Štev. 194 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v s&boio 25. septembra 1920 Uhaja _ izvzcmši ponedeljek — vsak dar. zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ne vračajo. — izdajatelj in odgovori *nik Štefan Godina. — konsorcij lista Euinosti. — Tisk tiskai. "t. — " »variva ,pc£-c —» Po1 Ieia L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon . - ta uprave štev. 11-57. EDINOS Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. T-pi jenje j^goslo venskega preibi val--t v a na zasedenem ozeml'u od časa zasedbe seirr, ki je doseglo svet višek 13. julija 1920, najbolj črnega dTic v zgodovini jugosiovenskih Primorcev, je prisililo politično društvo »Edinost« na sklep, da ipošlje k minj-trskemu predsedniku G olit-itljUr koL načelniku upravileljstva zasedenega ozemlja, odposlanstvo, iki na.j m,u kot takemu predi ž; v Imenu mgoslovenNkega prebivalstva na zasedenem ozemlju svoje pri'tožbe in zahteve. Odposlanstvo, pod vod-tvom predsednika poL društva ^Edinost', se je predstavno mini>trskemai predsedniku v torek, dne 21. t. m. in mu izročilo štiri' spomenice z vsemi pri-blast;!a, česar pa se ni zahtevata. MenJa se je zasJadno nadzorništvo samo o vs'ed dejstva, da se e rst\ir,o v trstih dnevih silno težko dobilo potni- list za polo-\ .inje v Jugoslavijo, kjer b: bioo mogoče dobiti pravilno sestavljena poirdtla o \4:šini ran;ikaj naloženih idenamih zaloji, d o čim so ime V: za-stopniiJii benjk v ta namen permanentne petne !*ste. Ker je ja\most popolnoma na nejasnem o sedan em stan.u valutnega vprašanja z ozirom na denarne zavode, se ma zdi pogrebno, da o * eni izpregovorlm par besed. V nekem konkretnem slučaju je zakladno t adzorništvo v Trsttu dalo tole pojasnilo: Zakladni minister :e ustav i nepreklicno - aterekolisibod: zamenjavo te vrste, celo onim, ki so« »pravočasno predložili redno opremljene prešnje, »kakor hlirro je doznal za besedilo mrroviic pogodbe z Avstrijo. Gori omenjena pegedba (člen 271) je namreč obvezala dolžnike, bivajoče v Nemški Avstriji, da sw*e dolgove napram državljanom novih italijanskih dežel plačajo v lirah po povprečnem kurzu, ki ga je imela krcna v Genfu me-eca septembra in oktobra 1918, to je, »po 56'80%, ker bi b:!o krivično, da fc: menjava gori omenjenih \log obremenila ilalijanfki drža-\-ni zaklad v pričo* dolžnikov, ki b; poravnate s veje dolgove v kronah, mesto v lirafi, po gori označenem kurzu. V Ju! j>ki Benečiji pa ne gre za vke mirovne pogodbe, bo 'Sreba! počakati, da se s pesebno pogodbo uredijo1 terjatve in dolgovi med državljani obeh držav. Tckrat bodo denarni zavcidi zamegli zahtevaiLii od svojih jug o slovenski h dolžnikov plačilo po dogc.votfienem ključu.« Iz besedila na daljnih izvajanj ije razvrdn.o,t da velja te za vse denarne zavode brez 'Izjeme. Zda.j nam je jasno, zakaj je zaklafro nazade\ne odicikie že iz prvega počelka pri-kgcd'ti ipričaikovanim novim razmeram1. Kako pa se je delajo popolnoma brez dalekovidnih načrtov je razvidno že iz tega, da skušajjo oblasti šele seda^ ugotovite dolgove :n terjatve fizičnih in pravnih oseb v deželah testran in onstran premirne Črte. Zadnji tozadevni- odlok generalnega cjvilne^a komisari.^ata v Trsrtju žuga celo s kazrtijo do 10.000 L napram onim, ki brl pedali napačne napovedi. In zaikaj >e treba naznanili tudi one t:rjatve, oziroma dolgove, kd bi tblli že na podlagi dosedanjih valutnih odlokov izravnani, oz. plačani? Kaj se zepet skriva' za temi skrivnostnimi odloki, iki jih ie malokdo razume m katerih dalekosežnosti- se zaveda malokdo? Ali bi r.e bilo delo veliko bolj olajšano in ali tbi ne bile napovedi popolnejše, ako bi «e naravnost povedalo, kak namen ima ta odlok? Ali bo treba denarnim zarodom, ki £m je bil denar že izmenjan, kaj vračati? Koliko? Ali gre samo za napoved dolgov in tirjatev v :=-tattistočne namene? Po ka.terem ključu d:ibe -ctstali zavodi izmenjani denar? Ce bi prišeJ v poštev klruč 56'80, kakor v pogodibi z Nemško Avstrijo, ibo izmenjava še dosti ugodna, četudi še vedno krivična. Iz tega sledi, da je v vsem dosedanjem po stoprunju pri ureditvi valutnega vprašanja toliko nejasnosti, toliko ugank, nedoslednosti in necdlkr tosrčnosilti, da so v zasedenem ozemlju redki možje, ki bi znali poslovanje denarnih zavodov preudarno voditi med Scilams in Ka-rl-bdami ?renogl}enlih In nepremišij^enih vladnih cdlokcv. Edino opozorilo, važno za zadruge, je izdalo zakladno nadzoroišpvo v Trstu, ki raeri na to, naj se osebam, ki stanujejo onkraj i premirne črte 'ter smj tjaik^ pristojne, .nikar ne izplačuje vlog v uradni valuti. To je bilo vse. In \-ertdar je rešiti toliko vpraša n}, napram (katerim zasedbena oblast ne more imeti ulage neprizadetega opazovalca'. Ko je zasedbena C'blaist valutno vprašanje emkrat načela, bi bila njena dolžnost, da to vprašanje dosledno izvede, kakor dosledno zahteva, da vse prebivalstvo plačuje davke po enakem ključu. Dejstva, da so 20% po višek en: prejeli, drugi pa ne, niti ne omenjam. Kar se tiče slovenskih denarnih zavodov, se ml zdi potrebno po.udariti', da pazljivo zasledujejo v.i e fce nove odredbe. Potrebno bi tuda. bilo, da jrm Zadnužna zvezaj v Trstu ter Goriška zveza v Gorici po resnem' posvetovanju z zakladnim nadzorništvoni v Trsdu nemindoma izdelate potrebna, sedanjim razmeram prilagođena enotna navodila. Pripomba uredništva. Kolikor smo obveščeni, je Zadružna zveza taikioj ob začetku obvestila svoje članice, naj prijavijo svoje tirjatve na pristojnem mc^rhi. S'Loer pa, izpregovoriimo še o tej veievažrci stvari v julršnjem izdanju. Pornzđsllteu bivšega austro-ogrsKogo brodovja msd Jugoslavijo in Italijo ZAGREB, 22. Ravnatelj dopisnega urada je imel te dni pogovor z m/nistrem vrtanjih stvari Trumbicem, ki mju je izjavil med drugim: »Ravno te dni lahka zabeležimo en ugoden korak bliže rešitvi jadranskega vprašanja. Gre namreč za razdelitev bivšega avslrccigrskega brcdov>a in razvci naše h-gc^tke mornarice. Pogajanj a v kr šot se začela v Londonu z Ber-tolinijem, iflkn ikim dcT?^-i:ccn v fcomfsiji za odškodninsko se nadaljevala in zaključilai v Parizu s popclnim sporazumom. Ključ dc ^ovetra obstojal v tem, da se bodo vise .trgovinslce in celo one ladje, ki jih je bivža a'vslroc(grslka mornarica r,pcrabJij.ala v telimiške namene, porazdelile med nrmi in Italijo. Trzade\"ni dogovor je bil že podpisan s po-polrfm zadoščenjem na obeh straneh; in sedaj se ne pričakuje drugo, nego formalna odobritev s strani 'komisije za odškodnino. Od vsega .brcdc-vja, ki se porazdeli, bomo mi dobili one ladje, kater h lastnik; so ju^oslovenske narodnosti, dočim bodo Italijani dobila brodovje, ki pripada ladjedelcem italija'O-ike narodnosti, bivšim a\-srroJrsk'm državljanom, ter razen toga odškodnino za kakih 800.000 ton, 'ki jih je Ital ja izgubila tekom vojne. Ker pa znašajo iad'Je, ki se razdele, skupno 620.000 ton, dobimo mi 180.000 ton, a Italija 470.000 ton. Na pcdla*gt narodne pripadnosti so nam bile •priiojeaie te-rle piovbne 'diružbe: »Oceansa«, »Ungaro-Croata<;, »Ungaro-Croata tibera«, dubrovnjšiki > Račić«, »l^lmtatbm«, >Aust.ro-Croata... Ln nekatere manjše družbe, ki imajo svej sedež v Hrvatslki in Da'maeijr. Od raznih enot bivše a. o. vojne mornarice, prirejeni'h za prevažanje ali tehnične namene, bomo dcib'ii laidjo > Cyklop^t, ;ki ima 2000 ten, jahto »Dalmait«, dve veliki ladji za prevažanje petr;leja, tender »Gigant«, tri parnake dalmatinskega finančnega ra'vnatte^srtva: »Dubrovnika, »Spalato«, *Zara« in končno šolsko ladjo »Vila Velebita.c Čim bo komisija za odškodnino odobrila ta diOgctvor — kar 'bo 'gotovo — bodo menjeni par-niiki, caipozneje v 1elcu enega meseca razobesili našo državno zastavo, pod katero bodo p kili po Jadra mi in druigih morjih. To Je, kakor sem rekel, velik korak naprej. Do malo dni bo nekoliko sto parn'kov plulo pod našo zastal o in ž njimi se bo postopalo kot js parnikii, pri-pada^očo naši dj-žavii, ki bo tako intLernacijo-nailno priznana kot pomorska vlast. Z omenjenim dogovorom smo veliko prido-biL', ika^ti izvzemši avstrijska »Lloyd«, ki je sedaj postal itali'janjkai družba, in nekoliko parnikov, vpisanih v lukah zapadne I^tre, nam je biio prisojeno vse ostalo bredovje za clbačno plombo, taiko da fccmci, kar se tega tiče, najmočnejši na Jadranu.« Stockhoimska konferenca proti Rusiji. STOCKHOLM, 22. Na stockhoJmski konferenci rudarskih delegatov in delegatov ne^pe-cijadiziramih delavcev je bri odklenjen predlog, naj se izrazi sočutje ru-ikim delavcem. »Social Demo/krateni naglasa, da pomeni beseda »ruslki delavci« — bcijševiš'ke deJavce in radi tega se vodr, da so bila na konferenci v večiiri pro t i b olj š e viša nagnjenja. Vesti Iz Češkoslovaške Minister Eensš proti Romanistom PRAGA, 24. Češkoslovaški listi cbjavK'ajo izjavo dr. Beneša, ministra za zunsnje zadeve češkoslovaške republike, v 'kateri odgovarja na srdite napade (konvun:?.tičnih listov »Rude Pravo^ in »Socialni Demokrat«. Minister trdi, da je češkotdovaška politika sledila že od leta 1917. točno nevtralnrcsti nasproti Rusiji. Na nasvet dr. Smeraia, vodja češkoslovaških komunistov, naj se sklene zveza z madžarskimi komunisti proti rearkci^ctaarni in anonarhistlčni Hcrih-jr-jevi vladi, icdgovaria dr. Beneš, da; ne bo delala češkoslovaška pol v. oka nikdar nobenih zve z z madžarskimi komunisti. Češkoslovaška vlada ima v rokah Lvt:ne, ki dokazujejo, da pošilja madžarska vlada sistem al' lao svoje komuniste na Slovaško, daj naj organizirajo elemente, ki so politično in moralično sumljivi in ki naj bi v primernem času in po ukazu madžarske vlade izzvali revolucijo. »Pravo Lidiu« objavlja poročno Reicha, de-I lega-ta madžarske vlade naredn h manjš:n na j Dunaj-u, o organizaciji pro tć češke iredentist i čne ! propa-gande na Slwraškem in o nalkupu Harthy-j ju nasprotnega lista • Becić Magyar Ujszag« j s strani madžarske vlade. Trgovinski dogovor med Češkoslovaško in Bolgarijo. PRAGA, 24. Med Češkoslovaško in Bolgarijo ie bil sklenjen trgovinski dc^ovcr v svrho iz-i menjavanja bolgarskega žita za češko 'ovaški • sladkor in na drugi stroini, da se clcijša «vo-■ .hoden uvoz poljedelski h strojev' in drugih čeških izdelkov na Bolgarsko. Volna proti Rusiji Potiska vojno porotno CURIH, 22. Iz Varšave poročajo, da so čete IV. poljske armade zasedle dne 20. d. m. prometno vozlišče Pruzan severno od Kobrina. Med tem ko so čete III. armade zavzemale Ozurec, so napredovali Poljaki od Tarnopola pro?i Podvcfto-dliifei ter so prenesld svojo frento od tega mesta k romunski meji ob Ztruču. Beleži. se močno zbiram je boliše viških čet pri Grcdniu in Slor.-mu, kar daje predvidjati skorajšnjo rusko ofenzivi proti- Bre,-1 Litovsku in Bjelostoku. S prve plenarne seje rasko-DoUsUe konference VARŠAVA, 23. Dne 21. t. m. se Je vršila v Rigi plenarna se>a mirovne konference. Ob začetku seje je imel ietiški minister za zunanje zadeve c.tvorila! govor v francoskem jeziku. Predsedn ic p^oi^ske delegacije Dombski je odgovoril v poljskem jeziku izražajoč zahvalnost za gostoljubnost in naklonjenost Le tiske. Nato naglaša^, da stremi Pcijskaj po pravičnem m;ru, ka na«} sloni na prijateljskem -porazumu. Pred&ednek ruske delegacije Joffe je odgovoril v ruskem jeziku rekoč, da mora imeti sklenitev miru demofleratične cbeleije brez zmagovalcev ni premaganih. Ko je bila nato ob 18. otvorjena seja, je izjavil predsedniSc Dombski, da je :kot prva točka na dnevnem redu overitev pooblastil. Pc kratkem odmoru Je izjavil, da je poljska! delegacija pregledala pooblastila rusflco-uikrariinske delegacije m da jih smatra za zadostne. Predsednik Joffe je izdal slično izjavo, nakar je Dombski sejo zaključil. Poljska in Finska priznali Letiško. RIGA, 24. Vsled baltiške .konference ste izjarvuli poljska ćn finsJca vlida, da n^inioravate prrziraiti Letiško -de iure . Po izaoiltBl KHlersnSB m nlka francoske rspiibliKs Pomen izvolitve. — Miilerandov pro{Srainni govor. Leygucs Miilerandov naslednik v vladi Kakor smo javili že včeraj, jc bil na versaillc-skem kongresu izvoljen za novega predsednika francoske republike nicn dosedanji ministrski predsednik. Danes pa prinašamo brzojavko iz Versail-' lesa, ki vsebuje njegov programni govor, ki ga Jc imel takoj po izvolitvi. V tem govoru jc potrebno posebno naglasiti ono mesto, kjer pravi Milleranđ, da bo >kušal ohraniti zdržnost, kontinuiteto dosedanje, t. j. njegove zunanje politike. Temu se sicer ne mere čuditi, kajti Millcrand je že večkrat dokazal, da je njegovo naziranje dobro ustaljeno na gotovih načelih, ki jih je popolnoma usvojil. Da se povrnemo k njegovi zunanji politiki, bomo naglasili da so njene najglavncjSe črte na eni strani neizprosna in neusmiljena iz\'ršitev versail-leske mirovne pogodbe, na drugi strani pa ravno tako neizprosno in neusmiljeno nasprotstvo in sovraštvo nasproti novi Rusiji, na tretjem mestu pa kolonijalna veličina Francije. Kar se tiče prve točke, sc mora reči da jc lahko razumljiva, ako se pomisli na velike francoske žrtve, ki so padle v zadnji vojni. Tudi gotovo, da bo imel Millerand v tem svojem prizadevanju na svoji strani 99% vseh Francozov. Edini njegovi nasprotniki bi bili levi socijalisti, ki pa ne morejo v Fraciji nikakor računati na pomoč, t. j. zanesljivo računati na pomoč in vzajemnost Splošne delavske zveze (Confedčration generale du Travail), ker ima ta poslednja svojo politiko, ki je neodvisna od politike socijalističnc stranke. Ako je ta točka razumljiva in opravičljiva, se ne more trditi isto o njegovem strupenem osvraštvu nasproti Rusiji. Millcrand je namreč najodločncjšl nasprotnik vsake misli o priznanju sovjetske vlade, dasi mora vedeti, da bi edino tak korak zanvogel pripeljati do vzipostavitve splošnega miru v Evropi in drugod po svetu. Mir hoče, da, tudi Millerand z Rusijo, toda še-le potem, ko bi 150 milijonov Rusov prosilo za zamero, ker se jc to ljudstvo preše prosilo za zamero, ker se je to ljudstvo pre-drznilo napraviti svojo rcvolucijo kot bi za kljubovanje francoski revoluciji. To bo seveda Millerand le težko učakal Ruska revolucija, ki postaja vedno bolj kompromisna re-\oIucija, se bo branila in tudi odbranila. O tem ne more biti nobenega dvoma, ako sc ne pozabi, koliko žrtev je že doprinesel ruski narod za svoje ideje o mednarodni pravičnosti in slogi. Na drugi strani pa so dokazale zadnje francoske volitve, ki so se vršile pretekle jeseni, da bo imel Millerand za seboj ogromno večino francoskega prebivalstva tudi v pustolovščini proti Rusiji. Radi tega ne pomeni njegova izvolitev za predsednika republike nič kaj preveč dobrega za ostalo Evropo, katero bo Millcrand skušal naščuvati proti Rusiji z vsemi sredstvi, kakor se mu je posrečilo storiti s Poljsko in z »Južno Rusijo« z Vrangelom na čelu. Ta nevarnost je tem večja, ker je Millerand na političnem polju mogočna prikazen, kakor ustvarjena za dominacijo ne le nad malimi nego tudi nad velikimi, kot nam jc dokazal luzernski in aixles-bainski sestanek. Kot ministru za zunanje zadeve sc mu je posrečilo rešiti nekoliko zelo težavnih sporov, ki so se bili pojavili med Francijo na eni strani, ter Italijo in Anglijo na drugi strani, in to v zmslu koristi Francije same. Čast, ki mu jo je izkazalo francosko narodno predstavništvo predvčerajšnjim v Versaillesu, ni torej nikak poklon temveč zaslužena nagrada za velike usluge,.ki jih je napravil svoji domovini. Kar se tiče koloinjalnc politike francokse republike, se ona ne razlikuje niti najmanj od kolonialnega imperijalizma Anglije in Italije. Ta imperializem gre, kot jc znano, za tem, da si te velike države zakaparirajo še nerazvite narode in posebno bogastva njihovih dežel, iz katerih vlečejo in cukajo dobičke, ki bi morali pripadati prizadetim narodom samim. In ravno proti evropski kolonijalni politiki pa jc obrnila nova Rusija dober del svoje moči in moči svoje propagande. Ko so na zadnjem shodu vzhodnih narodov v Baku zboro-vaici vlekli meče iz nožnic in prisegali maščevanje Lloyd Georgeu in Millerandu, niso bile to le prazne šale, temveč je treba videti v tem kali novih dogodkov, novih »plesov«, ki se pripravljajo, na največjo nesrečo vsega človečanstva. Z izvolitvijo Milleranda so torej sicer Francozt rešili svojo predsedniško krizo, ali k reSitvi sploS-ne svetovne krize, v kateri živimo, niso doprinesli nič odločilnega in tolažljivega. Na obzorju se stiskajo še vedno isti sivi oblaki, v katerih plašč jo zavita ljuta sovražnica človečanstva, ki sc ji pravi evropski imperijalizem. VERSAILLES, 23. Čim je bila proglašena izvolitev novega predsednika republike Milleranda, so se podali senatorji in poslanci v dvorano, kjer jo bil Millerand in Bourgeoisom in Raoulom Peretom, L' Hopitalom in z vsemi ministri. Med tem jc top začel streljati običajne salve, da naznani izvrJenn izvolitev. Bourgeois jc izrazil Millerandu čestitke parlamenta in je naslovil nekoliko prijetnih besed bivšemu predsedniku Deschanelu. Predsednik narodnega predstavništva jc čestital Millerandu na njegovem delu, ki ga je dovršil na čelu vlade in ker je utrdil z dejanji neomajno voljo Francije doseči izvršitev mirovnih pogodeb. Nato jc čestital Millerandu L" Hopital v imenu vlade. Vemo — je rekel — da vam ustava podeljuje oblast, ki je v zvezi z vašo visoko službo. Treba je dodati moralno oblast, ki ste si jo stekli osebno. Millcrand je odgovoril govornikom in sc jim je zahvalil. VERSAILLES, 23. Po izmenjanju običajnih govorov je izročil minister varuh pečatov Millerandu avtentičen akt o njegovi izvolitvi. Ta enostavna formalnost nadomestuje cerimonijo predaje oblasti. Nato je novi predsednik republike sprejel novinarje in parlamentarce. Millerand jc nato odšt-1 iz versaillcske palače, da pojde v clizejsko palačo. Vojaštvo mu jc izkazalo čast in velikanska množica mu )c prisrčno klicala. Čim je prišel v Elizej, je Millcrand pregledal čete, ki so mu izkazavale čast. Zatem je šel v veliko »pozlačeno dvorano«. Tu jc minister varuh pečatov predložil novemu predsedniku ostavko Mil-lerandove vlade. Nato jc šel Millcrand v senat in v zbornico, kjer je obiskal oba zastopnika Bour-geoisa in Raoula Percta. Ob 20. sc jc zopet povrnil v Elizej. Med potjo jc množica neprenehoma klicala novemu predsedniku republike. V clizcjski palači jc nato sprejel predsednike in tajništva raznih parlamentarnih skupin. Nato jc Millerand zopet odpotoval v Versailles. Predsedniku pariškega občinskega sveta j poslal 20.000 frankov za mestne reveže. VERSAILLES, 23. Zahval ivši sc Boiirgcoi.su in L' Hopitalu, jc Millcrand veličal z ganljivimi besedami svojega prednika. Nadaljujoč je rekel, da mu je kengres naložil dolžnosti, katerih razume resnost in obseg. Kot zastopnik državnih koristi ob času strankarskih borb, kot bdeč varuh najvišjega jamstva svobode, ki jc v ločitvi državne oblasti in želeč, da obvaruje to svobodo za vsakogar, je prvi uradnik republike obenem tudi njen prvi branitelj. Brczprimerne koristi, ki jih je doprinesla republik i deželi v zadnjih 50 letih, jo stavljajo na varno pred vsakimi razpravami. Izkušnja nas uči, da se bodo morali temeljni zakoni republike pregledati, či:n bodo to dovolili sedanji težki hipi. Da sc premagajo vse težave, bo potrebna bratska sloga vseh Francozov, ki morajo ostati bratski združeni v miru kot so bili v vojni. Zmagoslavna Francija se mora vzdigniti s s\ojih razvalin in mora zdraviti svoje rane, in da si opomore, mora dobiti celotno poravnanje obvez, ki so bile podpisane nasproti njej v mirovnih pogodbah. Novo stanje stvari je nastalo. Francoska demokracija, sporazumno s svojimi zavezniki, bo bdela, da sc to stanje ohrani in da se bo razvijalo. Sporazumno z ministri, branitelji vladne politike pred zbornicama ali tolmači volje parlamenta pri predsedniku republike, bom zagotovil zdržnost zunanje politike na način, ki bo vreden naše zmage in naših mrtvih. Republikanec, ki ga je narodno predstavništvo izvolilo, bo napet vse svoje moči, da bo na višini zaupanja, ki so ga položili vanj predstavniki ljudstva. PARIZ, 24. Leygncs jc bil imenovan za ministrskega predsednika in ministra za zunanje zadeve. Ministri Millerandovc vlade obdržijo svoje listnico. Predsednik U/Ilson se ne udeleži volilne borbe NEW-YORK, 22. Predsednik demokratske^ edibera javita, da se ipredsedniik Wili>on ne bo mnogo udeleževal volilne borbe. lme>l bo le nekaj gevorov v Beli hiši in od časa do ča>a bo da! po kako izjavo. Položaj v Gornji ilezljl BRESLAVA, 21. V Gornji Slcziji je minul 19. in 20. t. m. povsem mirno, dasi so bili za ta dneva napovedani novi nemiri. V okrajih Katlowita in Rybnik je bilo odpravljeno obsedno stanje in italijanske čete, ki so bile poslane na pomoč, »o «e zopet povrnile v svoje garnizije v Kaselu in Ratl-boru. BEROLIN, 24. WoIfova agencija ima iz Oppelna vest, da je neki francoski častnik ubil včeraj zvečer z revolverjem na ulici nekega železniškega uradnika v Oppelnu. GrJka zbornico razputfenn Volilna borba se je začela. — Eplrsko vprašanje ATENE, 22. Na jutrišnji seji bo zbornica končala svoje delovanje. Zatem bo hitro razpuščena in takoj se bodo vršile nove volitve v stari in novi Grški. Medtem se Je volilna borba že začela z velijo energijo, bodisi s strani venizelistov bodisi s strani opozicije. Minister za socijalno skrbo Sitzes Je rekel v svojem govoru, ki ga Je Imel v Janini, da je bil pooblaščen od Venizelosa izjaviti, da se mora vprašanje severnega Epira smatrati za rešeno v zmislu Želj Epir-cev. Grška gleda z zadovoljstvom neodvisnost Albanije — Je nadaljeval min ster — in želi imeti ž njo prijateljske odnošaje, toda Albanija se mora v lastno korist izogibali dejanj, ki bi lahko kalila takšne odnošaje. Epir se ne bo imel nikoli podvreči tuji vladavini, posebno sedai, ko se je Grška povečala s krvjo svojih sinov. Bolgari se zahvaljujejo Grkom radi lepega ravnanja z vojnimi ujetniki ATENE, 23. Listi poročajo, da je načelnik bolgarske vojaške misije za povrnitev vojnih ujetnikov poslal načelniku grške vojaške misije pismo, v katerem izraža hvaležnost bolgarske vlade za dobro postopanje z ujetniki, ki so se nahajali na Grškem. Strta IL »EDINOST« štev. IH V Trato, dne 25. iifflf^i 192#. Krvavi izgredi v Puli Delavsko zbornica zažgana — TIskarna lista „II Proletarlo" razdejana PULA, 24. Faštistovsko delo ni še dokončano. Začelo se je 13. julija proti jugoslovenskemu prebivalstvu na zasedenem ozemlju in se od tedaj dalje nadaljuje sedaj v večjih, sedaj v manjših obsegih, sedaj bolj sedaj manj grozno. V Puli je dobilo včera precej grozno obliko. Okoli 23. se je slišalo streljanje pri poslopju »Apollo«, kjer imasta svoj sedež soc. mlad. društvo in intcrnacijonalni športni klub. Kako je prišlo do tega streljanja, ni še pojasnjeno. Gotovo je samo to. da je bil tekom streljanja ranjen neki orožnik, ki je imel v družbi drugih orožnikov tam službo. Vest se je razširila kakor blisk po mestu in ljudstvo je začelo preplašeno begati po ulicah, pričakujoč — nekaj hudega, ker že so začele tekati po ulicah močne skupine mladeničev, članov tukajšnje »bojevne zveze«. Ni trajalo dolgo, ko je pridrvela iz gledališča »Cescutti« najmočnejša skupina »fašistov«, kateri so se potem pridružile tudi druge močnejše skupine. Vsa ta množica »fašistov« je nato vdrla s silnim krikom proti Delavski zbornici. Delavska zbornica je bila v tem času k sreč: prazna. Ko so »fašisti* pridrveli pred poslopje, se je slišalo silno pokanje. Vrgli so šest užigal-nih bomb proti vratom in oknom in v hipu je bilo poslopje v plamenu. Požar je uničil vse, kar je prijel. Sodijo, da je čez 100.000 lir škode. Toda »fašisti« se niso zadovoljili s tem. Medtem ko jc švigal plamen iz vseh oken Delavske zbornice in se je zbrala pred gorečim poslopjem množica, ki je z grozo gledala ta prizor, je del *faši-stov« vdrl proti uredništvu socijalističnega lista ril Proletario«, ki se nahaja na trgu »Porta Au-rea«. V hipu so bila vrata ulomljena in uredniški prostori popolnoma razdejani. Papir in drugo so fašisti« pometali skozi okno in vse skupaj na ulici zažgali. Tudi to jim ni bilo še zadosti. Vdrli so v tiskarno tega lista, ki se nahaja v ulici MazzinI, kjer so razbili stroje, zažgali ves papir, ki so ga našli v tiskarni in razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke. Ponoči so vdrli -fašisti« tudi v delavski okraj Policarpo. kjer so zažgali podružnico mladinskega socijalističnega društva. Oblasti so se vedle tako, kakor so se vedle ob priliki požiga -»Narodnega dema«. Ko je bilo že vse razdejano, so aretirale nekoliko oseb, ki — baje ne znajo italijanski. Razumljivo je. da so pokala tekom požara v Delavski zbornici skladišča bomb. granat i. t. d..... kakor julija v »Narodnem domu-r. Sploh se je vse vršilo, kakor takrat, samo. i da so imeli sedaj »fašisti« izgovor — upravičen ali neupravičen, ne vemo — da je neki socijalist streljal na orožnike in enega ustrelil, dočim so julija j naredili vse one grozote, ne da bi se bil komu las j izpulil iz glave. Mesto je preplašeno in terorizirano. Danes je delo počivalo. »Fašisti« so ukazali, naj se zaprefo vse prodajalne, in trgovci so ubogali, ne hoteč tvegati požiga svojega imetja. Delavci so v znak protesta radi dogodkov zapustili žc zjutraj delo. Smatra se. da bo proglašena splošna stavka. Kakor se vidi. gre vedno na boljše! 0 Kruaulh do$ođkHi o Turinu Osem mrtvih in trideset ranjenih. TUR IN, 24. Mesto je še vedno pod vtiskoan zadnjih dcgc-d-kciv, 'katerih prvotni vzrok ni še natenćro znan. Ve -se samo, da ie neki redar ustreli* prcM 'rudem, ki sc spremlja hi krsti d veh delavcev, nt" t "h. prejšnjo noč, na pckcpaKšče. Streljal je t: je zato, ker .ga jc nekdo med spremljevalci mrli če v izzival. Teko; po prvem: strelu so prihiteli cddeiki redxr;ev, dvi so začeli strelja* i proti' sprevodu. Medtem ko so -tukaj padli prvi ranjenci, se >e začel napad proti .tvorm-cam, zasedenim po delavc a, k}er se je vnel bo« med delavci in redarji, ki se je potom razkril tudi po mestu in trci al celo noč. Včeraj zjulra?} "e skupina »fašistov« in redarjev napadla »Av:^t:'ev« -kanujen, p-cln .listov za na deželo. Kcm jon jc izginil brez mlečki. Redarji n fašisti so t- ii naskočili »Ivornico čevljev, zasedeno po delavcih. Zapeljal; so ncgLo proti vratom t Zdajci avicmobćl1, ki jih ie udri, nakar ses vdrli v -tvorn'co in priredrli pravd, lov na delavce Ln dela\'ke, katerih so veliko šle-rfe aretirali. Rimski dogovor med delavci in industrijalci pred kongresom zveze kovinskih delavcev. MILAN, 24. Pc do'gi razpravi je kongres zveze italijaR-k h kovinskih delavcev sprejel re-sf'luc:|o, v kareri odobrava delovanje zastopnikov, ki so dosegli sprejem delavske korAcle v tvornicah. .n pc-ziva delavce, naj cstanejo na svoiih mestih, dekle r -jim crgan'.zaclja ne da drugačnih naved i. Rezolucija se to predložila vsem delavcem, da izrazijo o njej svoje mnenje. Medtem prfraja'o ve t: ćz raznih mest o novih zasedbah ivomic s strani delavcev. Nemfcki protesti proti odločitvi Eupeoa in Malmedy od Nemčije BEROLIN, 23. Pruski deželni zbor je odouril enoglasno protest pruske vlade proti prisoditvi okrajev Eupcn in Malmćdy Belgiji. Predsednik Leincr je izrazil nemškemu prebivalstvu v Eupenu in Malmćdy zagotovilo, da upajo Nemci v državi kakor oni. da prekliče svet Zveze narodov čim prej svoj sklep. v •• - Domače vesli Basen o volkn in Štorklji. Francoski pisatelj La Fontaina pripoveduje nastopno base no volku in štorklji: Preveč požreinemu volku je obtičala kost v grlu. Že je mislil, da ga bo konec, ko je prišla mimo štorklja. Drage volje mu je Sla na pomoč in izvlekla kost iz grla. Na to je zahtevala palčilo. Kaj plačilo? — jo je zavrnil volk! Smešno. Ali ti ne zadostuje, da si potegnila svoj Trat iz mojega žrela! — Tako volčjo — moralo si osvajajo iz-vestni naši sodeželani druge narodnosti, ko jim predočamo, kako lojalno, pošteno se je vedlo naše ljudstvo napram njim v težkih časih, ko bi jim bilo lahko neizmerno škodovalo, pri čemer bi pa le vračalo s tisto mero, s katero so nam oni merili, ko so nam mogli škodovati: po izbruhu vojne, ko je na tisoče naših v Primorju in v Dalmaciji moralo v ječe in internacije le vsled podlih mašče-valskih denuncijacij... In če jih sedaj opozarjamo na dolžnost, da bi nam vračali milo za drago, poštenje za poštenje; ko jih opozarjamo, kako krivico nam delajo s svojim divjanjem, kako črno ne-hvaležnost zagrešajo, nas zavračajo porogljivo: Kaj, še to zahtevate, da bi živeli poleg nas kot enakopravni, da bi uživali iste pravice z nami?! Smešno! Al, da govorimo z basnijo La Fontaina: Boga zahvalite, predrzneži, da vas tedaj, ko ste nam vlekli iz grla kost avstrijskega režima, nismo — požrli. O, La Fontaine je bil modra glava! Osrečitelj Dalmacije — profesor Urbanaz. Istranin nam piše: Hvala Vam, gospodine urednice, da ste zavrnuli i uspešnim argumentima razkmikali onaj besnisaoni pokušaj nekoga prof. Urbanaza, da bi pridobio socijaliste za nekakvu fantastičnu dalmatinsku republiku. Zbilja, čudno je kako lako i brzo je naseo milanski »Avanti!« toj najnovijoj intrigi proti jedinstvu jugoslovenskog naroda, kojom bi se imalo započeti i jedno »dalmatinsko pitanjem alla DAnnunzio. Možemo oprostili donekle »Avantiju« u Milanu, ako baš ništa ne poznaje naših zaposjednutih krajeva i još manje ovdešnjih tobožnjih političara; učiniti ćemo mu zato malu uslugu i karakterizirati mu njegovod najnovijeg dalmatinskog (?) »misjonara«, premda ne nosi više fratarske mantije, kako se prošle godine vozao od sela do sela širom Istre na vojničkim automobilima u službi poznate »Trento - Trieste« i propo-vedao novo evendjelje o svem mogućem i nemogućem. Govorio jc nedeljom i blagdanom pozvanim seljacima o svem zlu nevolji, koja bi jc Jugoslaviju te kako će nas usrećiti novi režim slavne Italije. Premda mu pučanstvo okretalo ledja, možete o tim »lepim* raspravama opširno čitati u raznim talranskim novinama čitave prošle godine. Nc ćemo se dalje s tom zaboravljenom prošlošću baviti. Spominjamo samo. da je taj najnoviji socijalista (?) »profesore« Urbanaz, koji se ne može ponašati sa talijanskim prezimenom a rado je isticao, da mu je maj Slovinka, kušao sve, što je samo megao, da poruši jednodušnost slovenskog našeg pučanstva u Istri. No uzalud! Jer ljudi ostali tvrdi i dosledni svuda proti svakojakom mamlje-nju, premda ih je znao moliti i zaklinjati i groziti jim. U tome Vam odgovor na Vaše pitanje od 14. tek. meseca, na koje je gospodin Brbanaz tako lepo šutio; naime: zašto ni talijanski socijaliste niti njihov naj noviji politik Urbanaz nc prozbore ni reči o volji i želji pučanstva v »juliskim« krajima. Gospodin i-professorc« se ko »slovinski« zaslanik društva »Trento - Trieste« u družbi poznatog Mon-tija Babudra kao slavitelj D'Annunzia predobro osvedočijo o pravoj volji i želji našeg stanovništva, a pošto mu nije to uspelo tim načinom, htio bi sada drugdje rovariti protiv Jugoslavije i makar vodio i socijaliste za nos! Zašto toliko ustrajnosti u njegovom besmisaonom radu? 0 tome ne marimo raspravljali. Ta družba Franka i Sachsa sa raznim potjeranim gulikožama i političkim šarlatanima nije malena. Gospodi socijalistima ne možemo čestitati na toj najnovijoj političkoj akviziciji, ali našoj braći u Dalmaciji svakako, jer će imati povoda, da se nasmije kad doznaje tko sve ih hoće osrečiti! Češkoslovaški generalni konsulat ▼ Trstu poživlja onega gospoda, ki je približno pred 14 dnevi oddal pri delegatu kraljestva SHS v Trstu pol usnjeno prsno denarnico z denarjem in dokument!, da bi se blagohotno prijavil v uradu češkoslovaškega konsulata Via Miramar 29. Dokumenti (listine). najdene na centralni postaji v Trstu, so last češoslovaškega kurirja Frana Vvletela, ki je izginil brez sledu. Uradne vesti Sladkor za vinogradnike. Generalni civilni ko-misarijat opozarja, da se pričakuje v toke tega meseca prihod v Trst sladkorja, ki se bo razdelil trtorejcem, oziroma za zboljšanje mošta in za delanje petijota za domačo rabo v zmislu zakona od 12. aprila 1907. B. L. I. št. 210. Cena je določena na 12'30 lir za kilogram, franko v Trstu in 9 carino vred. Ker so radi sedanje cene sladkorja neki trtorejci izjavili, da ga ne kupijo, je treba, da tisti, ki ga hočejo imeti, to naznanijo — tudi izravno — generalnemu civilnemu kojnisarijatu v Trstu (urad št. VIL), kateremu bo potem mogoče sladkor pravično razdeliti. Dan in kraj za priti po sladkor sc naznani potom listov. V tem trenotku so planili vsi trije roparji nad ubogo starko. Prestrašena Ženska je začela, klicati na pomoč, ali eden izmed roparjev ji je groril, da jo zaduši, ako takoj ne utihne. Eden jo jo držal, dočim sta druga dva preiskala vse predale. Ker niso našli niti vinarja, so hitro pobegnili. V zahvalo ker mu je posodil 20 lir... Andrej Godina, stanujoč v ulici Madonnina št. 20. je bil dolžan nekemu Rudolfu Sussichu, stanujočemu > isti hiši 20 lir. V nedeljo sta se slučajno srečala z Godino, pa je začel napeljavati Sussich pogovor na tistih 20 lir. Godina pa ni hotel nič slišati, beseda je dala besedo in konec prepira je bil ta, da je Godina udaril Sussicha s sekiro po rokah. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji. Včeraj sta se zopet srečala, ali to pot je pograbil Godina nekaj kamenov, ter jih zagnal Sussichu v glavo in v hrbet. Konec prepiru so napravili orožniki, ki so spremili ranjenega Sussicha v bolnišnico, razburjenega Godino so pa zaprli. Goljulica. Nekako pred enim mesecem se je seznanil Josip Cozian z neko žensko, ki je skrivala svoje ime. Ta dobra ženska je prav na lahek način izvabila od Coziana 1000 lir. Rekla mu .je, naj ji posodi 1000 lir, da bi nakupila zelenjavo, katero bi potem odposlala na Reko, in pri tem nekaj zaslužila. Njen zaročenec jc ustregel njeni želji, ker ni slutil, da je njegova zaročenka— doljufica. Včeraj je šele opazil Cozian svojo zmoto, ker je njegova zaročenka s tistimi 1000 lirami nekam... izginila. Sleparijo je naznanil kvesturi, kjer so mu povedali, novico, da se nahaja njegova zaročenka v Turinu. Društvene vesti Tržaško kolesarsko drnitvo »Balkan« priredi v nedeljo, dne 29. t. m. izlet v Komen. Zbirališče kolesarjev na Obelisku ob 9, odkoder se odpeljejo skozi Repen, Dutovlje, Krajno vas v Komen. — Oni pa, ki nimajo koles, naj se zberejo na južnem kolodvoru. Odtod se odpeljejo z vlakom do Na-brežine ob 8'50č Iz Nabrežine do Komna sc boao lahko prepeljali s kamijonom, ali pa šli peš. Za nazaj bo primerno preskrbljeno. Ker je to prvi društveni izlet po vojni, je pričakovati, da bo udeležba kar najštevilnejša, še posebno, ko bo tekla rujna teranska kapljica. Dopisi Iz tržaškega življenja Velika tatvina blaga za obleke. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v manifakturno trgovino Ivana Debcgnaka v ulici Cassa di Risparmio št 8. Odnesli so 30 peč blaga za obleke vrednega 80.000 lir. Lastnik trgovine je naznanil tatvino kvesturi. Drzen roparski napad pri belem dnevu. Ko je odpirala včeraj zjutraj ob 6'30 60-letna Uršula Goriup svojo ljudsko kuhinjo, ki se nahaja v ulici Settc Fontane št. 18, so se ji pridružili trije nroški. Zahtevali so od nje, naj jim postreže s tremi e prepuščajo tujCm rokam, ter nšti svojih otroic ne navajajo k delu, pak. se velikaški s!acvi mnogo pctepae 5e niisem videl dos!e} iti velfka škoda je, da je ne more Vdet? slikar in prenesti na platne.« »Da, da,« je rekel župniik, »česrto vodi Branka svojo deco na izprehod in navadno počivajo ob takih prilikah v Sumi, pevajo in se razgovarjajo z učiteljico. Ona jim pripoveduje črtice iz zgodovine, posebno hrvatske, govori tim o rastlinah, kamenju ćn živalch, a otroci poslušajo cdprDrh ust to pripovedovanje; 9n ko je Branka nehala s pripovedovan jem, poskočijo malčki ter začnejo brez konca in kraja vpraševati svojo učiteljico, ki fo naravnost obožuje^?.« " - ' v v * " " * ~ Čaje m svojstva. Morda bi izprevideli: Ne, tako vendar ne smemo lagatil Saj to ljudstvo je sloven-sko, je vredno spoštovanja. Ne žalimo ga, ne po-nižujmo ga, ne obrekujmo ga; kajti bori se le za svoje pravice, zahteva le, kar je njegovega. In to z orožjem zakona, pravice in dostojnosti! — Do takega izpoznanja bi morali priti gromovniki, ako je v njih le mrvice resnicoljublja in sodobnega, liberalnega, demokratičnega naziranja. in Če so kdaf kaj čuli o zlatih naukih velikega Italijana in svo-bodoljuba — Giuseppe Mazzinija! Videli bi, da na naših slovenskih tleh ne žive nekulturni ljudje —■ morda kaki Culukafri — ampak kulturen rod, ki v polni zavesti svojega narodnega in človeškega dostojanstva s ponosom in mirom samozavestni gleda na svoje obrekovalce in preganjalce. Ako bi tržaška gospoda hotela med to naše ljudstvo s trezno glavo pravičnih in objektivnih opazovalcev, potem bi videli nekaj, spričo česar bi morda nekoliko zardeli v obraz: videli bi, kako vzvišeno je to ljudstvo nad njimi po svoji dostojanstvenosti in etični vrednosti. Tako jim sporočajo s Krasa — »barbari«! — Kremenova. Dobrovo - Biljanm. Račun veselice, ki so jo priredili dijaki na počitnicah skupaj z domačimi fanti v nedeljo dne 12. septembra. Od vstopnine je bilo vsega skupaj inkasiranega L 1210; vseh stroškov 982*41. Torej čistega dobička L 227'59, ki se glasom sklepa prirediteljev razdeli na sledeči način: 10% za tiskovni sklad »Goriške Straže«, 20% za tiskovni sklad »Edinosti«, 35% v podporo dijakom v Idriji in 35% za narodno šolstvo v zasedenem ozemlju. Od šaljive pošte in od razprodaje cvetlic so izkupila domača dekleta v narodnih nošah: L 21145; stroški za nabavo razglednic L 59, tedaj čistega dobička L 152*45, ki se glasom sklepa prirediteljev razdeli na sledeči način: 10% za tiskovni sklad »Goriške Straže«, 20% za tiskovni sklad ^Edinosti«, 35% v podporo dijakom v Idriji in 35% za narodno šolstvo v zasedenem ozemlju. V prid skladu »Goriške Straže« in »Edinosti« se je nabralo na preplačilih L 130, kateri znesek se razdeli: po 50% vsakemu od omenjenih skladov. Znesek, namenjen dijakom v Idriji, t. j. evcntuelnc-mu podpornemu društvu dijakov v Idriji, in znesek namenjen nardonemu šolstvu, se pošljeta uredništvu »Edinosti«. Omenja se, da sc je moralo — ne po krivdi prirediteljev — plačati zelo visoko takso finančni oblasti, vsled česar se je čisti dobiček tako zelo skrčil. Prireditelji se zahvaljujejo vsem onim, ki so pripomogli, da jc veselica tako lepo uspela, in želijo, da bi delo za narod zavalovilo po naših Brdih kakor nekdaj pred vojno — v dobi »neodrešenja! Ob enem prosimo vse briške rodoljube in rodoljub-kinje: zbirajte pri vsaki priliki za tiskovna sklada »Goriške Straže« in »Edinosti«, ker časopisje Je naše edino uspešno orodje v današnjih težkih časih, ni zbirajte v prid ubožnim dijakom in v prid narodnega šolstva, kajti brez dijaštva ne bo v bodočnosti voditeljev in potom narodnega šolstva se obdržimo kot narod pri življenju. Kajti, mi hočemo živeti narodno življenje! Naj naša požrtvovalnost in naše domoljubje pokažeta svetu, kolika sila leži v nas... V sklepu se še omenja, da so oni računi na vpogled pri polagatelju računa V. Sfiligoj v Dobrovem. Iz Postojne. Pevsko društvo »Postojna bo imelo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8 uri zvečer v prostorih restavracije M. Vilhar svoj redni občni zbor. Opozarjamo brate pevce in sestro pevke ter prijatelje in podpiratelje našega narodnega petja, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu. Tudi nas je 6-lelni neprostovoljni oddih prisilil, da nismo mogli vršiti dane nam naloge. Radi tega moramo združiti vse svoje moči, da bomo odslej s podvojeno silo gojili našo slovensko pesem ter da doprinesemo to, kar smo zamudili. Torej na-svidenje pevci in pevke v nedeljjo 26. t. m. ob 8. uri zvečer na občnem zboru, kjer sc porazgovori-mo o nadaljnem delovanju in razdelimo vloge. Zdravo! — Odbor. MALI OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — N ujma o jia pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanji« pristojbina L 4.—. Kdor ilče služba plača polovično ceno. 2 SOBI z uporabo kuhinje se iščeta. Naslov pove uprava. 293 PRODAM dveletno kozko. Pertot, Rojan, Verniellia 445. 294 IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 293 VINOGRADNIKI! »Trtnica« Forčič i. dr.. Komen razpolaga z več tisoči cepljenk in raznih ameri-kan - bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrst goriških in istrskih in furlanskih. Naročila po dnevnih cenah sc sprejemajo takoj za jesen in pomlad. 298 GOSPODIČNA, učiteljica, išče stanovanje In hrano pri dobri družini. Ponudbe pod »Učiteljica* na upravo. 296 GOSTILNIČARJI! Krogle za balincanjc iz Svetega lesa, imam več iger na razpolago po zelo ugodni ceni. Ulica 30 Ottobre št. 14., zaloga vina. 297 DOSPELI SO krasni klobuki, najnovejše mode. Cene najzmernejše. Sprejemajo sc naroČila in poprave. Salone mode, Corso Garibaldi 28. 299 KUPIJO SE krpe, hišne, bele in barvane kakršnegakoli načina, čiste, plača se do 1'20 lir. Soli-tario 1, skladišče. 300 IZREDNA PRILIKA! Proda se šivalni stroj »Sin-ger«, zajamčen. Solitario 1, skladišče. 301 PIANINO ali glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, ul. 30 Ottobre 8. 282 KUPUJEM vsake vrste praznih vreč. Via Solilarlo 19. Marija Bubnič. 280 IZREDNA PRILIKA. Proda sc trliž za zimnice na izbiro po nizki ceni. Islitutto 12, vrata 2. 2S3 ŠIVILJA išče dela, v trgovini ali pri šivilji, v mestu ali na deželi. Naslov »Šivilja« poste restante Kobarid - Tolmin. 28-1 MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 213 II.-2 2169-19 EDIKT JUGOSLOVENI!! Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI"« Vsled prošnje Lupu Braunsteina Iz Lipe za dovoljenje za tvornico sveč in vseh predmetov, spadajočih v industrijo mila, na št. pol. 311 v ul. Sette Fontane-Rocol, se napoveduje za 16. oktobra 1920 (b 9 predp. na zemljišču N. Ta v. 1146 N. Pol. 311 v ul. Sette Fontane-Rocol komisijski ogle 1 v zmislu § 29. Industrijskega pravilnika. Vsi prizadeti se pozivajo, da javijo pismeno svoje eventuelne ugovore proti nameravani zgradbi do 16. oktobra 1920, pa najkasneje ob priliki komisijskega ogleda na ustmen zapisnik. Izjeme, predložene po tem roku, se ne bodo upoštevale. Načrt se lahko ogleda vsak dan od 10 do 12 v uradih civilnega komisprijata za Trst in okolico (Trst, ul. XXX oktobra št 7, II. nadstr., soba 19.) Trst, dne 23. septembra 1020. Civilni komisarijat za mesto Trst in okolico Politična oblast I stopnje. Borzna poročila. Tečaji: V Trstu, 24. septembra 1920. Jadranska banka 490.— Cosulich 5C8.— Dalmatia 365.— Gerolimich 1930.— Libcra Triestina 673.— Lloyd 2140.— Lussino 2300,— Martinolich 342.— Oceania 488,— Premuda 545.— Tripcovih 513.— Ampelea 625.— Cement Dalmatia 360.— Cement Spalato 402.— Krka 510.— Tuja valuta na fržaftkem trga: V Trstu, 24. septembra 1920. Ncprepečatene krone avstrijsko - nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni 8*25— 850 820— 8'75 35'- 37'— 77'- 80'— 4650— 4750 38'50— 39'50 2330— 23'30 156'-158 — 375'-377 — 81*- 8150 102'--104 — 26'- 27'— 83'- 84'— Riunlone Adriatlca dl Sleurta v Trstu. (Lastna palač* ,r. Ustanovljena leta I83S. Zavvirov. Droti škodi, povzročeni po ojnju. streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. 2l-vljenrska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih flavnih mestih in važnejših krojili. JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0K).000 | Belgrad, Celje. Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, ZagTeb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VaV , a v baneogiro prometu po ■*/•• Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po pusabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ula Cassa di Risparmio, uL S. Nlcolo Telefon : Stev. 1403, 179.*, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 Najboljše mazilo Podružnico o Trsta, ul. del Toro St. 10. čevlje Telefon 31-32