Štev« 43.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1919.
Leto XXXII*,
Evo lasnega dokaza!
V; kmetijskem listu St. 8 je zapisal Urek, prvoboritelj liberalne kmetske stranke in član njenega načelstva tele besede: »Ako dokažete, da je naša Samostojna kmetijska stranka s katerimkoli advokatom v tudi le najmanjši zvezi, dobite takoj izplačanih 10.000 kron.« In res so v »Kmetijskem listu« navidezno udrihali po liberalni stranki in slovesno zatrjevali, da z libcralci ne-fcejo imeti nobene zveze. To pa vse zato, da bo lažje slepili naše ljudi po deželi in jih ree nekaj preslepili.
Sedaj se je pa liberalna stranka sama izdala.
Dne 22. novembra je namreč JDS. = liberalna stranka poslala svojim krajevnim organizacijam obširno okrožnico, v kateri naroča svojim pristašem med drugimi tudi sledeče:
Da se odpomore pomanjkanju gospodarskih in prehranjevalnih potrebščin po deželi in v mestih, snujejo naši pristaši in pristaši »Neodvisne kmetske stranke« gospodarsko organizacijo »Ekonoma, ki ima namen skrbeti za živilske in kmetijsko - gospodarske potrebščine (krmila, gnojila in orodje). Deleži znašajo po 400 E in se plačujejo pri Jadranski banki v LJubljani na račun »Ekonoma«. Vsem našim gospodarskim organizacijam na deželi (Posojilnico, Hranilnice; Kmetijska društva itd.) kakor tndi posameznikom priporočamo, da pristopajo. Takih organizacij ml dosedaj nismo imeli in zato so naši pristaši velikokrat trpeli očitne škodo, medtem ko je klerikalce
podpirala Gospodarska zveza.---
Glede razmerja do - Neodvisno kmečke stranke povdarjamo sledeče: naša stranka ne bo nikjer ovirala razvoja Neodvisne kmečke stranke ln naši pristaši lahko povsod vstopijo tadl v organizacijo Neodvisne kmečke stranke.« — Tajništvo JDS.
Tako torej piše liberalna stranka svojim krajevnim odborom. Ugotavljamo sledeča: 1. Liberalna stranka uracfno objavlja, da so njeni pristaši obenem lahko pristaši nove Kmetske stranke. Ker pa ni mogoče, da bi bil kdo obenem član <! veh si po nazorih nasprotujočih strank, zato iz tega jasno sledi; da sta ; e dve stranki po svojih nazorih in na-
menih eno. Obe služita končno istim ciljem, t. j. svobodomiselnim in kapitalističnim. Drugače si tudi po člove* ško ne moremo razlagati, kako bi zagrizeni svobodomiselci, kakor so sedanji voditelji liberalne stranke, priporočali svojim pristašem vstop v Kmetsko stranko.
2. Gospodarska organizacija liberalni kakor tudi kmetski stranki jo skupna. Skupno, torej po dogovoru si osnujejo delniško družbo na kapitalistični podlagL Za skupno podjetje pa je neobhodno potrebno sporazuma in zveze. Gospodarska organizacija bo kapitalistična, ne zadružna; to se pravi: kmetje ne bodo imeli korist od gospodarske organizacije, temveč samo bogati delničarji. Za podjetjem stoji naše največje kapitalist'"no- liberalno podjetje »Jadranska jjdnka«. Tako bodo zopet potom ene nove kapitalistične družbe voditelji liberalne stranko1 v zvezi z voditelji liberalne kmetske stranke odjedali dobiček, ki bi ostal laliko kmetom samim, če so organiziram na zadružni podlagL
Torej zato je bila ustanovljena kmetska stranka, da vodi naše kmete v mesnice liberalnih velekapitalistov in da jih naredi za priprego svobodomiselnim načrtom. Krčmarska in trgovska gospoda okrog kmetske stranke, ali vas ni nič sram tako voditi za nos naše poštene kmete in slovesno zatrjevati pred vsem svetom, da z liberalci nimate niče3ar opraviti, za kulisami pa prodajate za Judeževe groše istega kmeta velekapitalističnim pijavkam?
Kmetje, ki imate še količkaj čuta za svoj stan in količkaj skrbi za svojo bodočnost, pokažite hrbet, tej hinavski liberalni »kmetski« stranki, ampak" vsT v skupno armado z našimi brati Hrvati na Hrvatskem, Slavoniji; Bosni, Hercegovini in Dalmaciji
vsi v Kmetsko zvezo!
Kmetske zveze vodijo boj potom zadružnih organizacij proti velckapi-talu.' Edino Kmetske zveze pa vodijo boj proti svobodomiselnim nakanam slovenskih liberalcev, ki jih gospodarsko in politično (vlada svobodomiselca dr. Žerjava) podpirajo na Si neodvis-nežil.
Proti nedemokratskemu vladanju demokratske stranke.
Dvajsetorica ljudi vladai danes V Jugoslaviji. In ta dvajsetorica ljudi pripada dvema strankama, ki nimata deset procentov jugoslovanskih državljanov za sabo. Tisti, ki imajo vedno polna usta o absolutizmu bivše avstrijske in ogrske vlade, danes zvesto in škrupu-lozno natačno stopajo po stopnjah grofa Stiirkgha in grofa Tisze. In to no samo v Belgradu, temveč tudi po pokraji-jinskih vladah. Hrvatski liberalni listi celo priporočajo, naj se imenuje diktator, ki bo imel polno moč v rokah. Tako smo srečno priromali iz demokratičnih in socijalističnih fraz v popoln absolutizem. Ljudstvo nima nobene besedice dvajsetorica ljudi v Belgradu s svojimi trabanti v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ve vse in zna vse najbolje. Ljudstvo nima nobene kontrole nad državnimi izdatki, ima le pravico vedno večjega plačevanja in vedno strožjega molčanja. Tako vladanje je zelo priprosto, a bo izpodkopalo državi temelje, kakor jih je drugim državapa. Toda našim liberalcem je v prvi vrsti zato, da bi vladali, da bi si polnili svoje žepe, da bi svojim ljudem preskrbeli mastnih služb in da bi pobijali »klerikalce«. In ko bodo »klerikalci« na tleh, tedaj bo lahko izpeljati ustavo po francoskem vzorcu: brezversko šolo, ločitev zakona, su« ženjstvo Cerkve in gospod stvo kapitalizma.
Kakor so poročali hrvatski in srbski listi, so se zbrali 21. novembra v Belgradu voditelji vseh opozicijskih' strank, katerim je res država in njena dobrobit prva skrb. Sestali so se voditelji radikalne stranke, Narodnega kluba in Jugoslovanske ljudske stranice.
Voditelji so ugotovili, da nova vlada ne skliče državnega zbora, dasi ima že nad mesec dni v rokah vladno krmilo, dalje se je razpravljalo o korupciji, ki postaja danzadnevom večja v državic Končno so poslali predsedniku par* lamenta Draži Pavloviču pismo, v kan terem zahtevajo, da se ljudsko zaatop-t stvo takoj skliče. Pismu je priložena interpelacija, katera naj se prebere v prvi; seji narodnega predstavništva«
V, tej interpelaciji » kakor, javljajo
listi — zahteva opozicija, da vlada ta-takoj pojasni zunanji položaj,
dalje je govor o notranji -politiki, ker »e brez vednosti parlamenta najemajo državna posojila;
ker se državno premožeaje troši brez kontrole parlamenta;
ker se dajejo državna imetja v aa-kup;
ker se za kulisami sklepajo trgev-ski dogovori in odrejajo carine;
ker se na škodo ljudstva hoče rešiti valutno vprašanje;
ker se ruši avtonomija občin in vsiljuje (oktroira) volilni zakon;
ker se ne izvrši agrarna reforma; ker se zanemarja oskrba prebivalstva z živežem, obleko in obutvijo, a vse vse te nedostatke izgovarjajo prizadeti s tem, češ, da je sedanja vlada sestavljena na žsljo faktorja, ki ni nikomur odgovoren.
V pismu na Dražo Pavloviča pa voditelji opozicijskih strank posebno to povdarjajo, da je regent Aleksander slovesno obljubil, ko mu je Narodno veče izročilo spomenico o državnem ujedi-njenju, da bo parlament trajno zboroval do konštituante in ta mora biti nad-aorovalni organ vsake vlade.
Opozarjamo g. cenzorja, da so vse to prinesli vsi srbski in hrvatski listi.
Kakor se čuje, vlada parlamenta ne bo sklicala, temveč ga odgodila, ker ae ga boji.
Naš kmet in delavec pod liberalnim jerostvom!
Iz Belgrada poročajo, da »e bodo nove volitve za državni zbor vršile po starem srbskem volilnem redu, ki ne temelji na splošni in enaki volilni pravici, marveč določa, da sme voljen biti ■vsakdo, ki je star vsaj 30 let In U plačuje 60 dinarjev direktnega davka. Voliti sme vsakdo, ki je 21 let star in ki plačuje 15 dinarjev letnega direktnega davka. Že to je velikanski korak nazaj, ko si je naše ljudstvo v hudih bojih proti liberalcem priborilo splošno in enako volilno pravico. Je pa še nekaj hujšega! Po tem srbskem zakonu se v vsakem volilnem okrožju voli po več poslancev. Na vsaki listi kandidatov — tako določa zakon — morata med kan-idiclati biti no d ▼ a kvalificirana (sposobna) kandidata, ki sta dovršila kako Univerzo ali kako drugo visoko šolo. Nrmen te določbe Je, da ne hi prišlo v državni zbor preveč kmetov ln delavcev. Posebno kmetski sinovi bodo s tem vsi izključeni od volilne pravice. Torej za v strelske jarke so bili dobri štiri leta in čez, da bi pa imeli tudi kakšen vpliv na vodstvo države, to bi gotovim ljudem hodilo v napotje. To sramoto pripravljajo naSemu ljudstvu naši liberalci, k1 se nazivljejo demokrate, da bi ga še dalje imeli pod svojo komando. In tem liberalcem, k1 jih vodi pri nas dr. Žeriav. lezejo rod klobuk oni samostojni kmetje, ki aa sedaj bratijo z llbe-
"1ci. Tak zakon bi bila sramota za naš«
ljudstvo. Zato proč z njim in tudi proč z onimi, ki to sramoto pripravljajo (to so liberalci) in podpirajo (to so samostojni kmetje liberalne barve). Proč z jerobi, ki bi radi na stroške ljudstva rešili svoje ogromne vojne dobička! Zate gre tem ljudem. Ljudstvo, na noge!
Zanimivost! z nedeljskega shoda lif jralne kmetske stranke.
Zanimivosti i nedeljskega shoda liberalne kmetsko stranke.
Kakor smo izvedeli naknadno od očividcev, je dala skoro vso udeležbo na nedeljskem shodu liberalne kmetske stranke LJubljana, Slška in neposredna ljubljanska okolica. Dve tretjini sta sestajali iz dobroznanih liberalnih prvo-boriteljev v »farški gonji« izza predvojne dobe, bile so tudi navzočo številne gospodične z klobuki, ostanek so tvorili gospodične s klobuki, ostanek so bili pregledali, da je kmetska stranka samo nova poljudna izdaja stare liberalno strank«. Konjeniki so bili šišenski Sokoli, torej sami pristni »kmetje«. Ljubljančani so tudi takoj opazili velikansko razliko med shodom Kmetsk. zveze in med tem shodom. Prvi shod je bil resničen izraz našega kmetskega ljudstva, pri drugem shodu pa je bilo vse, samo kmetskega malo.
Celo zborovanje je bilo zelo nemirno, nepazljivost je bila splošna, tako da je predsednik vedno moral zvoniti in opozarjati na mir. Je bila pač navzoča večina takih ljudi, ki ni imela interesa za tovrstne razprave.
Prvi govornik je povdarjal, da more biti pristaš vsak kmet, vsakdo, ki zna zemljo obdelovati in oni gospodje strokovnjaki, ki so pripravljeni kmetu pomagati. Ali je dr. Žerjav tudi kmetijski strokovnjak? Ali sta poštar Florjančič, ki je sklical shod kmetske stranke v Gorjah, tudi kmetijski strokovnjak, in prof. Potočnik iz Kranja, ki je govoril na tem shodu? itd.
Drugi govornik je govoril stvarno, le da previsoko, zato se zborovalci niso zanimali in delali šum.
Tretji provornik — bil je menda znani Kuralt iz Šenčurja — je začel s stvar-jenjem sveta in je nehal z zatrdilom, da se samostojni kmetje nikdar vč ne klanjajo gospodom (namreč duhovnikom) in »kadar gre za kmetske koristi, magpri pred samim Bognm ne.
Četrti govornik se je zaletaval v Gospodarsko in Zadružno zvezo, ki sta storili svoj čas to dobroto, da sta s svojimi zadrugami (rnlfajznovkami itd.) iztrgali 1'udstvo iz krempljev liberalnih oderuhov.
Najboljši govornik je Mermolla, ki je spveda nanprlal zlasti SLR. In karal belerairko vlado, ker ne izvede agrarne reforme.
Doktor LuVfin bi sicer kot doktor ne smel p-ovoriti, a ker ni kl^HVvlec, zato je tudi kmetski stranki dobrodošel. Bazlagal je agrarno reformo, kot jo li-
beralci ie euo loto razlagajo, a ostane samo pri razlagi.
Nato je prebral predsednik edino resolucijo, ki izraža udanostne izjavo Nj. Velič. kralju Petru I., ga prosi, iia uvažuje želje in zahteve slovenskega kmeta in obljublja, da bo kmetskd stranka podpirala tež«je krone ia jugoslovansko stvar.
Popoldan je šla velika deputacija k dr. Žerjavu, ki jim je govsril ia ki so mu ploskali.
Ugotoviti moramo to-le:
1.	Nihče izmed govornikov ni zahteval volitev.
2.	Ljubljanske dr. Žerjavove absolutistične vlade ni napadel nihče, na osrednjo je lo Mermolja vrgel par tep-lih kopij.
3.	Korupcije z izvoznicami ni omenil nihče, carino, ki tako tare kmeta, samo od daleč o vojnih dobičkarjih in kapitalistih ni padlo treh besedi.
4.	Kmetske zbornice, ki je stalna ln naša življenjska zahteva, ni omanll nihCe.
5.	O voliljii pravici za ženske ni bilo govora.
In to naj bo potem »kmetski« shod?
Zvečer so se zborovalci odpeljali, poflebni vlaki so bili razen pe dva vagona, domalega praznL
Kpietjc, ne zamenjavajte: Vaša največja stranka se glasi: jugoslovanska kmetska zveza. Novoustanovljena pa se glasi: Jugoslovanska kmetijska stranka in ni vaša stranka, ker cepi kmetsko organizacijo na dvoje.
Laž se drži laži.
Liberalni kmetje, ali boljo rečeno podeželski gostilničarji in trgovci skušajo zmanjšati ugled Ljudske stranke s tem, da razširjajo gorostasne laži o dr. Korošcu in dr. Brejcu. Pripovedujejo o milijonih, ki jih je pridobil dr. Korošec, dasi vsi Srbi brez razlike strank priznavajo, da je bil Korošec eden izmed tistih ministrov, ki so nepodkupljivi, ki delaio naiboli nesebično in nepri-stpansko. Zato je bil tudi v prehrani takoj red, ko je postal dr. Korošec prehranjevalni minister, dasi je bil najslabši letni čas. Kako pa je danes? O dr. Brejcu pripovedujejo o vlakih, ki jih je vozil v Avstrijo, dasi pri izvoznicah dr. Brejc ni imel ničesar govoriti in tudi ni Imel z njimi prav ničesar opraviti, ampak samo dr. Žerjav in šef prehranjevalnega urada. Če je res, zakaj pa tega nobeden ni povedal na nedeljskem shoda? Seveda, tam si no upajo, ampak skrivaj razširjati po železnici in gostilnah, imajo korajžo, ker vedo, da jim ne bo nihče na jezik stopil. Da, celo to si upajo lagati liberalni hujskači, da sta dr. Brejc ln dr. Korošec zaprla Naše somišljenike poživljamo, da natačno pazijo na te obrekljivce in nam jih takoj naznanijo.
Steiifc
Pnmoliuti 1919

Kolkovanje bankovcev.
se je pričel« v Sloveniji dne 30. novembra in bo trajalo 14 dni. Po preteku 14 dni se bo vršilo nadaijnih 14 dni naknadno kolkovanje, toda samo pri
Eodružnicah Avstro-ogrske banke le v jubljani in Mariboru za one stranke, ki 8o bilo vsled odsotnosti, bolezni ali drugi nepremagljivi oviri zadržane, da bi dale svoj denar pravočasno koleko-vati. Enokronski in dvokronski bankovci se ne kolkujejo. Vsaka stranka, ki prinese kolkovat, mora povedati ime in krstno ime stranke, poklic, stanovanje ter vsoto kron, ki jo prinaša na kolkovanje. Od prinešene svote pridrži komisija 20 odstotkov in sicer tako, ki so najbolj obrabljeni. Za teh 20 odstotkov dobi stranka posebno pobotnico, ki se bo pozneje zamenjala z dinarji, kakor razglaša uradna izjava. Manj kakor 20 K ne sme nobena stranka prinesti h kolkovanju. Če ima samo en desetak, naj naprosi kako drugo osebo, da ga pridruži svojemu denarju. Kolkujejo se samo pravilno, čeprav nejasno žigosani bankovci. Pritožbe zoper odločitev kolkujoče komisije v tem oziru ni. 2e četrti dan kolkovanja ima vsakdo pravico zahtevati, da se mu plačuje v kolkovanih bankovcih.
Kolki, ki se rabijo pri kolkovanju, bo za de se take oranža« te barve, za 'dvajsetake vijoličaste; za petdesetake zelene, za stotake rjave in za tisočake modrorumene barve.
Naše ljudstvo bo Toliko trpelo pri kolkovanju, ker je y vsakem okraju le nekaj uraderr določenih za kolkovanje. Ljudje morajo prvič daleč hoditi, drugič dolgo čakati. No, z veliko modrostjo se liberalci pri tem svojem reševanju valutnega vprašanja ne morejo ponašati.
Kolkovanje bankovcev na Hrvatskem.
Zagreb, 27. novembra. S kolkova-njem bankovcev na Hrvatskem je ljudstvo zelo nezadovoljno. Vrše se velike zlorabe. Tržne cene blaga se dvigajo, blaga ni na trgu; ker vsakdo čaka, da se kolkovanje izvrši. Za očeta te ideje smatrajo Slovenca dr. Brezigerja, znanega demokratskega poslanca. Toda to mu nikakor ni v posebno čast. Kolki so izdelani zelo nesolidno in so vrata po-narejenju odprta na stežaj. Kakor do-znavamo, Se bo kolkovanje vršilo do konca decembra. Začetkom januarja pa bomo im«li na rapolago že dosti novih dinarskih bankovcev. Vprašanje je tedaj, čemu nam bo to kolkovanje za par dni. Edini razlog za to nesmiselno nflredbo je pač le ta, da bo država pobegnila iz prometa 20 odstotkov bankovcev. Toda, ker jih namerava zopet vreči v promet; je jasno, da s« bo s tem doseglo le novo pndanie naše valute in novo dviganje cen. V?e to ?e ima zahvaliti modrosti sedanje liberalno - socialistične vlade, ki ja uvedla to kolko-
vanje, je en cel mesec naprej razglašala, da so kapitalisti imeli prilike dovolj, svoj donar spraviti na varno. Udarjeni bodo s tem le delavni stanovi, kmet, delavec in uradnik. Pri vsem tem pa eujamo, da hočejo staro krono spraviti popolnoma ob veljavo. To kolkovanje res kaže na to, da hočejo krono uničiti, pa se jim ne smili ljudstvo; ki vsled padanja krone tako strašno trpi. Liberalno - socialistična ljubezen do ljudstva 1
Konjereja.
Pri nas je p® nekaterih krajih konjereja lepo razvita, vendar bi se lahko še marsikje bolje poživila in bi donašala večje dohodke kakor dosedaj. Splošno se pri nas ni redilo niti toliko konj, kolikor jih sami derna potrebujemo in kupili smo jih vsako leto precejšnje število v sosednjih deželah, posebno na Hrvatskem, da smo pokrili svojo lastno potrebo po konjih. Vendar so se pa izvažali tudi o;1 nas konji in prodajali v druge dežele; pred vsem se proda vsako leto večje število žrebot v Avstrijo, posebno v sosednje Alpske dežele. Kupci iz teh dežel prihajajo k nam, kupijo posebno boljša žrebeta in jih dalje prodajo konjerejcem na Štajerskem, Koroškem, Avstrijskem itd. Tukaj jih novi gospodarji skrbno rede in jih čez nekaj let kot žrebce plcmenjake prodajo, dostikrat za prav ogromne vsote denarja. Že se ie večkrat pripetilo, da so pri nas prodali žrebe če» mejo, toda čez nekaj let prišlo je isto žrebe kot žrebec-plemenjak v deželo nazaj, seveda za drag denar. Pri vzreji takega žrebca je torej dobro zaslužil tuj konjerejec, poleg njega pa tudi razni prekupci in mešetarji. Za bližnji čas treba bo zopet nakupiti večje število žreb-cev, posebno mrzlokrvnih; vsak izmed niih bo veljal povprečno precej čez 40.000 K, ako bomo kupili samo 20 žrebcev, veljalo bo to skupno z raznimi prevoznimi stroški približno en milijon kron. To je čedna vsota denarja, toda plačati bodemo morali, ako hočemo dobif.i dobre žrebce in zadovoljiv zarod. Pri vsem tem bo pa treba žrebce hitro kupiti, ker ni misliti, da bi šle cene žrebcev navzdol, pač pa bodo šle najbrž še precej časa navzgor. Naši konje-rejci bodo morali skrbeti, da procesno število žrebcev sami vzgoje, da ne bomo navezani v tej meri kakor dosedaj na uvoz potrebnih plemenjakov in da si prihranimo lepe tisočake. Konjerejei naj poskušajo doma vzgojiti poleg drugih konj tudi plemenske žrebce, za katere bodo, r.ko se žrebec posreči, dobili lep denar; v glavnem mora pa država skrbeti za to, da se najboljši žrebički, ki obetajo postati črez nekaj let dobri plemenjaki, ne prodajo v inozemstvo, ampak obdrže doma in vzre-de v primerno urejenih žrebetiščih; posebno bi bilo treba ustanovit' žrebetisja tam kjer so za vzrejo konj primerni paniki. V sosednjih deželah se je tako delalo že dolgo č*i$u z izvrstnimi uspehi. Tako vzrcjevališce so ustanovili na Koroški*ji na csojskih J urah blizu Osojskega js^era, k;rr so za vztejevanje konj izvrstni pazniki, na katero so odgajali kmetovalci svo-
ja žrebeta na pale. Vireja konj se ;o tukaj skoro vedno posrečila in ko se ie paša končala, so gospodarji na sejmih, ki so bili za te konje vpeljani, sveje živali lahko sijajno prodali in pošteno zaslužili. Tudi pri nas je bil storjen letos začetek ra vzrejo žrebčkov. O priliki premovanja in ogledovanja konj nakupilo se je po naro« čflu poverjeništva za kmetijstvo večje število lepih žrebčkov, ki obetajo, da bodo pri dobri vzreji postali dobri plememaki; ta žrebeta se bodo vzrejevala v državni oskrbi; dosedaj sicer še ni pridobljen kraj, ki bi bil v vsakem oziru primeren za take vzrejevališče, vendar pa upamo, da se bo dal tak prostor kmalu dobiti, vsaj imamo pri nas dosti krajev, ki so za konjerejo pripravni in imajo pripravne pašnike. Za vzrejo konj se morajo pa brigati v prvi vrsti konjerejei sami; prav posebno je treba skrbeti za konja v njegovem prvem letu; žrebe že prvo leto pokaže, kaj bo iz njega postalo; v prvem letu se konj najbolj razvije in dobi oblike, ki potem več ali manj ostanejo, ravno zato se pa plačujejo dostikrat za dobra komaj odstavljena žrebeta! višje cene, kakor za slabe odrasle konje; to naj ima vsak gospodar pri vzreji konj vedno pred očmi in prepričal se bo, da je konjereja res ena najbolj koristnih in dobičkanosnih kmetijskih panog. Bili so že časi, ko so bolj kratkovidni ljudje mi« slili, da bo veljava konja padla ah pa celo, da bo konj kar zginil, ker ga bodo razni stroji, motorji, avtomobili in še več. takih stvari izpodrinili; toda zgodilo se je ravne narobe.	(Dalje prlh.)
Novice.
BnUegove procesije. Po 3oIgem
letu smo dobili v Ljubljani pred prodajalnami zopet dolge vrste, ki čakajo v mrazu in dežju kruha, pa večkrat zastonj. In to kljub temu, da je naša država letos toliko pridelala, da bi lahko 100.000 vagonov izvozila. Ko je bil dr. Korošec ob najslabšem pomladnem času prehranjevalni minister, je bilo dovolj moke in primeroma po ceni je bila, danes pa, ko je socialni demokrat Buk-šeg prehranjevalni minister, jo ni in draga je. Čakalci pred prodajalnami niso sicer najboljše volje, toda semter-tja se najde kdo med njimi, ki to žalostno stvar bolj od šaljive strani vzame, in tako je eden izmed njih krstil t* vrsto z Imenom: Bukšegova procesija.
Pobožni so. Samostojna kmetska stranka se v najnovejšem času strašne ponaša s svojo vernostjo in hiti zatrjevati, da nima prav ničesar proti duhovščini, da celo želi, da bi duhovščina sodelovala. Živo nas spominja to na ons čase, ko so liberalni govorniki po raznih volilnih shodih zatrjevali svojo vernost ln celo naprej molili angelovo čaščenje, na drugi strani so pa po svojih časopisih blatili vere in Cerkev, v državnem zboru pa glasovali za razporoko. Isto ponavljajo sedaj liberalni kmetski govorniki, kjer jim to kaže, p» drugih shodih pa zopet strupeno napade io duhovščino, v kmetijskem listu pi* še j o o Kristusovih namestnikih, ki

,iaje ljudstvo ▼ svojih nekristjanskih
kremijih, o duhovskem jerobstvu nad kmetj, da pri kmetijskem listu ne marajo ne advokatov ne duhovnikov itd. Zoper ljudsko-šolski zakon, ki jemlje kmetom vse pravice do šole in ki meče iz šole versko vzgojo, se ne sme na njihovih shodih niti govoriti. Ko je neki naš strankar vprašal znanega agitatorja liberalne kmetske stranko, Trša-na, kako bo nova stranka glasovala v državnem zboru v kulturnih (verskem in šolskem vprašanju), je odgovoril: da z večino. To je torej verski progi'am nove liberalne kmetske stranke 1 Pa tudi drugače biti ne more. Stranko vodijo 8.«.oro sami bivši liberalni mogotci, ki so obenem Sokoli, t/>rej stranka ne more biti drugačna kot liberalna, pa naj £e tako skriva svoje lice.
Vsa samostojna kmetska stranka je silno spreten manever stare liberalne stranke, ki se bo zopet skušala na ta način pridobiti ugled med kmeti in ki hoče zabiti umetno zagozdo med kmetski stan, da bo tako laže vladala liberalna gospoda.
Volitve v ustavodajno zbornico se bodo izvršile do 1. apriia prih. leta, kakor se doznava iz Eolgraua.
Pogajanja za scsiavo ljubljanske vlafio. Dr. Žerjav je dobil nalog, da sestavi ljubljansko vlaJo. SLS. mu je odgovorila na njegovo vabilo, da zahteva najpr?je zadoščenje za nasilje, ki se je izvršilo nad njo; to zadoščenje naj bi obsiajalo v tem, da se storjena krivica takoj popravi in se prejšnje stanje v vladi upostavi. Nato da je SLS. voljna eklicati sestanek zastopnikov strank tn se pogajati, ker z ozirom na sedanji državni položaj ne odklanja sodelovanja in coodgcvornosti. Dr. Žerjav menda teta ni sprejel in zato stopa s tem SLS. v opozicijo proti sedanji vladi. Glede nadaljnih pogajanj se čuje, da rahtevujo socialni demokrati zase tri poverjeništva, med temi podpredsedniško ir.e3to in notranje zadeve. Proti temu pa je Jugosl. dem. stranka, ki je lzjaviki, da bo notranje poverjeništvo izgubilo dosedanjo samostojnost in ga b» zadel nepotreben uradnik. Liberalna kmetska stranka je izjavila, da ne gre v vlado, če dobijo socialni demokratje notranje zadeve.
Nobel liberalci! Dne 26. novembra je imela v Belgradu svojo sejo takozva-na »Demokratska Zajednica«, kakor liberalci nazivljejo svoj klub. Na tej seji kajpada tudi slovenskih liberalcev ni smelo manjkati, saj je šlo za to, kako ohraniti liberalcem njihovo nadvlado nad kraetskim in delavskim ljudstvom v Jugoslaviji. Ni jih veliko teh slovenskih liberalcev, in še ti niso prišli-v Beigrad po milosti ljudstva, marveč po usmiljenju naše stranke. Za eno verižniško tarok-pa.rtijo jih je in pa par kibiccv zraven; štejejo namreč devet poslancev. Toda gospodje se sami sebi zde iako dragoceni, da se jim zdi m malo, vozariti se v vagonih; kjer se vozi osfc-.lo ljudstvo, ki plačuje t1avke; ' *rpi 1 p,koto in hodi raztrgano vsled
proliljudske politike izvozničarsltih in bankirskih liberalcev. Zato jim je »demokratska« vlada v Belgradu dala na razpolago cel salonski voz prvega razreda, da so se vozili bolj lepo in spotoma lahko prespali vso mizerijo, ki se ji pravi pomanjkanje vagonov. Za premog, za moko; za mast; na čemur našo ljudstvo trpi pomanjkanje, ni vagonov; devet vladnih liberalcev pa se vozi lepo komod v salonskem vozu, kjer je sicer prostora za najmanj 50 do 60 poštenih ljudi. Tako nobei so lahko gospodje liberalci na stroške ubogega ljudstvu, ki plačuje to liberalno gospodo, da ia protiljudsko in bankirsko politiko veselje vsem verižnikom in vojnim a ičkarjem. Ljudstvo jih sedaj sicer i*. pozna; zato so se pa začeli skrivati za plašč »Samostojne kmetske stranke«, pod katere zastavo naj se v bodoče ti magnati še dalje vozijo v salonskih vozovih na stroške ljudstva in delajo politiko za bankirje, veleposestnike, vojne dobičkarje in druge ljudske pijavke. Kdor ni slep, v »Kmetsko zvezo«!
Douro se mi godi. Socialistični minister Kristan — kakor poroča »Hrvat« — je odpotoval za 20 dni v Vratisiavo. Pri tem seveda vleče svojo ministrsko plačo in vsak dan še po 200 lrankov (t. j. 2000 K) po vrhu. Zato socialisti tako pridno podpirajo liberalno - kapitalistično vlado. In čeprav ta minister za javna dela vleče tako mastne dohodke, pri nas vedno bolj manjka premoga, dasi ga je v Jugoslaviji toliko; da bi ga lahko izvažali.
Kolkovanje bankovcev. Finančni minister je objavil, da je eden izmed vzrokov kolekovanja bankovcev ta, da pobere država vse obrabljene in strgane bankovce. Drug vzrok je, da se za-brani uvažanje tujih avstrijskih bankovcev. No, tč>. vzrok so navajali tudi pri žigosanju, pa ni držal; kakor je pokazala skušnja. Ravnotako ne bo držal sedaj, posebno ker so dali znamke natisniti v Avstriji.
Nova ameriška pošlljatev, ki je na potu v Slovenijo, obsega 1150 zabojev in je vredna 12 milijonov kron. Lepo božično darilo za Slovence.
Narodno predstavništvo bo, kakor čujemo, s 1. decembrom za dva meseca odgodeno. Ta čas se bodo izvršile priprave za občinske in državnozbor-ske volitve.
Belgrajska vlada se je izpopolnila v tem smislu, da je imenovan za poljedelskega ministra Stojanovič, za ministra za konstituanto dr. Paleček, za ministra narodnega zdravja Piletič, in za ministra za agrarno reformo Križ-man.
Ljubljansko vseučilišča. Za rektorja ljubljanske univerze je bil izveljen dr. Jos. Plemelj, za dekana bogoslovne fakultete dr. Franca Ušeničnik, za pro-dekana dr. J. Zore.
,os. PofjaŠJiik je odvfczan poslani-ške službe na Dunaju.
Bivši tržaSki škof dr. Andrej ICnr-lin pride za rektorja v škofijski zavod
v Št. Vidu nad Ljubljano, dosedanji rektor dr. Jan. Gnidovec vstopi v sa-inostan oo. iazaristov, novega ravnatelja gimnazije izvoli še profesorskj zbor.
Tiskarska stavka v Sloveniji še ni končana. Organizacija stavcev se je v toliko uklonila zahtevam tiskarnarjev, da so se vajenci vrnili na delo, toda ne smejo izvrševati nobenega dela, ki bi lomilo stavko, torej ne smejo staviti časopisov in knjig. Sedaj se pogajaj« še glede plač. Stavci so pač nekoliko odnehali, tudi tiskarnarji nekaj ponujajo, toda zedinili se še niso. Iz zveze tiskarnarjev pa je izstopila iiambergo-va tiskarna »Štampa«, ki jo je vlada rekvirirala zase. Ta je stavcem ugodila za 70 odstotkov in so šli na delo. Socialisti pa so kupili nemško Maisbo-ckovo tiskarno v Mariboru, kjer tudi ne stavkajo. Zato socialistični časopis »Naprej« zopet redno izhaja.
Tudi ▼ Dalmaciji štrajk&jo stavci. V celi Dalmaciji izhaja en sam list »Narodna svijest«.
Državni pranlkL Minister notranjih stvari je ukazal, da valjajo kot državni prazniki: 1. prvi december kot dan ujedinjenja: našega troimenskega naroda; 2. Petrov dan, 12. julija, kot rojstni dan kralja Petra L in 3. Vidov dan, 28. junija,; kot spominski dan preminulim boriteijem za vero in domovino. Te dneve > morajo biti zaprto vse šole, vse delo naj počiva; kakor se glasi ministrska odredba.
Goljufije os ježke bank«. Na Hrvatskem so stavkali bančni uradniki, a so na celi črti- pogoreli. Banke »o jih veliko odslovile; Med temi samo banka v Osjeku 28 uradnikov. A ti so se krepko maščevali. Izdali so skrivnost, da je banka podkupila z 20.000 kronami nekega državnega uradnika, da je vzel v svojem uradu štampiijo in jo dal banki. Ta je potem uvažala nežigosane bankovce in jih pridno Žigosala. Krivce so zaprli. Osjcška banka je v liberalnih rokah.
Miklavžev vedor priredi Jugoslov. katol. akad. društvo »Danica« dne 5. decembra ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Vljudno vabimo ljubljanske obitelji, da se ga udeleže, v radost malim, ki skozi štiri leta niso videli Miklavža. Darila se sprejemajo v prostorih S. D. Z. od 4. dec. ob 8. uri zjutraj do 5. dec. do 5. ure popoldne (»Ljudski dom«, II. nadstr.). Vstopnina za družino 5 K, za posameznike 3 K, balkon 2 K. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah.
Poziv. Dne 16. oktobra je neka ženska na frančiškanskem mostu prevzela zavoj od neke osebe in ga odpeljala s sn-boj na Gorenjsko, medtem ko je lastnica zavoja vlak zamudila. Naj se tisti zavoj odda Frančiški Lavrič. Stara Loka, pošta Škofia Loka.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Sušni lč v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna,