .
Zakon ne vidi berača le v našem starem, klasičnem beraču, torej tistem, ki hodi od hiše do hiše, pač Da tudi v tistem v Indiji zelo pogostem človeku, ki hodi od ulice do ulice, od dvorišča do dvorišča in skuša «zabavati» občinstvo s svojo kačo, opico ali celo z medvedom. Ko se »predstava« konča, on sam ali nekdo od njegovih s kapo ali najraje staro konzervno škatlo obide improvizirano občinstvo in prosi za miloščino.
Podobno kot berači z medvedom ali opico, postajajo po vogalih s konzervno škatlo v rokah tudi gobavci, ki svoje pohabljene roke pokrivajo v krpe, da bi se ne videlo preveč zlo, ki jih muči, da bi se tega zla morebitni dobrotnik ne ustrašil. . .
Če smo rekli, da je v Indiji, ki šteje 620 milijonov ljudi, 5 milijonov in pol beračev, dodajmo k tem še 3 ali bolje obilne tri milijone gobavcev, ki jih prav gotovo nihče ne bo mogel zdraviti, ker jih je preveč
Seznam nesrečnežev pa se v Indiji s tem ne konča. V Indiji imajo še najmanj 5 milijonov slepih,
ki so oslepeli pravzaprav bede, pomanjkanja, zaradi ®V1 minoze...
Kot vidimo je v Indiji od l3 ? 14 milijonov ljudi, ki se preži'’h jo izključno s tem, da stegujejo ^ ko in .prosijo miloščine. Res fe’ v Indiji vam bo marsikdo to P°. e dil, da je vsak četrti berač ' gobrvec ali sL-re). ki stegne ko proti vam za miloščino, Pr8a zaprav član kakega «beraškes sindikata«. Mnogo ljudi, P°SL’,|U otrok berači po vogalih v indi.ls ^ mestih za svoje »gospodarje«.^ tiste, ki držijo vse to v rokah. ^ da to še ne pomeni, da počno tako. Pretežna večina berači le to, da si ohrani življenje.
Pred nedavnim je indijski P^ mier v parlamentu rekel, da * j. danes v Indiji 46 odstotkov Pjvjj, valstva izpod »normalnega ^ j„ murna«. Procent je zelo viS°K .j. postane še bolj izrazit, če P°nj.ri-
mo, da se pod tem procentonj ,j je nič manj kot 300 milijonov U/ v Kennedy je nekoč rekel, da J®.«, ZDA 16 milijonov ljudi, ki ® -v bedi. Toda ameriško sirorn^d® je v primerjavi z indijsko Pp^ v ištvo
pravo pravcato razkošje. V
siromas
pomanjkanje udobja, ne Pa. JJJj. manjkanje hrane, obleke, naJ’ a nejšega za obstanek. V IndiJ1 f je siromaštvo že beda, ki vnel lakoto, celo s smrtjo od lako**-
Naši narodni parki: Durmitor
Kljub prepričanju žablja-čanov, da bo narodni park Durmitor šele po uresničitvi njihovih načrtov vreden prave turistične propagande, pa črnogorski gorani pravijo: »Pohitite na Durmitor, dokler ga ne pokvarijo!«
Kosec
koso brusi...
Ob svitu se fantje zbero na koncu vasi. S seboj nosijo kose in bruse, namesto petelinjega petja se sliši prešern vrisk in lepa domača pesem. Pride tudi gospodar s cekarjem, v katerem je za vsakega Šilce »ta močnega«.
še pred prvim sončnim žarkom pa pesem utihne. Začnejo z delom. Sliši se le pesem kos in brusov. Zamah za zamahom, kosec za koscem. Sredi travnika red za redjo. Gospodar ponuja »žganega«.
Ko se sonce premakne na osmo uro in začne žgati v hrbet, pridejo tudi grabljice. Kmalu za tem je na vrsti zajtrk: žganci z ocvirki, mleko in hlebec črnega, za zbirčneže pa še prežganka. Morda potica. Se kratek predah za lepo pesem, vrisk in spet delo ...
Kje je tako še v Sloveniji? Tega ni več, vse delo človeških rok nadomeščajo stroji. Le še prizadevni turistični delavci, kot na primer minulo soboto v Mozirju< obudijo spomin na še ne tako zelo oddaljeno preteklost.
Foto: Marjan Zaplatil
Vroče skalovje, pa ne od sonca
Kanjon Tare se meri celo s slovitim Koloradom — Svetovni rezervat biosfere — Se bo gozd umaknil vlečnici? — Največji pašnik — Številna jezera
ŽABLJAK, avgusta — Cc so Nizozemci ali pa, denimo, naši Vojvodinci, vajeni ravnine brez konca, prevzeti od podobe Durmitorja, nam njihovo navdušenje kaj dosti ne pove. <:e pa dodamo, da tudi najbolj zagrizeni slovenski planinci durmitorski pokrajini priznavajo slikovitost in veličastnost, potem lahko verjamemo, da se ne skriva zgolj značilni črnogorski ponos zu trditvijo, da >ni na svetu lepšega kraja od Durmitorja«.
Ta izjava, ki jo lahko vsaj 30-krat preberemo v brošuri-ci o Durmitorju (če imamo toliko sreče, da jo pred odhodom na Durmitor najdemo v kakšni knjižnici — na Durmitorju jo je nemogoče dobiti, ker jim je vso zalogo lani uničil požar), je resda nekoliko pretirana, ni pa daleč od resnice. Z impresivnim gorskim grebenom, katerega vrhovi segajo prek 2.000 metrov v višino in k; se kot svod razteza od pla note Jezera do Pivske plani ne, njegovo vznožje z 18 ledeniškimi jezerci pa objema pet kanjonov, globokih tudi prek 1.000 metrov, se 36.000 hektarov obsegajoči narodni park Durmitor brez dvoma Uvršča med najlepše predele z zaenkrat še bolj ali manj prvobitno naravo v Jugoslaviji. Slovenski skromnosti navkljub si upamo zapisati, da najbrž tudi na Balkanu.
V hotelu o parku ne vedo nič
Kljub zagotavljanju brošu-rice pa ni videti, da bi se v
Žabljaku, središču duirmitor skega narodnega parka, tega zavedali. V novem, letos odprtem hotelu visoke B kate gorije Jezero, na katerega so prebivalci Žabljaka zelo ponosni in pravijo, da turistu nudi vse od dobre jedače dc kopanja v bazenu, bi zaman poskušali dobiti najosnovnejše informacije o narodnem parku. V recepciji o njem nihče nima pojma, pa tudi med plakati s fotografijami pevcev očitno ni prostora niti za en samcat plakat, fotografijo ali zemljevid, ki bi gostom povedal, da se na hajajo v osrčju narodnega parka.
Podobno je s ponudbo razglednic: hotel Jezero, zvečer, hotel Durmitor od daleč, hotel Žabljak pozimi. . O kanjonu Tare, ki je s 1.625 metri globine takoj za svetovno znanim kanjonom Kolorado v ZDA, po lepoti pa celo pred njim in zato m čudno, da ga je UNESCO lani uvrstil na seznam mednarodnih rezervatov biosfere, ni sledu. Prav tako ne o kanjonu Ko-
mamice »Nevidio«, ki ga je, kot že ime pove, zaradi nedostopnosti le malokdo videl, niti o kanjonu Pive s povprečno globino okoli 80'J metrov, ali Sušice s 650 metri in Grabovice s 500 metri globoko sotesko. Očitno tudi največja travnata površina v Jugoslavija Sinjajevina niti katerokoli od številnih jezer še niso bili vredni fotografove pozornosti. Kot da turisti prihajajo na Durmitor zaradi hotelov.
Zabljačani, vsaj videli je tako, so v to trdno prepričani. Novega hotela Jezero zato niso diskretno skrili na rob gozda, ampak se hotel v vseh svojih razsežnostih ponosno razkazuje sredi prostrane slikovite planote. Upajo, da ne bo dolgo osami len. Svoj, že pred vojno znan letoviški kraj in sploh celo območje Durmitorja so v srednjeročne m dolgoročne načrte zarisali kot veliko športno rekreacijsko središče. Tako naj bi Žabljak v ožjem središču ponudil turistom 1.700 postelj, predel Gaj 3.000, Po-
ljane pa kar 5.500.
»Seveda gostom ponujati samo hotele ni dovolj,« se strinja predsednik skupščine najvišje ležeče jugoslovanske občine Zabljak Luka Badnjar. Osti v naši pripombi ne občuti in na narodni park ne pomisli. »Zgradili bomo smučarske vlečnice, asfaltirali poti, postavili bifeje ...«
Smo bolj določni in omenimo polemiko, ki trenutno prav zaradi Durmitorja in turističnih načrtov v zvezi z njim razburja črnogorsko javnost. Namreč, za postavitev smučarske vzpenjače bi morali posekati 5.000 borovcev, čemur zlasti ostro nasprotuje črnogorska zveza go-ranov.
»Res je, gozd bomo morali žrtvovati,« priznava Luka Badnjar. »Vendar, Durmitor mora biti ljudem dostopen, se mora turistično razviti, da bodo ljudje radi prihajali. Seveda pri naših načrtih pazimo na okolje. Nimamo nobene industrije, nobenega dima. Vse poganja elektrika.«
Travo so prinesli od drugod
Okrog novega hotela Jezero, ki je tudi ponoči razsvetljen, da je ljudem gotovo ves čas na očeh, so na primer gole površine, ki so ostale za gradbenimi delavci, prekrili s sloji trave, ki so jo s prstjo vred prinesli od drugod. Tudi ne bo cela planota pozidana s hoteli. Enega naj bi postavili tudi na sami obali Omega jezera, najbolj znanega in najlepšega med durmitorskimi jezerci.
NAJLEPšE MED LEPIMI — Ali bo Črno jezero tako tudi ostalo, ko bodo do njega segle tipalke turistične industrije?	. .Ji) (K	Foto:1 S. R.
Njihovemu pozivu se kaže odzvati. Ne zato, ker bo morda Durmitor kmalu ob nekaj svoje prvobitnosti. Ali bo po uresničitvi razvojno turističnih načrtov za izlet nike bolj ali manj privlačen, ne vemo. Gotovo pa je, da je danes vreden ogleda.
SILVESTRA ROGELJ
Kranjski turizen
Enajstdnevna veselica
Kljub zabavam in plesu ni bilo kot v Trubarjevih časih — Zapravljivci pa niso — Kaj pa pravijo birti na to?
KRANJ, avgusta — Popoldne se je vlil dež. Padati je prenehal šele proti večeru, po malem Pa jc rosi) skoraj vso noč. Toda že ob sedmih zvečer je bilo vseh 3500 sedežev zasedenih, več sto ljudi pa se je gnetlo ob točilni]] mizah, kjer je že odmevala »pijana« pesem. Ko je zaigral ansambel, so lahko Kranjčani zaplesali na svojih domovih ob levem in desnem bregu Save in v bližnjih gostilnah, ki jih običajno zapirajo ob enajstih zvečer.
Takšno podobo je doživljal >n preživljal del gorenjskega sejma zadnjih enajst dni vse do današnjih zgodnjih jutranjih ur in ne zgolj minuli četrtek, ko je bila noč bolj hladna in deževna kot poletno topla. Gorenjci in drug: obiskovalci nočnih zabav so Plesali, pili in jedli polnih enajst noči. Pa kljub temu hi bilo tako kot v Trubarjevih časih, da bi se ljudje hled zabavo pretepali »z ran-ta-mi, s koli, s kamenjem in hleči«, tudi ne kot v Valvasorjevih časih, ko so si v Kranju, Tržiču m Škofji Loki hajemali godce tako, da so s' Pri deželskosodnemu gospodu izprosili ples s plačilom. V tistih časih je dekle, hi je bilo na plesu zadnje, dobilo vzdevek »na repu«.
Rep bi bil predolg
Tokrat bi bil rep predolg Kajti vsi na prostornem ple sišču ne bi mogli stati niti na ehi nogi, kaj šele, da bi poskakovali po obeh. Več zasebnih gostincev in nekaj družbenih, ki so goste strehi, je kar hitro spoznalo, da Gorenjci vendarle niso takšni zapravljivci, kot bi lahko sodili po obisku. Pravijo, da Sostje pečenega vola niso vse-snedli, ampak le pol, ker so ga vrteli na ražnju blizu hlesižča in makadamskega Sprehajališča, kjer se je dvi-8a.l pran. Toda Tone Fome-zzi-Tof se je med prodajo sladoleda na moč trudil, da čut za vsak
ugotovil primeren
sladoled preden ga je izročil kupcu, obliznil. Resda so potlej pri TV dnevniku pokazali, da je eden od kupcev zatega deli vrgel na tla sladoled, vendar pa je bil za takšno dejanje nagovorjen, kot smo zvedeli. Vsi drugi so se ob našali, kakor da se nič ne dogaja.
Prazen hlev
Ob letošnjem spomladanskem kmetijskem sejmu so za razstavo plemenske goveje živine iz posestva Poljče, pripravili hlev zadaj za glavno kranjsko sejmiško dvorano. Za sejemsko prireditev, ki se je danes zjutraj iztekla, pa so hlev spremenili v zabaviščni prostor, kjer so goste zabavali srbski godci. Toda ti godci so se po sedmih dneh poslovili, ko so si, kot kaže, nabrali dovolj denarja. Poleg tega, da jim je gostilničar odštel 50.000 dinarjev, plačal za enajst dni bivanja v Kranju, so prve večere gosti tekmovali, kdo bo več plačal za posamezno pesem. Ko je bilo iz večera v večer ljudi vse manj, so godbeniki začeli izsiljevati goste in upravo gorenjskega sejma za dodatno plačilo. Ker pa jim nihče ni več nasedel, j so se poslovili.
Gorenjska veselica pa Je trajala naprej, kljub konfek-cionirani gostinski ponudbi z odojki, pečenimi piščanci, paprikami, ribami in dokaj visokimi cenami, saj je kilogram pečenega odojka veljal 300 dinarjev.
Ce bi sodili po velikem
obisku, Gorenjci poleg va ških veselic potrebujejo več takšnih zabav. Vprašanje pa je, koliko so to spoznali gorenjski birti in drugi, ki živijo od gostinsko-turistične dejavnosti. Nemara pa je bila nočna gneča na zabavišču Gorenjskega sejma varljiva, ker je znano, da Gorenjcu predstavlja poletni sejem nekaj posebnega: poleg zmanj šanja njegovih prihrankov tudi sprostitev in za nekaj ur ali dni skok iz vsakodnevnega garanja,
PETER POTOČNIK
Četrt stoletja avtomobilske proizvodnje
KRAGUJEVAC, 24. avgusta (Tanjug) — Zavodi Crvene zastave bodo slovesno proslavili 25-letnico avtomobilske proizvodnje m odločitve delavcev tega kolektiva, da bodo od svojih zaslužkov prispevali 100 milijonov dinarjev za novo proizvodnjo. Ob tej priložnosti bodo v hali »Karoserije« v soboto slovesno odkrili spominsko ploščo.
V četrt stoletja so iz proizvodnih hal »Crvene zastave« poslali na tržišče 1,488.233 osebnih in gospodarskih vozil, od teh 110.000 namenjenih za izvoz. Začeli so leta 1953 z montažo 162 džipov znamke »wilys«; takrat so imeli 36 delavcev. Danes pa kragu.iev-ški kolektiv izdela 200.000 avtomobilov na leto. Zaposlenih imajo 25.000 delavcev, a pri proizvodnji »Zastavinih« avtomobilov sodeluje še 105 delovnih organizacij po vsej državi s 500.000 delavci.
Kitajščine so se začeli pri nas učiti pred sedmimi leti — 2500 besed
BEOGRAD, 24. avgusta (Tanjug) — Vedno več Jugoslovanov se uči kitajskega jezika. Večinoma so to filologi, pa tisti, ki že govore enega ali več tujih jezikov, a vmes so tudi taki, ki so se za jezik tako daljne Kitajske odločili še iz drugih razlogov To so na primer turistični in kulturni delavci, uslužbenci in drugi.
Prvih kitajskih besed so se naši državljani začeli učiti že pred sedmimi leti, v učilnici na.'Starejše šole jezikov pri nas, na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu. Pred tremi leti so na filološki fakulteti beograjske univerze ustanovi li seminar za kitajski jezik, ki ga vodi profesor Dejan Ra-zič. Ta profesor hkrati tudi vodi tečaj kitajskega jezika na Kolarčevi i udski univerzi. Od .lani mu pomagata še dva lektorja iz LR Kitajske.
V štirih tečajih kita iškega jezika, to je v dveh letih, se
naučiš približno 2500 kitajskih besed, kar je osnova za sporazumevanje, je povedala direktorica Kolarčeve ljudske univerze Vera Vučeiič. Tak šnih, ki so vztrajali in končali vse štiri tečaje, je bilo med 224 obiskovalci tečajev v zadnjih sedmih letih kar precej. Večinoma gre za mla-de ljudi, do petintridesetega leta, pa tudi starejše. Obisko valci se imaj.o priložnost seznanjati s kitajskim jezikom, ljudstvom in kulturo tudi prek filmskih projekcij tn ob poslušanju izvirne kitajske glasbe.
mešanic
LEK in ABC Pomurka sta se dogovorila o dolgoročnem sodelovanju
MURSKA SOBOTA, 23. avgusta — Predstavniki Leka in ABC Pomurka so se dogovorili o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Beseda je tekla o prvi skupni naložbi, ki jo bosta realizirala Lek in ABC Pomurka. Gre za tovarno mineralnih mešanic in aditivov, ki jo bodo pričeli graditi prihodnjo pomlad v Lendavi. Tovarna, ki bo proizvajala mineralne in vitaminske dodatke k živinski krmi, naj bi začela obratovati junija prihodnje leto. Za investicijo, ki bo veljala 110 milijonov dinarjev, in bo nudila kruh 100 zaposlenim, so projekti in finančna konstrukcija že izdelani.
B. H.
kavbojke
Včasih na sejmu prodali sto telet, danes niti 30 — Traktorji veselo brne
MOKRONOG, avgusta — Semanji dan, prvi četrtek tn tretjo soboto v mesecu, zmoti z vrvenjem in pisanimi barvami sicer mirno, skoraj zaspano podobo dolenjskega Mokronoga. Čeprav za obiskovalca mikavno slikovit, gotovo tak, kakršnega pomnijo še naše babice, spominja domačina na to da kolo časa neusmiljeno teče in ne prizanaša. Ce so nekdaj prodali na njem po sto telet, danes kmetje niti tridesetkrat ne udarijo v roko. Poleg suhe robe pa se bohotijo skladovnice kavbojk.
A podoba današnjega časa ni le melanhonična — poglejte, ni ga, ki bi živino peš prignal naprodaj, traktor za traktorjem brni proti sejem skemu prostoru. Zeleni bankovci menjajo lastnika prek rezljanih lesenih miz krčmar ja Petra Tava, daleč slove čega ne le kot lastnika dobre dolenjske kapljice, marveč tudi kot enega najbolj vnetih zbiralcev starih kmečkih izdelkov.
»Vse, kar kmetu služi in kar je izdelala njegova roka«, bi lahko zapisali za moto
Razprodaje naj lovi
Nedvomno bi bila pri nas sezonska razprodaja še zanimivejša, če bi jo pomaknili v poletje — Hitro sproščen denar, ki bi ga sicer »pogoltnile« zalege
LJUBLJANA, 21. avgusta — Ali Je čas poletnih razprodaj res pravšen, se v teh dneh sprašuje marsikateri trgovec ko prazni police še s poletno in spomladansko konfekcijo in s čevlji napolnjene police S sporazumom določeno obdobje, od 15. avgusta do 15. septembra, bi bilo morda razumneie potisniti vsaj malce bolj v poletni čas. Tako bi se lahko bolj prilagodili željam kupcev, ki konec avgusta že mislijo na nakupe jesenskih oblačil, pa tudi proizvajalcem konfekcije ki bi v tem času lahko že začeli pripravljati modele za prihodnjo pomladansko in poletno sezono, namesto tega pa imajo še polna skladišča jesenske konfekcije.
čistočo kupcev, ko Je
BERITE
REVIJO
Prav gotovo so pred nekaj leti sprejeti dogovori med trgovci, o času in pogojih za posezonske razprodaje, izrinili iz trgovin že kar razbohoteno nezdravo tekmovanje. S tem, ko so se domeni li, da mora biti vsaj 25 odstotkov izdelkov, ki se na razprodajah prodajajo po nižjih cenah, cenejših za toliko. kolikor narekuje največji reklamirani odstotek, so preprečili vse namere, da bi z velikim znižanjem privabljeni kupci lahko kupili le peščico znatno cenejših tzdel kov, vse ostale pa le po sko-raj normalnih cenah Prav ta ko morajo po dogovoru trgovci začeti z razprodajami isti dan. Tako si med seboj ne delajo več sivih las, potrošnik pa ve, da izdelek, ki ga
kupi, v sosednji trgovini prav gotovo ni že za polovico cenejši.
Korak naprej pri povezovanju proizvajalcev s trgovci pa pomenijo tudi njihovi medsebojni dogovori o delitvi tveganja, če prodaja ne teče tako, kot bi morala, in ob koncu sezone nekateri izdelki še vedno polnijo skladišč« trgovin. Nekaj odstotkov cene — najpogosteje od 4 do 7 odstotkov, pač od-visno od izdelka in od proizvajalca — se vse leto nabira na posebnih računih, ob razprodajah pa se porabi ko mašilo med znižano tn normalno ceno blaga.
Seveda se ne da vnaprej čisto natančno ugotoviti, ko liko in katere izdelke bodo najbolje prodajali, posebno
ne, ker trgovci sklepajo pogodbe s proizvajalci že vsaj šest mesecev, preden se začne sezona, bodisi spomladan sko-poletna bodisi jesensko-zimska. Blago, ki ostane pa je treba prodati še pred novo sezono in napraviti prostor za nove modne izdelke.
Nič manj važno pa ni, da se z razprodajami sprosti tisti denar, katerega bi sicer »pogoltnile« tako ustvarjene zaloge, ki bi vso zimo ležale v trgovinskih skladiščih.
Tako uravnano prodajno politiko bi nemara lahko uresničevali s primemo postavljenimi cenami. Želje po povsem novihv modnih obla čilih bi si v začetku sezone kupci lahko potešili le zn drag denar, iulda po normal nih cenah - ob koncu mese
ca morda že malce ceneje. Avgusta pa bi prišli na svoj račun predvsem tisti, .ki ra. je kupujejo tako. da se jim denarnica kar najmanj stanj, ša. Tako zastavljena cenovna politika — ki pa žal ni pogo du našemu cenovnemu sistemu — bi trgovcem prinesla dovolj denarja — poleg od-stotkov, ki jih s prodajo zbirajo vse leto — da bi posezonske razprodaje laže pri-pravljaU.
Prav tako bi nemara bilo smotrno, če datum konca razprodaje ne bi bi! trdno določen. Zdaj trgovci marsikdaj ne vedo kam s preostalimi izdelki, ki jim jih niti po znižani ceni m uspelo proda tt. Takšno blago potem leži v skladiščih in čaka prihod njo sezono, če pa se vendarle odločilo, da ga bodo proda jali še naprej, je kaj malo možnosti, da bo spet normal na cena še koga orite<mila
Jesmsk'1 zimska konfekers ki ie ob koncu avgusta že
'rar\	**'r'*\	P1**1 r'"')Wvn
'a.ip'h, pa ne more v trgov
ne, ki so še polne poletnega blaga, bd vsekakor imela boljše možnosti za prodajo, če bi se razprodaje začele že v začetku avgusta. Bolj zadovoljni pa bi prav gotovo bili tudi potrošniki, ki bd dlje časa lahko izbirali, kako se bodo oblekli v hladnejših dneh. Trgovci namreč pravijo, da
• Prva stopnička, ki so jo trgovci s sporazumom o razprodajah že prestopili, pa še ne pomeni, da se ne bi dalo še marsikaj izboljšati. Morda bi veljalo začeti prav pri dogovorjenem času razprodaje. Izkušnja je marsikateremu trgovcu že pokazala, da večina kupcev že od srede julija čaka na avgustovske razprodaje. V tem času prodaja namreč kar znatno upade, v prvih dneh razprodaj pa je ponekod tudi do petkrat večja kot navadno. Nekateri izdelki, ki bi jih ceneje prodajali že ob koncu julija vsem tistim, ki se na dopuste odpravljajo šele avgusta, bi v avgustovski glavni razprdaji morda lahko docela izginili s trgovskih polic.
umetno razvlečen čas prodale poletnih oblačil tja do sredine -ootembra. že avtomatični' | -mAnjšujt možnosti za dobre
prodajo Jesenskih izdelkov ter jih zapiše večjemu tveganju in zniževanju cen.
Konec avgusta, ko se večina že vrne s poletnih počitnic — prav gotovo pa tisti s šoloobveznimi otroki — prinese tudi prve misli na jesenske nakupe konfekcije in obutve, posebno še, če je vreme tako muhasto kot letos. Modne revije natisnejo prve novosti, marsikdo pa skoči tudi v sosednjo Italijo in Avstrijo, da vidi, kaj po-nujajo tamkajšnje trgovine. Naše pa so še vedno polne poletnih oblačil. Podatki o prodaji na razprodajah so trgovcem doslej že tudi pokazali, da največ prodajo v prvih desetih dneh. potem pa ni več tolikšnega zanimanja, saj so izdelki že precei prebrani. Prodajo lahko oživi le še ponovno znižanje cen.
Marsikateri potrošnik se Je v zadnjem času že navadil na vsakoletne posezonske razprodaje. predvsem tisti, ki jim ni toliko do tega, da bi bili oblečeni po nainovejši modi. Kljub temu pa raste število tistih, ki nakupe raje opravijo že v začetku sezone. Da je takšna usmeritev slovenskih kupcev vse bolj očitna. potrjujejo tudi trgovci, ki na razprodaiah ne dosegajo več takšnih uspehov kot še ored n»kai leti. Morda je "»rek v ro--,-,. fja „0 raznroda-
:o	v rmn**Hh
VER4 AVSIC
njegovi zbirki, v kateri je lepo število voz in kolesljev iz začetka tega stoletja, rezljanih sani, starih svečnikov, likalnikov, čepov, podobic in kipcev, vsaj polovici predmetov pa današnji obiskovalec niti imena ne pomni. V nekdanjem hlevu je danes prijazna, z lesom opažena klet, v njenem hladu avgusta hudo prija kozarec (o, pa tudi liter) dolenjskega cvička, no, pa za pod zob tudi dobiš, pri hiši ne skoparijo z domačo salamo in belim kruhom,
Peter Deu, po šolah sicer veterinar, drugače gleda na sejemsko vrvenje, ki kot plima udarja tudi okrog njegove točilne mize. Primerja in ugotavlja. Opazuje, kako zamira zanimanje kmetov za sejem; živina gre v denar že pri rednem odkupu, pa tudi kmetov je vse manj. Mladi gredo v mesto v šole, na delo, ko se vračajo, prinašajo s seboj nove izkušnje, z njimi pa nove želje in načrte. Jih bodo znali uresničiti doma, zavihati rokave, ali pa bodo odšli po poti manjšega odpora in se priključili reki tistih, ki iščejo svojo srečo v mestih?
S podobnimi vprašanji, z usodo majhnega kraja in ljudi v tokovih sodobnega razvoja, se ukvarja tudi film, ki te dni nastaja prav na ulicah Mokronoga in v mehkem objemu dolenjske pokrajine. Tako je tudi ekipa Viba-filma zmotila siceršnji mir Mokronoga. Kdo ga bo zmotil v pripovedi scenarista Željka Kozinca in kdo v očesu mladega režiserja Boža Sprajca? Snemanje teče dober teden dni, pred ekipo je še skoraj dva meseca dela, zato bi bilo o »Krču« najbrž še prezgodaj ugibati. Tudi Mokronožani ne ugibajo. Film, to končno ni njihova stvar, kajne, a, o njih da govori, no, najbrž ni tako hudo, le kraj je tako privlačen, tako filmsko poetičen, da je čudno, da ga doslej še nihče ni izrabil. BOGI PRETNAR

»Dolgi pohod" znanosti
Z veliko vnemo se Kitajska odpira svetu, da bi čimprej, toda načrtno osvojila tuje tehnologije ter razvila svoje
PEKING, avgusta (Tanjug — Na Kita)jskem je znanstvena pomlad: vrata v zunanji svet so se odprla in v tem zunanjem svetu je tudi Evropa. Metaforo »pomlad za znanost« je skoval nedavno umrli predsednik akademije znanosti Kun Mojo. in sicer na nacionalni konferenci znanstvenikov v aprilu letošnjega leta.
V svojem programatičnem govoru je predsednik pozval na »drugi dolgi pohod«, v moderno Kitajsko z visoko razvito tehnologijo in prav tako visoko civilizacijo, pri kateri naj bi imeli odločilni delež prav znanstveniki, ki jiih je bila banda štirih v zadnjih trinajstih letih tako nezaslišano zaničevala m one-mogočala. Govor je predsed nik zaključil s stihom iz pe srni Po Cu-jija (dinastija Tang), kar bi bilo med kulturno revolucijo še čisto nemogoče, saj bi signaliziralo rehabilitacijo dolgo zavržene tradicije.
Nova orientacija po padcu bande štirih s posvečenim pridevkom dolgi pohod dokazuje visoko vrednost, ki jo ima kampanja za modernizacijo v mišljenju in dejavnosti političnega vodstva LR Kitajske. Ambiciozni načrt reforme predvideva dve etapi: v prvi do 1985 naj bi modernizacija zajela štiri področja — poljedelstvo, industrijo, obrambo, znanost in tehniko, V drugi, do leta 2.000, pa naj bi Kitaj, ska presegla proizvodno in življenjsko raven zahodnih industrijskih dežel.
Vse to pa bo mogoče doseči samo z visoko disciplino vseh udeležencev. »Brez delovnega sloga 'treh poštenosti’ (poštenje v mislih, besedah in dejanjih) in 'štirih strogosti’ (stroga merila za
delo, organizacijo, ukrepanje in disciplino), brez zahtevnosti in stroge vzgoje našega cilja, to pa je precejšen dvig znanosti in kulture, ne bo mogoče doseči,« je dejal tudi namestnik ministrskega predsednika Teng Hsiao-ping na nacionalnem kongresu šolnikov.
Toda odločilni govor je imel te dni Fang-Ji, podpred-sednik vlade in predsednik državne komisije za znanost in tehnologijo. Razgrnil je program: znanstvena izmenjava z inozemstvom naj se pospeši, uvoziti je treba tuje tehnologije, ki so bistvene za splošni razvoj, organizirati je treba posebne študijske skupine, zakaj če obvladaš tuje tehnologije, se pri tem lahko naučiš razvijati lastne.
V tujih deželah naj bi se kitajski znanstveniki naučili tudi organizacije in menažer-stva znanosti. V tujino naj bi poslej odhajalo veliko več študentov, diplomantov in znanstvenikov, tudi mednarodnih znanstvenih kongresov naj bi se udeleževali. Zamenjava s tujino naj bi bila obojestranska — tuji znanstveniki bodo vabljeni na Kitajsko, da bi predavali in sodelovali na seminarjih, vendar pa gostovali tudi kot svetovalci in sodelavci.
Kaj se bo torej konkretno dogajalo? Najprej se bo občutno in obojestransko raz-
mahnilo število štipendij, in sicer za razna področja, ne samo jezikovna. Pri tem bodo v ospredju zlasti tista ozka grla, ki jih navaja osemletni plan, torej poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja, oceanografija, medicina, energetika in tehnologija. Potem bodo poleg letnih štipendij na voljo tudi štipendije za krajša bivanja asistentov in univerzitetnih profesorjev v tujini. Posebne pozornosti bo deležen srednji znanstveni podmladek, ki je bil med kulturno revolucijo skoraj povsem zanemarjen.
Nova modernizacija študija predvideva podaljšanje študijskega časa od treh na štiri leta, poleg tega bodo ponovno uvedli izpite in po radikalnem selekcijskem principu strogo omejen vpis: letos se je lahko vpisalo samo 1,5 odstotka kandidatov
In še zanimivost: med svetovnimi jeziki se zadnji čas uveljavlja nemščina. Za jesen so Kitajci povabili celo vrsto lektorjev iz ZRN, ki naj bi pomagali organizirati oddelke na jezikovnih inštitutih, tam učili in sodelovali pri učbenikih in drugem učnem gradivu. Po dragi strani pa naj bi odšli na nemške univerze kitajski lektorji. Cilj: neposreden stik z visoko razvito nemško tehnologijo.
Očitno je, da se obnova visokega šolstva in raziskovalnih znanosti na Kitajskem pripravlja po dobro premišljenem načrtu, ki ga kanijo uresničiti disciplinirano in sistematično, korakoma in brez zaletavosti. Vse naj bo realistično in uresničljivo.
Ustava v tajnosti
Cilenški diktator Pinochet pripravlja novo ustavo, za katero ve le sam in najožja skupina ljudi okrog njega
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
BUENOS AIRES, 21. avgusta — Cilenški diktator Pinochet in peščica skrajno desničarskih intelektualcev obljubljata tilu »novo ustavo«, najpozneje do konca leta. V sredo je potekala slovesnost, v znamenju himne in govoranc, na Kateri je Pinochetova komisija, ki jo jc imenoval sam diktator, izročila »osnutek zamisli za celotno besedilo ustave«. Komi sljo so imenovali že pred 57 meseci in se je precej lotila
»dela«.
Nadaljnji predvideni postopek »sprejemanja ustave« je zares v skladu s Pinochetovo diktaturo. Prvi oo ocenil »osnutek zamisli« tako imenovani državni svet, ki ga je prav tako imenoval direktor. Zatem bo besedilo prišlo v roke Pinochetu in še trem članom vojaške hunte, ki bodo nato izdali komisiji direktive za »končno oblikovanje besedila ustave«. Ko bo vse to opravljeno, bo hunta formalno sprejela m pripravila »plebiscit«, na Katerem naj bi ustavo sprejela »velika večina« Čilencev. Najbrž bo to glasovanje podobno kot januarski »plebiscit«: na listku bosta čilenska zastava in črn madež. Volilci naj bi sč odločili, ali so za državno za stavo ali za — črn madež.
Sam osnutek ustave pa je kar največja državna tajna. Čeprav je od začetka priprav poteklo skoraj pet let, je dostopen zgolj komisiji, »ki je imela že 400 sej«, a od srede dalje še peščici »državnih svetovalcev«. Čilenci poznajo od »nove ustave« samo nekaj »zamisli«, ki jih je v svojih govorih omenil diktator, in zato jih Je upravičeno strah. Augusto Pinochet pa ne skriva, kakšen režim bi rad ove kovečil. Diktator je to že velikokrat ponovil, »Sindikati so zgolj zato, da skrbe za plače, ne pa za politiko.« »Stranke se lahko ukvarjajo s politiko, a ne smejo se bo jevati za oblast.«
»Marksističnemu totalitart zrnu je treba za vselej pre prečiti, da bi se vrnil v Čile,« zato mora »močna in moderna demokracija imeti mehanizme za obrambo pred marksistično infiltracijo in politično demagogijo«. Za začetek »nove demokracije« je Pinochet predvidel, da bo, tako kot stari dobri monarhi, sam imenoval bodoči Cilenški »parlament«.
Seveda v Čilu te malokdo verjame, da bo »Pinochetova ustava« sploh kdaj prišla do glasovanja, saj se je vlada v državi in v svetu zapletla v najrazličnejše afere in vse pogosteje se vrste vedno hujši izbruhi delavskega ne zadovoljstva, a prišlo je tu di do odkritega spopada vlade z močno katoliško cerkvijo. Skoraj nihče več ne verjame, da bo napovedani plebiscit res prihodnje leto.
Hkrati pa Čilenci soglasno in javno zavračajo način, Kako potekajo priprave za »os-nutek nove ustave«. Nekdanji parlamentarec Fernando Ma-turina je vse to imenoval »ustavo iz epruvete« in pri tem namignil, da pri oblikovanju ustave v tajnosti sodeluje zgolj peščica skrajnih desničarjev in seveda diktator Pinochet. Vendar ne gre samo za pasiven odpor. V Santiagu se je rodila skupina pravnih strokovnjakov in voditeljev vseh političnih
strank, razen skrajne desne nacionalne stranke in KP, ki pripravlja »protiosnutek us-
tave«. 2e ob samem začetku se jih je zbralo približno 60, veliko več, kot jih je v Pinochetovi komisiji in v »državnem svetu«.
Krščanski demokrati, radikali, socialisti, konservativci in liberalci napovedujejo, da bo njihov osnutek nove ustave veliko man.) »radika-len« od Pinochetovega.
SLOBODAN VUKMIROVIC
Rodezijske dileme
Pred začetkom
razpleta
Najnovejše napovedi, da utegne na za. hodno prigovarjanje in spodbujanje priti do sestanka med lanom Smithom in njegovo črnobelo ali beločmo prehodno vlado z ene strani m voditeljema osvobodilnih sil Zimbabveja Robertom Mugabejem (ŽANU) in Joshuo Nkomom (ZAPU) z druge, potrjujejo, da ZDA in Britanija še vedno računajo, da brez patriotske fronte ni mogoča trajna in zadovoljiva rešitev v Rodeziji. Doslej nista bila pripravljena ne lan Smith ne patriotska fronta začeti pogajanj. Trije črnski voditelji, člani prehodne vlade, ki je bila ustanovljena s sporazumom 3. marca letos, so sicer zmeraj izjavljali, da so pripravljeni na pogovore z Nkomom in Mugabejem, da pa onadva nočeta nič o tem slišati.
Zdaj se je lan Smith baje omehčal in je pripravljen na pogovore z voditeljema partizanskih sil, vendar ob dveh pogojih. Prvi pogoj je, da se konferenca ob udeležbi vseh prizadetih — v skladu s predlogi ZDA in Britanije — ne bo končala z »diktaturo«. In drugič, da konferenca ne bi pripeljala do popolnega razpusta belih in črnih varnostnih sil, ki se bojujejo proti partizanom patriotske fronte.
Razvoj je potemtakem pripeljal do bistvenega vprašanja, od katerega je odvisna oblast v Rodeziji: do vprašanja oboroženih sil. Robert Mugabe je že odločno ponovil zahtevo, da je treba nemudoma razpustiti armado, ki jo vodijo iz Salis-buryja.
Zdaj je minilo približno pol leta, odkar so v Rodeziji dosegli »interno rešitev«, ko so črnski voditelji Muzoreva, Sithole in Chirau podpisali z lanom Smithom sporazum o ustanovitvi prehodne čmobele vlade in o razglasitvi neodvisnosti Zimbabveja 31. decembra letos.
V teh šestih mesecih so si trije črnski voditelji prislužili vzdevek »izdajalci« od patriotske fronte. Organizacija afriške enotnosti noče o njih nič slišati in Je na konferenci v Kartumu ponovno povedala, da priznava za prave predstavnike Zimbabveja samo patriotsko fronto in njene voditelje. Sam lan Smith je dokaj zaničljiv do svojih črnih »družabnikov« in celo Zahod — ZDA in Britanija — nima visokega mnenja o treh črnih voditeljih v Salisburyju.
Kaj se je izjalovilo?
Najvplivnejši izmed trojice črnskih voditeljev v Salisburyju Abel Muzoreva v intervjujih s tujimi novinarji opozarja, da se je Nkomo »še lani tri mesece pogovarjal s Smithom, ko je poskušal skleniti z njim sporazum. Vendar se mu to ni posrečilo«. Muzoreva trdi, da je takrat Nkomo pristal na večje koncesije, kot s>o koncesije, kil so jih sprejeli trije črnski voditelji. »Laže, ko trdi, da noče govoriti z Tanom Smithom,« pravi Muzoreva.
Ta argument je pomemben, zakaj na prvi pogled se marsikdo vpraša, kaj je tako slabega, če nekdo poskuša pripeljati Rodezijo v jresnično neodvisnost po mirni poti.
Toda dejstvo* je, da Muzoreva, Sitholfg
in Chirau niso izgubili ugleda celo v zahodnih očeh zato, ker so se pogajali in sklenili sporazum s Smithom. In tudi res je, da se je Nkomo pogovarjal s Šmit hom in da se utegne ponovno (tudi sku paj z Mugabejem). Pogajanja so eno, način uresničevanja sporazuma pa drugo. Navsezadnje je tudi zambijski predsednik Kaunda sprejel na zambijskem ozemlju lana Smitha. »Napaka« treh črnskih voditeljev je v tem, da so sklenili nerealen sporazum, zlasti pa v tem, kako so se vedli v zadnjih šestih mesecih po sklenitvi sporazuma o »interni rešitvi«.
lan Smith je nekajkrat preskusi) od-ločnost svojih črnih partnerjev in vsakokrat so le-ti stisnili rep med noge. Nekatere Smithove poteze so bile resnično izzivanje »kolegov« v vladi.
Komaj tri cini po sklenitvi sporazuma
—	to je 6. marca — je rodezijska armada sprožila ofenzivo proti Zambiji. Na seji vlade je Smith dejal, da je Muzo-reva »lažnivec«. Muzoreva je naredil ti sto, kar je Smith pričakoval: po določe nem kujanju se je lepo vrnil v vlado Muzoreva in njegova dva sodelavca v vladi so dovolili, da je lan Smith nagnal iz vlade črnega ministra Byrona Hova, ki je kritiziral belo nadvlado in razmere v vladi in deželi. S takimi in podobnimi dejanji je Smith dejansko onemogočil vse tri politike, ker se mu niso postavili po robu ali kratko malo razdrli sporazum zaradi Smithovega izzivanja.
»Določene stvari bomo morali narediti do 31. decembra,« pravi Muzoreva. Predvsem je treba izprazniti centre za prisilno bivanje domačinov . .. Proučiti bi bilo treba problem koncentracijskih taborišč, rasne diskriminacije in priprav na volitve.«
Toda medtem se razmere v Rodeziji niso zboljšale. Prvi cilj prehodne vlade je bil, doseči premirje, da bi lahko organizirali volitve. Muzoreva in Sithole sta samozavestno napovedovala, da bodo gve-rilci odložili orožje, ko jim bosta ukazala. Le-ti ne samo da niso odložili orožja, temveč so razširili oborožene akcije skoraj na. vse. rodezijsko ozemlje. .
Ce ne bo prišlo ‘ do konference ah sporazuma, ki bi zadovoljil patriotsko fronto, se bo boj nadaljeval in v enem letu — kot je napovedal Joshua Nkomo
—	bo ta boj kronan z zmago. Celo Zahod ne dvomi o zmagi patriotske fronte. Zastavlja si samo vprašanje, kako bo fronta prišla na oblast: po mirni poti ali z bojem — s pomočjo Kubancev ali brez nje.
Zato bodo prihodnji dnevi in tedni tako pomembni ne samo za Rodezijo, ampak za ves afriški jug, zakaj »v igri« je tudi Namibija in še marsikaj. Zlasti pa je v igri usoda Afričanov, ki jo »bodo skupili, če bodo prevladali interesi Vzhoda ali Zahoda«, kot je že davno rekel pravkar umrli kemijski predsednik Kenyatta.
BOŽIDAR PAHOR
Kot nekdaj
K
Afriška sindikalna centrala OATUU o položaju delavcev v Afriki in še posebej o tistih iz Afrike, ki so v Evropi
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
NAIROBI, 21. avgusta — Gibanje za uveljavljanje delavskih pravic na afriških tleh se ni rodilo šele danes. V kolonialnem obdobju uporov in stavk so bile zahteve za boljše delovne pogoje in višje plače večidel spontan upor proti kolonialnemu izkoriščanju, brez kakršnih globljih družbenih korenin. Takšna je ugotovitev predstavnikov sindikatov na lej celini.
Boji za neodvisnost od šestdesetih let dalje pa so prinesli tudi možnosti, da so v novih, neodvisnih državah pog-nale korenine družbenih in ekonomskih neenakosti in da so nasproti številnih delovnih množic zrasli pripadniki nove, domače buržoazije, ki želi na naglo obogateti in se povezuje s kapitalom v bivših kolonialnih metropolah, v zadnjem času pa tudi z večnacionalnimi družbami. Izvršni svet organizacije enotnih afriških sindikatov (OATUU) je upošteval takšne družbenozgodovinske in ekonomske korenine in na nedavnem zasedanju v ganskem mestu Akri sprejel več resolucij ter »delovni program« o »boju proti izkoriščanju in kršenju pravic delavcev v Afriki«. pa »delovni program afriških sindikatov za boj proti kolo-nializmu. neokolonializmu, rasizmu in apartheidu«.
»Pet let smo potrebovali, da smo si zagotovili skupne cilje ln delovne programe, da smo opravili z nezaupanjem, malodušnostjo in odkritim nasprotovanjem v državi, pa tudi na vsej afriški celini«, je pred kratkim izjavil za kenij-ske časopise izvršni sekretar OATUU, znani kenijski sindikalni veteran Denis Akumu. Poudaril je, da je odpor proti ustanovitvi afriškega združenja sindikatov segel od »defetističnih trditev, da Afrika ne premore delavskega raz-
reda v pravem pomenu besede, pa odjeritega odpora cerkve. ki poskuša gibanja za pravice delavcev usmeriti v to, da bi se sprijaznila z obstoječim položajem, do pravih političnih pregonov v nekaterih konservativnih afriških državah, ki poskušajo sindikate spremeniti v orodje vladajočega sloja«.
Po Akumovih besedah izha-ja OATUU pri vseh svojih resolucijah in delovnih programih iz zahtev, da vse vlade priznajo sindikatom pravi-oo do obstoja in dela.
»OATUU z žalostjo ugotavlja, da številne vlade v afriških državah kršijo človekove osnovne pravice, prepovedujejo delo sindikatom, preganjajo aktiviste, delovne ljudi pa so prisilili v skoraj suženjsko razmerje«. Zato so sindikati poudarili, da bodo vztrajali v boju za politično in ekonomsko osvoboditev svoje celine, ter terjajo pravično delitev nacionalnega bogastva, izkoreninjenje izkoriščanja v kakršnikoli obliki, pa pravico do dela in stavke kot osnovne oblike boja za lastne pravice, je rečeno v eni od resolucij. OATUU kot unija nacionalnih sindikatov napoveduje oster boj proti »pustošenju večnacionalnih družb in neusmiljenemu izkoriščanju naravnih bogastev te celine« m terja od afriških vlad »solidaren bol za dokončno odpravo rasističnih režimov in aparthe;da v Južnoafriški republiki in Zambabveiu.
Kot le sklenil izvršni svet OATTU, niso skrb afriških sindikatov zgolj delavci na af-riških tleh. temveč tudi številne množice Afričanov, ki delajo v tujini Po Akumovih besedah je v državah zahodne Evrope, zlasti v Veliki Britaniji ZRN in Franciji, pa v ZDA danes več kot 6 milijonov Afričanov, vendar se njihove možnosti za delo in živ. ljenje kal malo razlikujejo od položaia. ki so ga bili nekdaj deležni sužnii z afriške celine Se v težavneišem položaju žive afriški delavci v državah BHžniega in Srednjega vzhoda posebej v Saudski Arabiji, Jemenu, Kuvajtu in Iranu, ki nimajo nikakršnih pravic, pa tudi pogodbe. ki i-ih sklepajo, so zgovoren dokaz njihovega suženjskega statusa.
Afriški delavci pravzaprav sami ne podpišejo nobene-ga papnrla. to v njihovem imenu opravilo »posredniki«, ki jih najemajo, a določila nogodbe. ki ostanelo kar naj večkrat, tainost, praktično da-jejo delodajalcu neomejeno
pravico nad življenjsko in delovno usodo dninarja. Aku. mu je izrekel bridko obtožbo na račun mnogih afriških vlad, krivih takšne »kupoprodaje življenja in dela«, saj »sledovi umazane kupčije pogosto vodijo do ■ najvišjih vrhov v vladi in parlamentu«. Ostro je obsodil tudi »hinav. ščino nekaterih afriških vlad, kar zadeva odnos do rasistične Južnoafriške republike.
Mnoge afriške vlade, zelo glasne, ko je treba z besedami obsoditi rasizem, še naprej trgujejo z režimom v Pretorii.« Poleg tega so ria srečanju v Akri navedli tudi podatke, da »Afrika izdaja in slepi samo sebe«.
»Ce bi vlade nekaterih afriških držav solidarno sprejele eno samo odločitev — da letala in ladje katerekoli drža-
1975	1976
1977
1978
Agonija časnikov
New York brez velikih časnikov — Naklada je padla od šestih na tri milijone izvodov — Kdo bo zdaj zmagal?
OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA
NEVV YORK, avgusta — Newyorško poletje vedno prinaša težave. Letos si ga bomo verjetno zapomnili kot poletje brez rasopisov, saj newyorški dnevniki že 14 dni ne izhajajo zaradi stavke. Nihče ne ve povedati, kdaj bodo časopisi ponovno izšli. List »City News« prinaša nagradno igro za bralec: »Lahko obogatite, če uganete dan, uro in minuto, ko bodo tiskarski stroji spet začeli delati«. Stavka, ki je izbruhnila v letih 1962 in 1963, je trajala skoraj štiri mesece. Ves ta čas je bil New York brez devetih dnevnikov, ki so jih tedaj Izdajali.
Poletna vročina še ni načela samozavesti stavkajočih delavcev, ki se sprehajajo po pločnikih okoli praznih časopisnih poslopij. »Vzdržali bomo tudi vso jesen in zimo, če bo treba,« so izjavili televizijskim novinarjem.
New York Times, New York Post in Daily News so prenehali izhajati, ker so lastniki ocenili, da je mrtva poletna sezona čas, ko lahko z najmanjšim tveganjem obračunajo z delavci v tiskarnah. Sindikatu so predlagali novo pogodbo in večje plače, po drugi strani pa naj bi uprave odrejale, koliko ljudi mora delati pri strojih. V newyorških časopisnih hišah poteka delo pri tiskarskih strojih kljub modernizaciji še vedno tako »kot v Dickensovem času«. Delavci so takoj izračunali, da bi po novi pogodbi delodajalci lahko odpustili polovico delavcev, zato so jo zavrnili. Stavka je zajela tri newyorške dnevnike, ki so v zadnjih letih, ko so drugi dnevniki drug za drugim prenehali izhajati, krizo preživeli.
Newyorški župan ocenjuje, da gre za pravo »katastrofo«. Nekateri ameriški komentatorji pravijo, da so se lastniki zmotili in da bodo sicer morda stavkajoče prisilili k popuščanju, hkrati pa tudi sami doživeli poraz. V New Yorku je pred stavko v letih 1962 in 1963 izhajalo devet časopisov, ki so imeli naklado okoli šest milijonov izvodov. Pred sedanjo stavko pa so trije dnevniki, ki so še ostali, izhajali v 3,3 milijona izvodih.
Po nekaterih ocenah je stavka pred 15 leti pospešila »umiranje velikih časopisov v velemestih«.
Televizija, radio in konkurenčni tednik trdijo, da se je New York, ki je navajen tudi večjih težav, sprijaznil z življenjem brez časopisov in da, sej 1; doslej ni zgodilo
še nič hudega. Mestne obla sti so izračunale, da je New York pred 15 leti vsak dan utrpel okoli dva milijona dolarjev materialne škode. Tokrat pa je, kot poročajo konkurenčna sredstva javnega obveščanja, življenje povsem normalno:	gledališča
na Broadwayu so polna, pro-met se v blagovnicah ni zmanjšal in nekateri celo cinično pripominjajo, da New York Times pogrešajo samo v Organizaciji združenih narodov. Ta sporočila so seveda namenjena oglaševalcem, ki naj bi pozabili na dnevnike in se obrnili na konkurenčna informativna sredstva.
Jutranja gneča pred kioski vseeno dokazuje, da so časopisi le potrebni, še posebno tedaj, ko jih ni. V kioskih razgrabijo vse časopise. Ves čas je razprodan celo Daily World, glasilo ameriške komunistične parti. je in naslednik Daily Wor-kerja, ki ga prej sploh niso prodajali. Ljudje kupujejo tudi philadelphijski »Inqui-rer«, ki je ob izbruhu stavke začel na nekaterih straneh poročati samo o new-yorških dogodkih. Prav tako gredo v prodajo lokalni listi iz okoliških satelitskih naselij. Prejšnji teden so drug za drugim začeli izhajati trije novi »začasni« dnevniki: »City News«, »Daily Metro« in »New York Press«, ki so takoj dosegli naklado pol milijona izvodov. Eden izmed teh treh novih newyor-ških listov je zapisal, da »Newyorčani po smetnjakih iščejo stare časopise«.
Lastniki tistih časopisov, ki so prenehali \ izhajati kljub temu, da vsak dan izgubijo dva milijona dolarjev, nočejo popustiti. Prav tako vztrajajo pri svojem tudi stavkajoči, ki v tem vidijo ponovitev akcije »Wa-shington Posta« iz leta 1975, ko sp razpustili sindikat gra-
I nHI—liri I	■■ . X r~t
upajo, da bo Nev« York Times prvič prisilil lastnike k popuščanju. Ni si namreč mogoče predstavljati, da ugledno glasilp politične elite ameriškega vzhodnega obalnega pasu jeseni ne bi začelo ponovno izhajati Newyorško poletje torej mineva brez časopisov. Letošnje težave so sicer v primerjavi z lanskimi, ko je zmanjkalo elektrike in ko je morilec »Samov sin« strašil zdaj v tej, pa spet v drugi četrti, precej manjše, vendar pa na čuden način dopolnjujejo podobo New Yorka, ki še vedno drsi navzdol
DRAGIŠA BOSKOVIC

Kenija

Spodrezani
frak
Ameriški predsednik Carter, ki je na dopustu, se je za nekaj dni odpravil z družino s splavom po reki Salmon ri-ver (Reka lososov j v državi Idaho. Toda Carterjevi niso imeli sreče. Najprej jih je priganjalo slabo vreme, potem se je na brzicah polomilo krmilno veslo. Več kot šest metrov dolgi gumijasti splav je kljub temu varno prišel do brege kjer je posadka pregledam dno in popravila krmilo Proverbialni ameriški davkoplačevalci pa predsednikovega splavarjenja ne spremljajo s takim stoičnim mirom. V javnosti se je namreč že začela debata o tem, kdo bo take drage počitnice plačal. Carter je sicer že povedal, da bo potovanje s splavom in najemnino za počitniško hišico v Wy-omingu poravnal sam, toda davkoplačevalci ugotavljajo. da bo treba plačati tudi stroške bivanja za vse spremljevalce in celotno varnostno mena-žerijo, ki so jo razpostavili na reki, kar bo šlo prav gotovo na rovaš zvezne blagajne. Več časnikov je odprlo razpravo o tem poletnem problemu celo na prvih stra-


I
m
u
Poslanca pa kar s šibo
ve, namenjene v Južnoafri. ško republiko, ne morejo pristati na niti enem afriškem letaHšču ali pristanišču, bi vlada v Pretorii doživela smrtni udarec«, Je poudaril Akur u. Zato bo ena od akcij OATiru tudi ta, kot so pou-darili, da bi bojkotirali tran-šport in zveze z Južnoafriško
republiko. OATUU združuje na afriški celini sindikalne centrale 30 afriških držav s približno 70 milijoni članov. To je moč, na katero se Afrika lahko zanese. »Speči ve-likan« se morda še ni prebudil, vendar marsikaj kaže, da se že prebuja.
DEJAN DJORDJEVIC
Škandal v Indoneziji
Diplomati in diplome
Ker niso imeli pravih, so si uslužbenci indonezijskega zunanjega ministrstva pomagali celo s ponarejenimi
iJfTJL jtjtfj	I,'T . i	ifiiT
i M
i
■M
Mm
ovac — i svarilo
NAIROBI, avgusta — Kronika kenijske dežele je te dni v znamenju leva — vendar n® znamenja v horoskopu, mar\eo pravih levov. Lačniii, drznih in napadalnih. Lev je pred dnevi napadel konjušnico jahalne šole v Karenu. Karen je mestna četrt za bolje situirane na robu Nairobija in meji na nairobijski narodni park, v katerem imajo levi zaščiteno domovanje. Zadrega je pač v tem, da na levjih polih kdaj zaidejo v soseščino, pri čemer
Levi vdrli v konjušnico — Leopardi pobili 16 Letal se letos drži smola — Sodba naj bo z
jim žična ograja ni nepremagljiva ovira.
Eden tukajšnjih dnevnikov je izšel s fotografijo leva z. odprtim gobcem na prvi strani in debelim naslovom »Levi napadli šolo.« šlo je v resnici za jahalno šolo, ki jo vodi neka gospa Llewelyno-va. Levi so prišli v konjušnico zarana, eden od njih je skočil za vrat kobili in jo na mestu ubil.
Lovski čuvaji so potlej prečesali območje levjega napada in nastavili pasti. Toda levi kakor da so se vdrli v zemljo.
V okolici Nyerija pod Mo-unt Kenyo sta dva leva pobila pet krav. Enega napadalca so lovski čuvaji ujeli v past, drugi je odnesel pete. Julija so na istem območju leopradi pobili 16 ovac.
DŽAKARTA, avgusta — Trinajst višjih uslužbencev indonezijskega zunanjega ministrstva je obtoženih, da so do svojili odgovornih in donosnih položajev prišli s ponarejenimi diplomami neke zasebne univerze v Džakarti. Zaprtih je devet uslužbencev, štirje, ki se mulijo v tujini, pa se morajo takoj vrniti domov.
Predstavnik zunanjega ministrstva je potrdil objavljeno vest o ponarejenih diplomah in dodal, da morajo vsi imetniki univerzitetnih diplom, zaposleni v ministrstvu, nemudoma dokazati verodostojnost svojih dokunien-tov. V prihodnje bo že stroga kontrola vseh listin ob vstopu v službo preprečila malverzacije.
Afera se je razvedela, ko je zasebna univerza »Džaja-baj« iz Džakarte obvestila zunanje ministrstvo o odkritju lažnih diplom z njenim ime. nom. Policija zdaj išče krivce, toda dva glavna ponare-jevalca sta že mrtva. Eden od njiju je lani umrl v prometni nesreči, dragega pa je za-
dela kap, ko so ga odkrili. Tako policija nima lahkega dela, saj ne gre samo za ta primer ponarejanja. Ugledni dnevnik »Merdeka« trdi, da je
bilo v minulih osmih letih sfabriciranih okoli 600 lažnih diplom, in sicer po ceni od 15 do 20 tisoč dinarjev.
»Falsificiranje diplom v Indoneziji ni novost«, piše med drugim »Indonesian Observer« in ugotavlja, »da je nerodno še to, ker so v ponarejevalsko afero vmešane najvišje izobraževalne ustanove skupaj s funkcionarji raznih ministrstev«.
Pri zaposlovanju v zunanjem ministrstvu je namreč univerzitetna diploma prvi pogoj za sprejem. Te službe pa so zelo privlačne za mlade Indonezijce, saj so plače za delo v poslaništvu na tujem tudi do dvajsetkrat večie od prejemkov doma, ne računajoč še razne diplomatske privilegije. To pa je taka privlačnost, da si kandidati, ki nimajo diplom, pomagajo s po. narejenimi.
UROŠ SKALA
Pastir se upre levu
Više gori na severu, blizu Marsabita, nedaleč od meje s Somalijo, se je ondan kamelji pastir postavil v bran levu, ki je hotel napasti kameljo čredo. Lev ga je hudo ranil po nogah, pogumnega moža so odpeljali v bližnjo misijonsko bolnišnico, od tod pa z letalom »letečih zdravnikov« v Nairobi.
Ko smo že pri letalih, se jih zadnje dni drži smola. V mislih imam letala, ki prevažajo turiste iz enega letovi-škega kraja v drugi. Na poti iz Mombase ob Indijskem oceanu v narodni park Am-boseli je sedemsedežno letalo Cherokee Six zašlo v gosti megli na tanzanijsko stran, nekajkrat je obrožilo severovzhodna pobočja najvišje afriške gore Kilimandžaro, nato pa treščilo na tla. Pet turistov — štirje Italijani in en Nemec ter pilot so izgubili življenje, sedmi, 22-letni Kenijec, pa je ostal živ, z zlomljeno roko in drugimi poškodbami. Konec julija pa se je blizu Mount Kenye ponesrečilo drugo lahko letalo: pet turistov je bilo mrtvih, nekaj drugih potnikov ranjenih.
memo redkih prikazni v Afriki. Toda nesreče vseeno niso glavna skrb kenij sikih turističnih podjetnikov. Huje je z dolarjem. Njegova vrednost kar naprej pada v primerja vi z japonskim jenom, Švicar skim frankom, nemško marko in nekaterimi drugimi valutami. Ali je vsaj dolgo časa pešala. In ker dobršen del plačil za turistične storitve v Keniji — drugem največjem viru deviznih dohodkov — poteka v dolarjih, bo izkupiček nižji. Tako izjavlja viceguverner kenijske narodne banke Abdalla.
Sodna kronika je v teh dneh precej pestra. Dva poslanca, ki so ju obsodili vsakega na pet let zapora in po en udarec s šibo, ker sta ukradla za približno 2.5 milijona dinarjev kave, sta se pritožila na apelacijsko sodišče, potem ko je predsednik vrhovnega sodišča zavrnil njuno pritožbo.
Turizmu se slabo piše
Tako sta dve nesreči bili sad spleta slabega vremena in visokih gora, sicer soraz-
Za krajo pločevinke dve leti zapora
Medtem je pred' sodiščem še drug član parlamenta, poslanka Annarita Njeru, obtožena, da si je pred leti — 1973 in 1974 — prisvojila iz blagajne srednje šole, kjer je bila ravnateljica, dobrih sto tisoč — preračunano — dinarjev — še preden je bila izvoljena za poslanko. Bivša ravnateljica, zdaj pa poslanka, utegne predvsem s pomočjo svojega advokata po-
daljšati sodni postopek, bolje rečeno, odgodiiti izrek neovrgljive sodbe.
Manj sreče v tem pogledu sta imela pomožni pisarniški uslužbenec in delavec na nekem veleposestvu. Možakarja sta sklenila izmakniti dve pločevinki z neko kemikalijo, vredni 850 dinarjev in ju prodati neki prekupčevali-Toda roka pravice je posegla vmes, možakarja sta se znašla pred sodnikom in ta ju je obsodil na dve leti zapora. Sodnik je v obrazložitvi sodbe navedel, da bodi kazen svarilen zgled drugim delojemalcem, »da jih ne bo mikalo početi podobne reči.«
Glavni zagovor obeh obtoženih se je glasil, da sta dobivala od veleposestnika —• preračunano — mesečno samo po 440 dinarjev, kar j® bilo premalo, še zlasti ker morata vzdrževati družine, eden od njiju ženo in pe/t nepreskrbljenih otrok.
Sodnik pa je bil mnenja, da sta bila obtoženca morebiti res premalo plačana, da pa to še ne opravičuje njune kraje kemikalije, ki je bila last veleposestnika.
Obsojena se, kot vse kaže, nista pritožila, tudi advokata nista imela, niti enega ne, kaj šele dveh. Torej bo P° vsem videzu ostalo, kot se glasi razsodba: vsak po dve leti za zapahi za tatvino, katere skupna vrednost je znašala nekaj manj kot njuni sicer pičli plači za en mesec.
JOŽE ŠIRCELJ
m
v 'A,;W
r ■ ■' k



Berite
PRIMORSKI
DNEVNIK
i
S
S
s
PLAVANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BERLINU
«Azzurri» za gol boljši
V prvem kolu finalnega turnirja v vaterpolu so včeraj tesno premagali Jugoslavijo s 6:5 ■ Kanada osvojila dve kolajni v sinhroniziranem plavanju ■ V skokih v vodo Kalinina v vodstvu
SERLIN — Včeraj je bil za pla-^Ce in plavalke prost dan. Plavalce Syetovno Prvenstvo se bo nada-valo danes, na sporedu pa bodo v baških finale na 1500 m (Petrič ,L0?Predjii) in 100 m delfin, pri žen-, Pa 200 delfin in štafeta 4x100 "*trov.
CrM*50 so včerai Prišli v ospredje lll^vsem drugi vodni športi. Pode-k,1 s» še naslovov sinhroniziranem SvaVf>nju, skakalke pa so že začele aje tekmovanje s stolpa, botovo pa je bil za nas najzani-p,.lvejši finalni del vaterpolskega SP. J^ia za kolajne se udeležujejo sa-v stiri ekipe, ki se bodo morale
gl^^nied seboj še enkrat srečati, ne nega turnirja.
S
Nc
*I»V;
na morebitne rezultate iz iz-
ta sklepni del se je za jugo-
s . ansko reprezentanco slabo začel,
lPi|iSo Jugoslovani v prvi tekmi pod- j zadnji dve dirki letošnjega svetovij Italijanom po ogorčenem dvo- nega prvenstva. Sta pa morda C | tesnim 6:5 (2:2, 3:2, 1:1 in najzanimivejši dfscplini oelotne-bi| . "e sam 'z‘d jasno kaže, da je ga programa, saj za vsakega ko-‘ftini 3pad zel° nap2t’ v zadn,,‘ če' lesarja pomeni nastop na SP v stjh tvr Sa	•’,u1!oslavanskj!1 Yr cestnih vožnjah največji uspeh. S
rli Javi1” neko iko živčnosti, ta- j nočemo zasenčiti dirkališčnih
Je vodstvo.
),jvdrugi tekmi finala pa sta SZ in ‘■farska remizirali 4:4, potem ko
V	posamezni disciplini je Van-derbergova brez posebnih težav slavila pred Tryonovo (ZDA) in Japonko Unezaki.
LESTVICA
1.	Vanderberg (Kan.)	187.849
2.	Tryon (ZDA)	181,499
3.	Unezaki (Jap.)	179,650
4.	Cox (VB)	177,366
5.	Baur (Švi.)	164.333
V	dvojicah je Vanderbergova zmagala skupaj z Michele Calkins. Tu pa je bila borba za naslov bolj napeta, saj je bila na koncu razlika med prvimi tremi pari malenkostna.
LESTVICA
1.	Calkins - Vanderberg (Kan.)
183,300
2.	M. in Y. Fujivvara (Jap.)
181.842
3.	Tryon - Barone (ZDA)
180,758
4.	Cox - Holland (VB)
170,958
5.	Baur - Sturzenegger (Švi.)
164,125
Sovjetinja Irina Kalinina, ki je že zmagala s trimetrske deske, se približuje svojemu drugemu svetovnemu naslovu.
Z desetmetrskega stolpa je namreč že po prvih štirih skokih v solidnem vodstvu, saj ima pred drugouvrščeno vzhodno Nemko Krausejevo štirinajst točk predno
sti. Res ni videti,	kdo bi	lahko
zaustavil ali oviral	Kalininino pot	
do naslova.		
LESTVICA PO	PRVIH	
ŠTIRIH SKOKIH		
1. Kalinina (SZ)		176,85
2. Krause (NDR		162,18
3. Nutter (Kan.)		158.08
4. Briley (ZDA)		158,61
5. Jaeschke (NDR)		158,46
ROKOMET
SINOČI V TRSTU
Visoka zmaga Švice
Gostje so bili v vseh elementih igre boljši od Italijanov - Od «azzurrov» najboljša Andreašič in Da Rui
Italija - Švica 18:28 (11:16)
ITALIJA: Manzoni (Magelli), Da Rui 8, Manner 1, Verdolirvi 1, Pis-chianz 2, Angeli 2, Andreašič 3, Cimugli, Fliri, Longiano 1, Hil-gold, Manner.
ŠVICA: Lutz (Ott). Ziillig 2, Je-hle 1, Macht 7, Schaer 3, Meag 6, Lehmann, Huber 1, Affalter 6, Hasler 2, Moser.
Sinoči je v razburljivi tekmi na igrišču Ferroviaria švicarska roko metna reprezentanca gladko premagala Italijo. Takoj moramo povedati, da so bili Švicarji v vseh elementih igre boljši od «azzurrov», saj so skozi vso srečanje gospodarili na igrišču. Predvsem se je poznala razlika v telesni postavi in pripravi, ker so bili skoraj vsi igralci Švice višji in hitrejši od nasprotnikov.
Pri Italijanih se je pa poznalo, da so slabo telesno pripravljeni ter da še zdaleč zaostajajo za najboljšimi v tej panogi, saj so bili Švicarji le skromni nasprotniki.

KOLESARSTVO
DANES IN JUTRI NA SP
Med profesionalci Italijani favoriti
Njihovi jutrišnji najnevarnejši tekmeci bodo Nizozemci in Belgijci - Na današnji dirki amaterjev ni izrazitih favoritov
NORBURGRING — Danes in jutri bosta na progi Nurburga še
•da 80 ItaUiani uspeli obdržati disciplin,^ ki" sTvčasih “bou"«**-
oovjeti že vodili s 3:0.
»našnji spored:
[J 18.00 Italija - Sovjetska zveza “ 22.30 Madžarska - Jugoslavija
^ °felil: so tudi dve zlati kolajna J sinhroniziranem plavanju. Oba ? ’°v'a sta šla kanadski repre-dvakrat pa se je sve-V,na Prvakinja proslavila Helen Vat>derberg.
takularne, vendar pravega kolesarja se res spozna «na cesti*.
Danes bodo tekmovali amaterji, ki bodo morali prevoziti 182,5 km dolgo progo. Dirka velja kot «a-psritiv* nedeljski, ko bodo nastopili profesionalci. Ni pa zaradi tega brez svojih zanimivih točk, med katerimi prav gotovo izstopa dvoboj med kolesarji iz zahodnoevropskih držav in vzhodnoevropskimi asi. Zadnja leta pa Sovjeti, Poljaki, itd. že redno iz-
°snctek
z nogometnega turnirja za Memorial Žarka Raceta med tekmo Primorje — Breg
gubljajo, tako da bo letos dvoboj še zanimivejši. Na papirju so favoriti Belgijec De Wolf in Sovjet Morozov (drugi lani za Italijanom Cortijem), svetovni naslov amaterjev pa gre zelo pogostoma «out-siderjem* in zato lahko dirka pripravi marsikatero presenečenje.
Mimo vsega pa je treba še pripomniti, da so se redki svetovni prvaki med amaterji potem uveljavili med profesionalci. To se pravi, da ta dirka v bistvu ne odkriva bodočih asov.
Gotovo pa bo nedeljska dirka profesionalcev navdušujoča. Tu pa ni težko zaslediti prave favorite, ki bi morali biti v prvi vrsti I-talijani, potem Nizozemci in Belgijci. Francozi bodo težko posegli v borbo za naslov, saj bo njihov glavni in edini adut Hinault preveč kontroliran.
Italijani so favoriti, ker v svojih vrstah razpolagajo z nekaterimi odličnimi kolesarji na podobnih, enodnevnih tekmovanjih. Najboljši je seveda Moser, dobre možnosti pa imajo še Saronni, Bat-taglin in Baronchelli.
Za Italijane najnevarnejši bodo Nizozemci, ki najbolje vozijo, ko se zmenijo za visoko nagrado v primeru zmage. Treba bo torej videti, kakša bo nagrada. Knette-man, Zoetemelk in še posebno Raas so gotovo v ožjem krgu favoritov.
V belgijskem taboru pa je od vedno odločilno, če se kolesarji med seboj zmenijo in si med dirko pomagajo. V tem primeru so seveda Belgijci zelo nevarpi, v nasprotnem primeru pa se med seboj celo ovirajo. Vsekakor pa predstavljajo tokrat tri potencialne favorite:	starega Bruyera
(»presenečenj«* letošnjega Tourja), De Vlaemincka in Maertensa.
Kakorkoli že pa bo to res izredna dirka, kajti po 271 kilometrih vožnje bo prvi na cilj prispel ti-
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
dmgi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
1
1
X
2
1
1
1
1
1
1
sti, ki ima trdne in dobro trenirane noge in ki je obenem taktično največji sebičnež.
Dirka bo torej proslavila res svetovnega prvaka.
DVOLOJ ZA SP
Žc dvanajsti xm\
BAGUIO — šestnajsta partija med svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom in izzivalcem Viktorjem Korč-nojem, ki so jo prekinili v 42. potezi, se je končala z remijem.
Šahista te partije sploh nista nadaljevala in sta sporazumno podpisala remi.
To je že dvanajsti remi v tem dvoboju. Tako še naprej vodi Karpov s 3:1.
Predvsem je manjkalo pri «az zurrih» fantazije in iznajdljivosti v prodorih, ker so bile sheme skoraj vedno enake. Edino člana tržaškega Cividina Andreašič in Pi-schianz sta v nekaj priložnostih navdušila gledalce, ko sta s hitrimi akcijami povsem zmedla nasprotnikovo obrambo.
Tekma se je začela dokaj izenačeno, saj je po prvih 8 min. bil rezultat 3:3. Nato pa so Švicarji prevzeli pobudo in tekme je bilo praktično konec. V drugem polčasu je postala igra groba in sodnika sta morala opomniti več igralcev, rezervni vratar Italije Magelli pa je dobil silovit strel v glavo in je moral z igrišča.
Do konca srečanja se ni mnogo spremenilo in Švicarji so zasluženo slavili zmago.	vp)
OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠZ Bor
obvešča, da se bodo treningi prve članske ekipe pričeli 31. avgusta ob 19.45 na stadionu »Prvi maj». * « *
ŠD Mladina iz Križa
obvešča, da bo napovedani izlet v gore od 30. avgusta do 3. septembra. Vodja izleta bo Drago Košuta, vpisuje pa Boris Košuta (tel. 220-554 v večernih urah).
Pri Banih odbojkarski tečaj za najmlajše
Podobno kot lansko leto bo tudi letos ZSŠDI organiziralo v šolskem centru pri Banih 10-dnevni odbojkarski tečaj za najmlajše. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 28. t.m., in se bo zaljučil v sredo, 6. septembra. Glavni vodja in koordinator tečaja bo prof. Franko Drasič, tečajnike pa bo treniralo šest mladih zamejskih trenerjev. Vsa društva iz tržaške pokrajine, ki gojijo odbojko, so že najavila približno 80 tečajnikov in tečajnic; tisti fantje in dekleta, ki so za to zainteresirani in se niso še prijavili, naj se obrnejo na društva Bor, Breg, Konto-vel, Kras, Sloga in Sokol, ali kar neposredno na urad ZSŠDI v Ulici sv. Frančiška 20, tel. 767-304.	- bs -
AVTOMOBILIZEM
V N lZOZEMSKE
V poskusnih vožnjah Andretti najhitrejši
ZANDVOORT - V včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Nizozemske formule ena je bil najhitrejši Mario Andretti na lotusu. Kot že doslej o-bičajno sta bila pilota na lotusih najboljša (Peterson je bil namreč včeraj drugi) in sta tudi na jutrišnji tekmi favorita.
Vrstni red poskusnih voženj:
1.	Mario Andretti, ZDA
(lotus)	ri6”96
2.	Ronnie Peterson, Švedska
(lotus)	1'16”97
3.	Carlos Reutemann, Arg.
(ferrari)
4.	Niki Lauda, Avstrija (brabham - alfa)
5.	Jacques Laffite, Fr.
(ligier - matra)
6.	John Watson, Vel. Brit. (brabham - alfa)
1’17”34
1’17”51
1T7’’55
1T7”75
DOMAČI ŠPORT
ODBOJKA
«Azzurre» uspešne
MOSKVA — V prvem kolu svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva je italijanska reprezen tanca premagala Tunizijo s 3:0 (2, 3, 4).
DANES
SOBOTA, 2«. a. -rusla 1978
NOGOMET
MEMORIAL RACE
20.30	na Proseku Primorec - Kras
* # «
«POKAL ALTIPIANO
17.00	na Opčinah Primorje - For "'udo
* * *
PRIJATELJSKA TEKMA ZAČETNIKOV
10.00	v Ljubljani Ilirija - ZSŠDI
* # *
PRIJATELJSKA TEKMA MLADINCEV
11.30	v Ljubljani Ilirija - ZSŠDI
JUTRI
NEDELJA, 27. avgusta 1978
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
17.00	v Križu
Vesna - San Giovanni (mladinci) • • »
«POKAL ALTIPIANO*
11.00	na Opčinah Breg - Grandi Motori
■imiitiiiiviiiiuiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiMUiiniiiiMMiiMiuii
NOGOMET
MEMORIAL ŽARKA RACETA
Bazovci izločeni
Sinoči so izgubili s Portualejem z 0:2 - Drevi slovenski derbi med Primorcem in Krasom
Portuale — Zarja 2:0 (2:0)
PORTUALE: Škabar, Penco, Lo-schiavo (v 60. min. Oliviero), Dili-ca, Jugovaz, Farfoglia, Di Bene-detto, De Bernardi, Gloria Lenar-don, Garofalo (v 60. min. Guiia).
ZARJA: Puzzer, Franco, I. Grgič, Cecchi, Žagr-, Samese, Terčon, D. Grgič, Sulčič, Budussi, Tieri.
STRELCA: v 32. min. in v 44. min. De Bernardi.
SODNIK: Zega iz Trsta.
GLEDALCEV: 250.
Z drugim zaporednim porazom je bazoviška Zarja izločena na tem memorialu. Bazovci so namreč sinoči na Proseku s klasičnim izidom 2:0 izgubili z enajsterico Por-tualeja in ker je Zarja že pred tremi dnevi klonila pred Aurisino, je ostala brez točk v svoji skupini in tako je matematično izločena. Gola, ki sta odločila srečanje, sta padla
iiiiiiiiiiiiniiimiiiMiiiiMiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiMfMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimtiiiiiiniiiiiimiiiimiiiiimiiiimmiiHiiiumiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiHiimiimMiiiiiiiMiiimtmn
ATLETIKA
BOROV TROBOJ NA KOLONJI
VEČ ZADOVOLJIVIH IZIDOV
Se posebno sta izstopala David Poljšak (Bor) in Andrej Čok (Adria)
V pričakovanju pričetka drugega dela sezone za kategorijo dečkov in deklic je ta teden atletski odsek ŠZ Bor priredil na šolskem stadionu na Kolonji tekmovanje v troboju za naša tri društva, ki gojijo atletiko. Kljub temu da se še precej atletov ni vrnilo s počitnic, ali pa so se komaj vrnili, zaradi česar niso bili najbolje pripravljeni, je tekmovanje dobro uspelo, saj so nekateri popravili svoje osebne rekorde, izboljšan pa je bil tudi najt "ši letošnji pokrajinski rezultat v metu krogle B kategorije dečkov. Za ta lep uspeh je poskrbel Andrej Čok (Adria), ki je z 7,04 m za skoraj pol metra izboljšal prejšnji najboljši letošnji rezultat. Poleg njega sta osebna rekorda popravila še borovca David Poljšak in Alojz Langan v troboju ter član Adrie Fausto Bonanno tudi v troboju. Med deklicami, ki so zaradi skromnejše udeležbe nastopile v enotni kategoriji, se je najbolje odrezala borovka Giovanna Nu-gnes, ki je trdi perrr.vila osebni rekord v metu krogle.
Prvič je v ženski konkurenci nastopila tudi Adria z dvema deklicama, ki sta se glede na to, da je bil to njun krstni nastop, še kar dobro odrezali. Po vseh teh izidih mislimo, da imata predvsen Bor in Adria precej možnosti, da visoko u-
Borovcc David Poljšak
vrstita nekatere svoje člane na prihodnjem deželnem prvenstvu.
IZIDI TROBOJA
DEČKI
Kategorija A
1. David Poljšak (Bor) 80 m: 11”1, krogla: 8,82 m, višina: 1,50 m, točk: 622; 2. Alojz Langan (Bor) 11”5, 8,92 m, 1,50 m, 590; 3. Aljoša Gašperlin (Bor) 11”4, 8,68 m, 1,35 m, 494 ; 4. Igor Meden (Bor) 11"3, 7,35 m, 1,40 m, 438 ; 5. Štefan Sehillani (Bor) 11”8, 7,26 m, 1,40 m, 308 ; 6.
Fausto Bonanno (Adria) 11"7, 7,16 m, 1,20 m, 210; 7. Romano Nugnes (Adria) 13”6, 5.48 m, 1,10 m, 58. Kategorija B
1. Andrej Čok (Adria) 80 m: 12”8, krogla: 7,04 m, višina: 1,10 m, točk: 59; 2. Bruno Leles (Bor) 14”4, 5,71 m, 1,10 m, 58; 3. Fabio Brigadini (Adria) 14”4, 4,71 m, 1,10 m, 58; 4. Vaško Pečar (Adria) 12”3, 6,39 m, 1,00 m, 10; 5. Marko Saksida (Adria) 13”3, 4,42 m, 1,00 m, 10; 6 Sandro Cercego (Adria) 14”2, 5,77 m.
DEKLICE
1. Giovanna Nugnes (Bor) 13”2, 7,74 m, 1,20 m, 564 ; 2. Nadia Mene-gatti (Levstik) 12"1, 6,85 m, 1,15 m, 542; 3. Karmen Menegatti (Levstik) 12”7, 7,15 m, 1,00 m, 420; 4. Elena Lorenzi (Adria) 14”5, 4,92 m, 1,00 m, 88; 5. Elizabeta Malalan (Adria) 15”4, 4,58 m, 1,00 m, 80.
IZIDI ŠTAFET4x100 M Dečki A
BOR (Langan, Poljšak, Schilla-ni, Gašperlin)	53”8
Deklice
ADRIA (Pečar, Čok, Nugn-s, Bonanno)	64"3
Dečki B
ADRIA - LEVSTIK (Lorenzi, K. Menegattj, N. Menegatti, Brigadini)	65”9
Ruzzier
v drugem delu prvega polčasa. Potem ko je Zarja začela in ustvarila tudi nekaj zrelih priložnosti, so pobudo prevzeli Tržačani, ki so s hitrim tempom igre prisilili Bazov-ce v obrambo.
Zarja je zdržala vse do 32. minute, ko je tudi po zaslugi sodnika, ki je spregledal očitni «off-side» De Bernardija, Portuale prišel v vodstvo. To je nekoliko potrlo naše nogometaše, ki so tik pred koncem polčasa drugič klonili.
V nadaljevanju se je igra razživela, predvsem po zaslugi Zarje, ki se je postopoma začela enakovredno upirati nasprotniku. Nad vsemi se je izkazal branilec Ivo Grgič, ki je z lepimi prodori po levi Strani igrišča ustvaril nekaj nevarnih akcij in s tem zaposlil obrambo Portualeja. Proti koncu tekme pa je prišla na dan utrujenost v Zar-jinih vrstah in tako so Tržačani z lahkoto nadzorovali nasprotnika.
DANES OB 18. URI
Tudi Sovodenjci na delu
Športno društvo Sovodnje vabi naslednje igralce, naj se zberejo danes, v soboto, 26. avgusta ob 18, uri, na nogometnem igrišču v Sovodnjah za začetek priprav na prvenstvo tretje amaterske lige: Mario Bagon, Darko Batistič, Ivan Batistič, Marko Butkovič, Enzo Ce-chet, Giorgio Devetak, Rudi Devetak, Branko Ferfolja, Sergio Fer-folja, Pierino Flcrenin, Silvano Florenin, Norberto Furlani, Slavko Gruden, Ferdinand Kovic, Bruno Lavrenčič, Bruno Marson, Klavdij Marson, Mario Marussi, Egon Pe-teani, Rajko Petejan, Enzo Podve-scek, Lucio Provvidenti, Sergio To-masini, Edi Tomšič, Ljubo Tomšič, Tullio Corazza, Robert Uršič, Rudi Visintin, Boris Zavadlav, Marino Gergolet in Rino Savian.
Priporoča se točnost!
BALINANJE
3. KRAŠKI POKAL 9.00 v Nabrežini Mednarodni turnir z udeležbo
slovenskih zamejskih ekip # * *
MEMORIAL LEBAN - GRGIČ
9.00	v Bazovici
Nastopajo dvojice iz Bazovice, Padrif in Gropade
KOLESARSTVO
VETERANI
10.00	na Opčinah
Nastopa tudi Adria
MLADINCI
15.30	v S. Vitu ob Tilmentu Nastopa tudi Adria
AMATERJI
15.00	pri Vidm"
Nastopa tudi Adria
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 28. avgusta 1978
NOGOMET
MEMORIAL RACE
20.30	na Proseku Gaja - San Marco
ZA 3. KRAŠKI POKAL
Julri v Nabrežini mednarodni turnir
Jutri bo v Nabrežini izredno zanimivo tekmovanje v balinanju. Železničarski rekreacijski krožek iz Nabrežine bo namreč organiziral mednarodni turnir za 3. kraški pokal, v sodelovanju z nabrežinskim balinarskim društvom. Turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe: Aluminij Komen, ŽBK Postojna, Buje, Sokol, DLF Nabrežina ter balinarska društva iz Devina, Sesljana, Tržiča, Opčin in Križa.
Tekmovanja se bodo začela ob 9. uri na igriščih DLF (Nabrežina Postaja) in Sokola (odbojkarsko in košarkarsko igrišče Sokola). Zjutraj bodo izločilna tekmovanja, popold-dne, okrog 18. ure, pi finalna srečanja in nato nagrajevanje na igriščih DLF.
NOGOMET
DANES V LJUBLJANI
Reprezentanca ZSŠDI gost NK Ilirija
V duhu tesnega medsebojnega sodelovanja, ki so ga navezali ob nedavnem gostovanju v Trebčah, bo danes v Ljubljani na stadionu v šiški tamkajšnji NK Ilirija gostil zamejske najmlajše nogometaše.
Na sporedu sta dve srečanji v kategoriji začetnikov in mladincev med izbrano reprezentanco ZSŠDI in Ilirijo.
Za ZSŠDI bodo nacepili najboljši nogometaši s Tržaškega in z Goriškega.	—bs—
nloi
JUTRI V KRIŽU
Atalanta - Genoa Bari - Lazio Catanzaro - Lecce Napuli - Sampdoria Palermo - Verona Pescara - Avellino Pistoiese - LR Vicenza 1 X Roma - Ascoli Spal - Foggia Taranto - Fiorentina	X
Tcrnana - Cagliari	1
Torino - Cesena	1
Udinese - Sambenedett. 1
1
X 2 1 X 1 X 1 X X
1 X X
Vesna-S. Giovanni (mlad.)
V okviru priprav na prvenstvo 3. amaterske lige bo kriška Vesna jutri na domačih tleh igrala prijateljsko tekmo z mladinsko ekipo S. Giovanni ja.
Trener Finotto bo tako imel priložnost, da preizkusi vse razpoložljive igralce in pa predvsem razne taktične sheme. Ni še znano, kdo bo letos zapustil enajsterico, vsekakor se govori, da bosta odšla krilca Germani in Carmeli. Vesna bo verjetno letos nastopila tudi v prvenstvu začetnikov, trener ekipe b< domačin Mario Scdm"k.
BEZBOL
NA SvEiUvKivivl CivVe.iiiTVU
V prvem kolu težka zmaga Italijanov
BOLOGNA — Včeraj rr je s tekmo Italija — Avtralija začelo 25. svetovno prvenstvo v bezbolu.
Italijani so nasprotnike premagali s čistim 3:0, morali pa so se več kot po predvidevanju potruditi, da so strli odpor dobrih Avstralcev.
Prvi del srečanja je bil še zelo izenačen, nato pa so domačini le uspeli premagati nasprotnikovo o-brambo in zmagati.
Dvoboju je prisostvovalo, kljub hudi vročini, več kot 6000 gledalcev, med prisotnimi pa je bil tudi predsednik bezbolske zve- e M. Guerra.
Emil Frelih
44.

ČAR
indijskim Jusa
(potopis)
________J
^a>’avni park krase ogromna banjanina drevesa, med ^birimi naiyeč.ii slovi kot tret>e na)več)e drevo v Indiji. W° meri v premeru 40 tisoč stopalov in lahko istočasno Ogj,1 senco kar petstotim sedečim ljudem. Pod njegovo N)0^110 kr°šnjo, kakršne dotlej še nisem bil videl, ;e v Cev ^danskem počitku sedelo in ležalo mnogo obiskoval-^eljnih pristnega stika z naravo.
X vk ^ sPrehajanjem po parku, ki ga krase visoki kamni Issanimi imeni vseh držav na svetu in njihovimi He^Vanr1'’ ki su PlaP°laIe v lahnem osvežujočem vetru z tj£ A.dyare, smo se približali stavbi mednarodne teozo-zveze, ki jo je bila ustanovila doktorica Annie vodilna bojevnica za socialni napredek Indije, jttž re spomenik sem dan poprej videl v majhnem parku ®8a predela plaže Marine.
meditacijski dvorani so prav tako z obeležji za-ktle vse glavne religije na svetu. Z zanimanjem sem ^ Ogledoval po tem nenavadnem prostoru, ki je prav-av cerkev z oltarji in simboli raznih ver.
Tukaj, vsi pod isto steho, se člani teozofične zveze pomolijo v času svojih kongresov, kajti, eno njihovih prepričanj je, da nobena vera ni višja od resnice, ker je le objekt lahko pridobitev univerzalnega bratstva med narodi vseh ras in religij.
V sosednji dvorani je ogromna knjižnica knjig v vseh jezikih sveta. Tu se nahajajo edinstvene zbirke ma-nuskriptov, pisanih na palmovih listih in starih pergamentih in dragocene knjige stare nad tisoč let.
Ideja svetovne teozofične zveze v tem okolju ne more zapustiti človeka nedovzetnega do njihovih idealov. O tem sem še dolgo razmišljal po odhodu mojih novih ljubeznivih znancev, ki so se odpravili proti domu z namenom, da se zvečer spet vidimo.
Gledališka predstava v čarobnem okolju
Z nastopajočim mrakom se je stopnjevala tudi moja neučakanost. Od vsepovsod so se zgrinjali ljudje v prazničnih oblačilih. Do pričetka predstave sem stal pri vhodu kot sem se bil dogovoril s prijatelji, ki so želeli, da prisostvujem predstavi kot njihov gost. Vedro razpoložen sem opazoval vrvež in užival ob lepoti ženskega sveta. Zravnano so stopale ovite v najbolj čudovita ženstvena oblačila, ki jim životek pikantno razkriva golino v pasu. Na temnih rokah in nogah, v uhljih in v nosu se jim je bleščal nakit, ki je v časih prevpil lepoto v vranje črne lase zataknjenega cvetja orhideje, oranževca ali jasmina. Večerni zrak je preplavljal vonj sandalovine, ki ga je zaznati samo v pragozdovih Južne Indije. Črna ali rdeča pika na čelu je vzbujala videz koketnosti, čeprav je le znamenje zvestobe.
Marsikdo se je pripeljal z avtomobilom, zlasti mnogi odličniki v belih in črnih oblačilih in ženske v najelegant-nejših sarijih, presenetljivo, večinoma bosonoge s pološče-nimi nohti in z obročki na gležnjih in prstih. S temnih obrazov je vela radost, črne oči so bile nasmejane in beli zobje so se bleščali v poltemi kot nanizani biseri.
Bilo mi je, kot bi gledal čudovito pravljico na velikem odru sveta in če bi ničesar več ne bilo ta večer, bi bil zadovoljen že zgolj s to predstavo, ki sta jo zrežirala življenje in narava.
Sešel sem se s prijatelji Pakistancema in indijsko profesorico, ki so se vrnili v svečanih oblačilih. Nekam nelagodno mi je bilo med njimi v platnenih tropskih hlačah in v kratkorokavni, od vlage in celodnevne vročine vlažni beli srajci.
Vstopili smo v prostrani gledališki prostor in zdelo se mi je kot da sem še na prostem, čeprav sta bila prizorišče in prostor za gledalce pokrita z ogromno, lijaku podobno slamnato streho, pod katero je bilo prostora za dva tisoč gledalcev. Pogled na streho, ki je bila od znotraj prepletena in podprta z bambusovimi palicami, je sredi palm in drugega eksotičnega rastlinja, posredoval pravi azijski pejsaž gledališča v džungli.
Z očmi sem begal po prostoru, vzhičen od čudovitih barv oblačil, ki so se prelivale druga v drugo kot na slikarjevi paleti, kadar se mu razlijejo barve. Šele po udarcu na gong in nenadni popolni temi, ki je sledila za tem, se je moja pozornost osredotočila k prizorišču. Orkester na levi strani pred odrom je bučno zaigral nekakšno hvalnico bogovom. K obrednemu oltarju na desni strani, je pristopil neki igralec kot svečenik in
prižgal ogenj v čast bogovom. V mističnem ozračju je zaplahutal plamen in osvetlil svečenika. Po tem obredu se je šele pričela predstava.
Po starodavni tradiciji se vsaka predstava pričenja tako, so mi povedali prijatelji. S svojimi pojasnili med gledanjem predstave so mi v mnogočem olajšali razumevanje dogajanja na odru. Tako sem se mogel s še večjim užitkom predati predstavi, ki mi je odgrinjala pajčolane in odkrivala nove horizonte v nenavadnem azijskem Talijinem svetu.
Predigra je bila podana kot živa slika petja verzov, ki slave Valmikija in lepoto Ramajane. Nato se je razsvetlila stilizirana scena z dvorcem kralja Sri Rame, kjer sta dečka Lava in Kusa recitirala kralju ep in opisala tudi potek, kako je Ramajana nastala: kako je avtor Valmiki iskal popolnega človeka in kako ga je Narada opomnil na Sri Ramo. Nato sta pripovedovala pravljico o ubitju neke ptice, ki je izzvala v Valmikijevem srcu čustvovanje. Sri Rama se je navdušil nad pripovedjo obeh dečkov in nad glasbo in zaprosil dvor, naj pozorno posluša pesnitev.
Za trenutek me je pritegnil orkester, ki ga je sestavljalo sedem tipično indijskih instrumentov: turba, viena, violina, dva bobna in dvoje vrst zvoncev, medtem ko je godbenik z zvonci ustvarjal šume tudi s tleskanjem prstov ob zapestno dlan. Največ se uporabljajo zvonci in bobni, po katerih udarjajo s prsti in dlanmi. Pri orkestru sta pela dva moška in dve ženski, bodisi v kvartetu, tercetu ali duetu, vodilni part pa največkrat moški sam. ki je nepretrgoma pel z močnim glasom, kolikor je trajala predstava.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetjo mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	26. avgusta 1978
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubija"4 Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 Jhfj
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300, sožajl 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed1 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-JuHP krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez* v Italiji pri SPI.
IzdaaL JzTT Č,an i,*li|an5kj|l Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaTrst zsiožnfkovPfiEG™
POTEM KO 50 GVERILCI ZABELEŽILI V NIKARAGUI VAŽNO ZMAGO
Enotnost naprednih strank glavno orožje proti diktatorskemu režimu
Opozicija je proglasila v državi splošno stavko ■ Sandinisti prosili za politično zavetišče v Panami ■ ZDA odločno podpirajo diktatorja Somozo
DA BI RAZČISTIL DOGODKE V KAZNILNICI
Nadzornik pravosodnega ministrstva na Asinari
Govorice o spodletelem atentatu na kanata Curcia
MANAGUA — Po uspeli in politično zelo pomembni akciji sandi-nističnih gverilcev, pred zahtevami katerih je bil diktator Somoza primoran kapitulirati, je položaj v Ni-karagui izredno napet. Kot poročajo tuje agencije so namreč včeraj vse opozicijske stranke enotno proglasile v državi splošno stavko. Ni nano če je stavka uspela, ker diktatorski režim izvaja strogo cenzuro nad sredstvi javnega obveščanja, vsekakor pa je že zelo pozitivno dejstvo, da se je opozicija, od konservativcev pa do skrajne levice, prvič po tolikih letih enotno izrekla proti Somozi.
Mnogi opazovalci že dalj časa trdijo. da so diktatorskem režimu šteti dnevi, kljub temu, da je družini Somoza v preteklih letih vedno uspelo premostiti vsako krizo in se obdržati na oblasti. Usoda diktature je vsekakor vezana na dva odločilna dejavnika: enotnost in politična strategija notranje opozicije in pa podpora ZDA. Kar zadeva prvo vprašanje je treba omeniti, da je bila opozicija v Nikaragui, kot tudi samo sandinistično gibanje, doslej vedno razcepljena. Zahrbtni umor glavnega urednika demokratičnega časopisa «La prensa* Pedra Chamor-ra, ki ga je naročil sam Anastasio Somoza in pa zadnja uspela akcija gverilskega gibanja v središču glavnega mesta, pa sta voditeljem o-pozicije dokazala, da bo diktatura premagana samo z enotnim bojem.
Bolj zapleteno je vprašanje podpore, ki jo ZDA nudijo tej srednjeameriški državi. Takoj po izvolitvi Carterja za predsednika države, so mnogi bili mnenja, da nova ameriška vlada he bo več v taki meri podpirala Sonlozov režim, a ni bilo tako. Dokaz, da ZDA še vedno |>od-pirajo diktatorja, je presenetljivo Carterjevo pismo Somozi, v katerem pravi, da «se predsednik Nika-rague zgledno zavzema za človekove pravice v svoji državi in v svetu*.
Diktator Somoza pa je včeraj i-zjavil novinarjem, da je popustil gverilcem «zgolj iz človeških razlogov*, potem ko dogajanja v državi v zadnjih letih zgovorno dokazujejo, da njegov režim ne spoštuje niti najosnovnejših človekovih pravic. Somoza tudi vztrajno obtožuje Kubo, da na razne načine podpira sah-dinistično gibanje, čeprav je znano, da je glavna-opora gverilskemu gibanju ljudstvo; kot dokazujejo manifestacije v 'podporo sapdinistom na samem letališču v Managui, preden so slednji is talci zapustili dr,-žavo. Razpleti v naslednjih dneh pa bodo končho pokazali, če je'Anastasio Somoza še dovolj močan in to vsaj toliko, da bo s terorjem in zunanjo ' pomočjo ZDA obdržal o-blast.
Medtem pa so včeraj sandinistični gverilci, ki jih vodi samozvani komandant «Zero», uradno prosili panamsko vlado za politično zatočišče, ki pa se ni še izrekla o tem. Talcem pa je bilo v včerajšnjih jutranjih urah omogočeno, da so se vrnili v domovino kot tudi venezuelskemu letalu, ki je prepeljalo gve-
LIGNANO - «Ni zadostnih in-dicij o krivdi*: s to nekoliko nepričakovano utemeljitvijo je sodnik De Liddo, ki vodi preiskavo v zvezi z gradbenimi špekulacijami v Ligrianu, odredil začasno izpustitev na prostost' Emilia Zat-tija, demokristjanškega župana iz tega znanega letoviščarskega mesta. Zattija in pet drugih občinskih upraviteljev so karabinjerji aretirali 7. avgusta, osumljeni pa so bili, da so z odobritvijo popravka k regulacijskemu načrtu
rilce, talce in osvobojene politične jetnike v Ciudad de Panama. Na vprašanje novinarjev, zakaj ni skupina gverilcev kot je bilo napovedano nadaljevala pot v Venezuelo, je glasnik sandinistične fronte odgovoril, da bodo gverilci ostali v Panami, ker ,je zelo blizu Nikarague. Komandant «Zero» pa je na tiskovni konferenci izjavil, da so sandinisti odgovorni le za štiri mrtve, medtem ko je za ostalih deset neposredno odgovoren sam' Somoza, ka--terega vojska.naj.bi na slepo streljala na vladne funkcionarje in obiskovalce ki so zapuščali zasedeno palačo v Managui. (st)
Etna zopet bruha
CATANIA — Etna je zdova aktivna: poltretji mesec po zadnjem bruhanju je iz osrednjega ognjeniške-ga žrela slišati že spet grmenje in eksplozije, na vasi ob vznožju ognjenika pa «dežuje» pesek. Vulkanolo-gi sodijo, da pojav spada v normalno aktivnost Etne.
namenili gradnji kar 150 tisoč kvadratnih metrov zelene nezazidalne površine. S tem bi neka družba, ki je odkupila zemljišča pred odobritvijo popravka, mirne duše . zaslužila več kot dve milijardi lir.
V zaporu So tako ostali le trije občinski upravitelji (eden od odbornikov' je že dalj časa na prostosti) ter neki prekupčevalec. E-milio Zatti pa bo sedaj lahko ponovno opravljal svojo službo: to mu omogoča formulacija, s katero je sodnik De Liddo odredil nje-
CAGLIARI — Na otočku Asinara tik ob severnozapadni obali. Sardinije se je včeraj dopoldne izkrcal nadzornik pravosodnega ministrstva, ki mu je bila poverjena naloga, da razčisti položaj v tako imenovani su-perkaznilnici. Tu so zaprti, kot znano, «najnevarnejši» zaporniki, pretežno politični, ali bolje taki, ki so se šli prevratniško igro zoper republiško ureditev v državi. Tu so »rdeči brigadisti» s svojim kolovodjo Renatom Curciom pa tudi novofašistični zarotniki
Ministrski inšpektor mora preveriti ■ utemeljenost obtožb iz ust svojcev nekaterih jetnikov, ki zatrjujejo, da so njihovi dragi žrtve sistematičnega psihološkega in telesnega nasilja. Z druge strani bo minister Bo-nifacio prihodnji ponedeljek na osnovi nadzornikovega poročila moral sprejeti odločitev, če naj ugodi prošnji radikalcev, demokratske stranke proletarske enotnosti (Pdup) in stranke Lotta continua, da se skupini parlamentarcev, časnikarjev in zdravnikov dovoli ogled kaznilnice
Začelo se je mnulo soboto, ko je eden od jetnikov s stolom razbil debelo šipo, ki v govorilnici loči zapornike od njihovih obiskovalcev ter
govo izpustitev.
Karabinjerji pa še vedno iščejo dva osumljenca, za katera je bil tudi izdan zaporni nalog. Šlo naj bi za nekega trgovskega izvedenca iz Tolmača in občinskega od bomika iz Lignana, ki sta osumljena istih prekrškov. Preiskovalni sodnik je v prejšnjih dneh poslal tudi kopico sodnih sporočil devetnajstim osebam, ki naj bi posredno ali neposredno bile vpletene v škandal in bi iahko omogočile nadaljevanje preiskave, (db)
tako tudi onesposobil mikrofone, s pomočjo ‘ katerih se lahko pogovarjajo.
Ravnatelj kaznilnice je brez posve--ta 7. nadzornim sodnikom prepovedal obiske jetnikom, dan pozneje pa je prišlo do pretepov, katerih ozadje in naravo je treba še objasniti. Od tedaj je kaznilnica dobesedno o-drezana od sveta, Cardullo pa molči, s čimer le še priliva olja k ognju polemike, ki se je kajpak razširila na politično poprišče. Stranke ustavnega loka zahtevajo takojšnjo osvetlitev zaskrbljujočih pojavov na Asinari in razkrinkanje odgovornih, pa naj bodo na eni. ali drugi strani. Če je namreč tvegano stopnjevali polemiko o nekem domnevnem procesu »germanizacije italijanskih zaporov*, je prav tako tvegano, če ne še bolj, dopustiti, da bi na Asinari z nasiljem nad jetniki kršili ustavna določila.
Po sobotnih dogodkih so prepeljali v bolnišnico v Sassariju zapornika Carla Horsta Fantazzinija, kateremu je zdravnik Pau ugotovil vrsto podplutb in lažjih ran pa tudi pol-nezavestno stanje; naslednjega dne se je vrnil v kaznilnico, toda včeraj je ponovno moral na bolniško posteljo. Trdi, da ga je surovo pretepel jetniški čuvaj. Neka ženska, ki se je izdajala za ženo «brigadista» Bertolazzija, je v telefonskem pozivu tiskovnim agencijam povedala, da so takšni dogodki na Asinari na dnevnem redu. Ravnatelj Cardullo je to zanikal, pač pa je razkril, da ga je neki pripadnik RB včeraj pretepel in se bo zaradi podplutbe na očesu moral zdraviti 15 dni. Pripomnil je, da so jetniki zopet onesposobili mikrofonski sistem v govorilnici, da pa bo popravljen že v ponedeljek.
Do razčiščenja položaja si bodo drug drugemu sledila ugibanja, tako n.pr., če odgovarja resnici, da je prejšnji teden spodletel atentat na Curcia, ali, da jetniški pazniki prepevajo Stare fašistične pesmi in se med seboj pozdravljajo z iztegnjeno roko po Mussolinijevem vzoru... (dg)
IIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI|IMI|||||||||iri|||||ii|||H|||ifi|||||||||||||||||||||||||||||||||,n|,||M|,|||,|,t|||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)B
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PREISKAVE 0 GRADBEN! ŠPEKULACIJI
Zupan iz Lignana začasno na prostosti
VLOGA DRAGINJSKE DOKLADE PRI DOLOČANJU STAROSTNE
Sindikati odklanjajo vladni zakonski osnutek
Enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL bo formalno posegla pri parlamentarnih skupinah
■ RIM — Vest, 'ki jo je posredoval tednik «11 mondo* v zvezi z odobritvijo na ravni dveh zakonodajnih komisij vladnega zakonskega osnutka o odpravi draginjske doklade kot pokazatelja za izračunavanje starostne doklade in drugih činiteljev mezd in plač, je izzvala močno reakcijo v sindikalnih krogih. Zakon bi moral sedaj odobriti še senat in prav zato je tajništvo federacije CGIL - CISL - UIL objavilo sporočilo, v katerem izraža «svoj odločen odklon zakonodajnih pobud, ki se vpletajo in se postavljajo nad pogodbeno področje ter s tem omejujejo avtonomijo sindikata*.
Na podlagi tega načela je tajništvo konfederacije CGIL - CISL - UIL zahtevalo od političnih in parlamentarnih sil «naj sdložijo potek uzakonjenja osnutka, ki tolmači čl. 2 zakona iz dne 31. marca 1971 (potem spremenjen v zakon od 31. marca lani).
Tajništvo federacije CGIL - CISL - UIL se sklicuje na stališče in zaključke, ki so se izoblikovali glede usmeritev bodočih pogodbenih obnov na seji enotnega vodstva 11. in 12. julija letos, kar je dobro znano vladi in vsem političnim silam. Cilj te usmeritve je obravnavati organsko uporabo činiteljev, ki so povezani s starostnimi dokladami. Zato je tajništvo odbilo posege, ki bi u-tegnili bolj ovirati kot koristiti dogovorjenim rešitvam. To stališče bo tajništvo federacije CGIL ■ CISL -UIL formalno posredovalo parlamentarnim skupinam.
Tudi vsedržavna tajništva sindikatov za področje energije (FNLE -CGIL, FLAEI - CISL in Federener-gia - UILSP - UIL) so zahtevale naj tajništvo enotne federacije' sproži pobude pri ministrstvu za delo in pri ' parlamentarnih skupinah, da bi se preprečila odobritev' zadevnega zakonskega osnutka.
S tem dejanjem, pravijo kovinarji. bi vlada prevzela težko odgovornost za izvajanje določil, ki so bi-
la sprejeta pred 40 leti v zvezi z uporabo zakonskih dekretov, ki so jih tedaj uporabljali pri posegih na industrijskem področju in ki so se obnesli pri nižanju delavskih mezd. Minister Scotti — pravijo še kovinarji — bi moral v svojstvu pobudnika zakonskega osnutka povedati, če je pripravljen iti po poti. ki jo je sindikat že večkrat začrtal, se pravi po poti mezdne reforme, ali Pa namerava sprožiti novo mezdno gverilo po tovarnah. Prav sindikalna organizacija in njena navzočnost bi bili prvi žrtvi te gverile.
Kovinarska sindikalna organizacija poudarja še, da se mora enotna federacija zavzeti za splošno reformo plač in mezd tako na javnem kot zasebnem področju, (vk)
Plutonij okužil
devet Britancev
LONDON — V najpomembnejš«* britanskem središču za atomske J’, ziskave AWRE (Atomic WeaPw*
Research Establishment) v _A$jj
mastonu kakih 80 km zapadno glavnega mesta je bilo dvanajst seb okuženih po radioakti vneta vanju. Gre za devet moških i" ženske, katerim se je v pljučih ■* brala nevarna količina plutonij8'*’ ga prahu. Sedaj so pod strOP’
zdravniškim nadzorstvom, ki Sj bodo sicer podvrgli tudi še
drugih uslužbencev središča; "j toviti je pač treba, če je P'u\,j od nastanka AWRE pred 26 morebiti okužil še kakšnega veka.
Obrambno ministrstvo je vče^
£1»
iz previdnosti dalo zapreti cen? in zagotovilo osebju začasno dh®.
službo. Kaže, da bodo preisk8'^ trajale najmanj tri mesece, v tf. času pa bo program jedrskih 1 ziskav seveda upočasnjen, tefflh* ker so bili hkrati ustavljeni vsi9 sperimentali, v katerih se upora“L jo radioaktivne snovi. Ministr*'^ se je resnici na ljubo odločilo, zaprtje centra pod pritiskom s' dikata, ki ščiti njegove uslužbenk
Ljubezen in apartheid
Južnoafriška policija je včeraj zjutraj odkrila v nekem jehannesburškem stanovanju trupli najbolj znane južnoafriške temnopolte manekenke Bubles Mpodo in njenega belopoltega zaročenca Jan- -nieja Beetgeja. Oba sta ležala na tleh v mlaki krvi s prestreljeno glavo.
Tragična smrt manekenke in njenega zaročenca je dramatično odjeknila v svetu tudi zaradi poguma, s katerim sta se v imenu ljubezni uprla apartheidu in rasni diskriminaciji, . ki je osnova družbene ureditve v Južni Afriki in ki odločno prepoveduje zakon. pa tudi spolne odnose med belopoltimi in temnopoltimi državljani. Lam sla Bubles in Jannie javno napovedala poroko, le nekaj me se-' cev pozneje pa ju je neko južnoafriško sodišče obsodilo
na osem mesecev zaporne W' zni. ker ju je policija zasS' čila v isti postelji p neki telski sobi.
Kljub težavam s pravici zaročenca nista hotela ^ hiti ' krivičnemu (milo P°ve' dano) zakonu, še zlasti pa l,e grožnjam in izsiljevanju ra(, sistov. Pri tem jima je h’ denar, predvsem pa Bubles*’! sloves nedvomno v pomoč, si policija in sodstvo nista u' pala ukrepati proti njima M' ko, kot bi ukrepala zopet manj premožne in manj r.n<t' ne ljudi.
Včeraj krvav epilog. *#■ enkrat ni znano, če ,?e šlo z** umor ali samomor. Morda s**j šla zaročenca raje skupaj * smrt. kot da bi se ločila, al pa je kak zakrknjen rasist se' gel po orožju in naredil česar si «pravica» ni držiit la. (vt)
na cesti
predvideti nepredvidljivo
resi življenje
Prehitevanje predstavlja vedno kritičen trenutek
Zamislimo si primer: smo na cesti z dvema pasovoma v vsako smer (mogla bi biti tudi avtocesta) z ostrim desnim ovinkom. Tovornjak s prikolico (ki ima pred seboj neko počasno vozilo) vozi po prvem voznem pasu. Vtem pridrvi
osebno vozilo, ki se pripravlja, da
bi ga prehitelo. Ce bi se vozač tovornjaka
v tem trenutku odločil prehiteli vozilo, ki
počasi leze pred njim,
in bi se za prehitevanje pomaknil na levo,
bi moglo priti do nesreče.
Na takem ovinku imamo namreč «trenutek nevidljivosti». ko vozač tovornjaka ne more preko stranskih ogledalc videti, da se neko
osebno vozilo pripravlja na prehitevanje.
Vse to je nazorno prikazano na gornji shemi.
V	tem primeru ...
V	takšnem primeru avtomobilist mora:
— najprej «odkriti» levo stransko ogledalce na tovornjaku Če ga ne vidi on, ne bo niti šofer tovornjaka videl njega. In torej ne bo mogel niti vedeti, da prihaja po pasu za prehitevanje osebno vozilo;
ugotoviti, če je pred tovornjakom s prikolico kako vozilo, ki bi njegovega vozača sililo k prehitevanju.
Dobra vožnja
Ko si za volanom, moraš biti pozoren in premišljeno predvidevati vse možnosti ter pri tem izkoristiti izkušnje in intuicijo.
Na cesti je treba predvideti tudi nepredvidljivo
MINISTERO LAVORI PUBBLICI Campagna Sicurezza Stradale
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cestah