Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 40.
V Ljubljani, v ponedeljek 19. februvarija 1894.
Letnik XXII.
Proti usmiljenim sestram.
Iz Celovca, dne 16. febr.
Usmiljene sestre ne pridejo v celovško bolnišnico. Tako se je po daljši, deloma prav ostri debati sklenilo miuoli ponedeljek v našem deželnem zboru. Po predlogu finančnega odseka prešlo se je preko znanega predloga gospoda Greg. Einspielerja n a dnevni red!
Kakor smo .prorokovali", tako se je zgodilo! Oni gg. poslanci, ki so bili Gr. Einspielerja predlog, naj se uvedejo v novi bolnišnici usmiljene sestre za postrežbo, prej malo ne jednoglasno podpirali, so ga zdaj tudi malo ne jednoglasno pokopali! Čudimo se temu ne. Pri prejšnjem glasovanju so tudi nemško-liberalni, zlasti kmetski poslanci sodili vsaj nekoliko po svoji pameti, med tem časom pa se je za kulisami zgodilo marsikaj in bilo je par slavnostij v znani rumeni hiši v kolodvorskih ulicah. In ker je bila v celi tej zadevi zastrau di-jakonis in usmiljenih sestra posebno angažovaua .čast" tamošnje hišne gospodinje, ki se je v ponedeljek s spremstvom pokazala i na deželnozborski galeriji, potemtakem se res ne čudimo, da so .možati" naši liberalni poslanci vstali kot jeden nraož", ko je bilo treba zavreči Einspielerjev predlog. Saj je pa tudi naš g. deželni šef izjavil, da je zadnji izborni govor mil. g. knezoškofa Einspielerjevemu predlogu le .škodoval", in ta mora vendar biti — „mož-beseda" !
Značilna je za naše razmere vsa ta stvar, značilna tudi debata, ki se je o nji vršila minoli ponedeljek in o kateri poročam natančneje v naslednjem :
Dr. U b 1 predlaga v imenu finančnega odseka, naj se preko Einspielerjevega predloga prestopi na dnevni red.
Mil. g. knezoškof dr. J. Kahn, zagovarjajo z daljšim govorom Einspielerjev predlog, povdarjajo, kako važni so za večnost zadnji trenotki človeka, kjer mu treba dušne pomoči. Ravno za to pa v sedanjem hišnem redu bolnišnica ni dosti preskrbljeno. Za to pa se skrbi, ako se uvede duhovni red. Usmiljene sestre so primeroma tudi ceneje, kakor posvetne postrežnice, in mnogo bolj skrbč za snaž-nost in red. Zato prosijo, naj se gosp. Einspielerja predlog izroči deželnemu odboru v uvaževanje.
Poslanec Einspieler obžaluje predlog finančnega odseka, ker nasprotuje mišljenju in željam prebivalstva. Tudi popravlja razne trditve poslanca Hocka, zlasti o bolnišnici v "VVtirzburgu, o kateri je trdil Hock čisto neresnične stvari. Kaže, kako hvalijo usmiljene sestre drugod (na Štajerskem itd ) in prosi zlasti poslance kmetskih občin, naj glasujejo zoper predlog finančnega odseka.
Poslanec Hock polemizira prav surovo in neotesano zoper knezoškofa in Einspielerja. Skuša dokazati da berolinska nadstrežnica križa ni odstranila, kakor je rekel Einspieler, in da je to .prazno besedičenje". Knezoškofu očita, zakaj prej niso prišli v deželni zbor, in se vjeda nad besedami mil. g. knezoškofa, .naj se ne neti z nova prepir". On noče preiskovati, zakaj so mil. knezoškof ravno sedaj prišli v zbornico I! Da so v drugih krajih v bolnišnicah usmiljene sestre, opravičuje s tem, da so tam druge .razmere" I" .Mi hočemo," pravi Hock, .postrežbo čim bolj spopolniti. Krščanska usmiljenost gre samo do gotovih vrat; tam se začenja še le humaniteta (!!); tam usmiljene sestre ne vstopijo, marveč le humaniteta; to hočemo doseči ..." Tako je liberalno svojo modrost prodajal Hock.
Poslanec Pongrac obžaluje, da finančni odsek zavrača Einspielerjev predlog. Ko bi on moral bolan iti v bolnišnico, dal bi si streči raji od jedne
usmiljene sestre, nego od treh posvetnih po-strežnio.
Poslanec Einspieler vzdržuje popolnoma svoje trditve gledč berolinske postrežnice Pfau, ter je prebral neki uradni protokol, v katerem umirov-ljena postrežnica S. de Lorenzo pod prisego izjavlja, da je odnesla gospa Pfau križ iz operacijske dvorane, češ: .Mit diesem Kreuze bin ich schon ab-gefahren, das gehort nicht dahieher." Nasproti po-strežnicam je večkrat rekla: .Ich glaube an keinen Tod und Teufel, ich glaube an gar nichts." Ko so umirajoči ženi dali luč, je rekla: „Was brauchen Sie da ein Licht anzuziinden, zum Sterben sieht sie schon, es ist ja Tag." Proti neki ženski se je izjavila: .Eine Katholikin bin ich, aber eine kalte. es gibt auch kalte Katholiken", iu .Wozu der Pater, der Kranke kann ja ohne Pater auch sterb3n" itd. Mislim, te izjave pač zadostujejo. .Liberalni" poslanci pa so jih spremljali s klici: „Klatscherei!!" In taki ljudje zastopajo — katoliško ljudstvo!! „Fr. St." še dostavljajo: .Die Verlesung machte einen geradezu unerquicklichen Eindruck."
Posl. dr. L u g g i n zagovarja predlog fin. odseka, češ, da bi se z Einspielerjevim predlogom zidanje nove bolnišnice le zavleklo. (?)
Knezoškof dr. J. Kahn odločno zavračajo Hockovo neotesano očitanje, zakaj prej niso prišli v deželni zbor. Opravičujejo Eiuspielerjev predlog nasproti Hock-u in dr. Lugginu in ovržejo njiju trditve.
Poslanec Einspieler predlaga, naj se glasuje po imenih, kar se pa odkloni. Liberalci so namreč vso zadevo proglasili za čisto strankarsko reč, v kateri so se morali vsi pokoriti.
Proti predlogu finančnega odseka, torej z & Einspielerjev predlog so glasovali samo : mil. knezoškof dr. Kahn , Einspieler , Muri , Pongrac , knez Rosenberg iu grof Lodron. Zanj je bilo 28 glasov.
LISTEK
0 pogrebu pokojnega Franje Račkega.
Iz Zagreba, 16. februvarija.
Z največjimi častmi, kakoršne je mogla domovina hrvatska prirediti, opravil se je pogreb dr. Fr. Račkega dne 15. februvarija. Sodelovale so pri tem svečanem činu vse deželne oblasti, društva, korpo-racije, šole in meščanstvo ter zunanje deputacije. Pokojnik je ležal na mrtvaškem odru v akademijskej zgradi na Zrinjskem trgu, kakor je to želela akademija. Tukaj, kjer je neutrudljivi učenjak sprovel večji del svojega časa, počival je še zadnja dva dni svojega zemeljskega obstanka. Zahvalno prebivalstvo glavnega mesta je hitelo trumoma v akademijo, da vidi še poslednjikrat blago lice neutrudljivega delavca za narodno prosveto in da se pomoli za mir njegove duše. Cel čas je bila napolnjena dvorana, kjer je pokojnik ležal v cvetju, a težko je bilo priti do kropila, a kasneje pa. cel6 do same dvorane, kajti vsi hodniki in stopniice so bile napolnjene z ljudmi, ki so hoteli izkazati posledujo čast zaslužnemu kanoniku.
Pogreb je bil napovedan za pol 9. uro, ali predno so 6e zbrali vsi udeleženci, odbila je že deveta ura. Tedaj še le položi mrtve ostanke v krasni
krsti na šesterovprežna mrtvaška kola, vsa urešena s krasnimi venci. Ko so bile odpete mrtvaške molitve, stopi na preddvorje akademije akademik in vseuči-liščui profesor dr. Franjo Markovič ter je z ginje-nim glasom spregovoril sledeči govor v slovo pokojnemu :
.Kakor sirote za očetom svojim gledamo za Teboj na Tvojem poslednjem odhodu iz tega doma, kateremu si Ti z velikim škofom, utemeljiteljem njegovim, bil srce in duša, oče in mati. Vsaki dan si Ti prihajal v ta dom, da mu prineseš sveta in njege, napotkov in nadgleda, duha in življenja, a odhajal si iz njega, da mu do zjutraj nabereš nove duhovne hrane in krepila. Vsaki dan si Ti v ta dom donašal goreče žarke svojega bogoduhega bitja, da postane ta dom, le-ta jugoslovanska akademija, zvezda danica znanja in prosvete, bratovske in človečanske ljubezni Hrvatu in Srbu, Slovencu in Bolgaru.
Ah, sedaj radi Tebe mrtvega, ona zvezda tre-peče in kakor da se z višine prigiblje — bodi jej zagovornik pri Bogu milostljivem, naj jej obvaruje sijaj in žar, naj ne dopusti, da se prigne.
Včeraj smo Tebe mrtvega prinesli v ta dom, kateremu si Ti domačin, da kakor si v častni hiši svoji v poslednjih trenotkih življenja svojega z umirajočo reko blagoslovil sorodnike in domače svoje,
tako poslednji dan svoj pod človeško streho boraveč v tem domu, prekriženih belih rok Tvoj duh pra-vednik in blagovestnik blagoslovi le ta Tvoj duhovni dom, Tvoj najdražji dom. V ime tega doma ter v ime rojstnega Tvojega doma fužinskega in v ime vse domovine, s tega praga, kakor so nam trojne boli na srcu za Teboj, tri besede slovesa v joku spregovorimo Tebi:
Naša hvala Tebi, Franjo Rački, za vse neprecenljivo dobro, ki si ga izkazal temu domu, zavi-čaju, domovini.
Naš klic Tebi, Franjo Rački, da bodeš pred Bogom višnjim zavetnik temu domu, naj milostljivo varuje njega in naj varuje življenje utemeljitelja in pokrovitelja njegovega."
Naš vzklik Tebi, Franjo Pački, vzklik, ki se bode vrival v srcih hrvatskih, dokler poživi zadnji Hrvat: Slava Tebi I
Zbrano občinstvo je zaklicalo trikrat j.Slaval", a ko je pevsko društvo .Kolo" odpelo Zajčevo „Nad-grobno pesem", začel se je sprevod pomikati dalje skozi mestne ulice, ki so bile urešene z zastavami. Spvevod je bil podoben Draškovičevemu lanskega leta. Po odpetej črni maši v stolni cerkvi nadaljeval se je sprevod na pokopališče .Mirogoj", kamor je prispel še le okoli pol 12. uri. Po opravljenih molitvah je spregovoril vseučiliščni profesor Tade Šmi-
C v. v. >
-i
To poročilo za danes zadostuj, omenjamo pa, da s tem stvar še nikakor ni končana, marveč se je prav začela in zua priti čas, ko se bode tudi preko sedaj v deželui zbornici vsemogočno gospodujoče klike — prešlo na dnevni red!
_—m—.
Deželni zbor kranjski.
(Štirinajsta seja dne 16. februvarija.)
(Konec.)
Da se pokrije primanjkljej skupne redne in izredne potrebščine v znesku 1 064.842 gld., na-svetovala je večiua liuančnega odseka 40°/ft priklado od vina, vinskega iu sadnega mošta in od mesa, kar znaša 135.016 gld.; deželno naklado na žgane opojne pijače, katere dohodek se proračunava na 195.000 gld.; 28% priklado na vse predpisane svote neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred, kar bi zneslo 430.263 gld. To pokritje bi zneslo 760.279 gld., torej se kaže nepokriti primanjkljej v znesku 304.563 gld., kateri naj se po nasvetu finančnega odseka pokrije z blagajničnimi preostanki iu deželnim posojilom do uajviš^ga zneska 250.000 gld.
Navadni poročevalec o proračunu, profesor Šuklje, je predlagal, naj se deželna naklada zviša po 4%, ostali primanjkljej pa pokrije z blagajničnimi preostanki in, v kolikor ti ne zadostujejo, s kreditno operacijo do 150.000 gld. Z večino jednega glasu je pri prvem glasovanju obveljal ta predlog. V XI. seji dež. zbora pa je vsled dogovora narodnih poslancev stavil poslanec Hribar nujni predlog, da finančni odsek iznova pretresa to vprašanje, ker nenadni večji primanjkljej je narastel v prvi vrsti zaradi ogromnih stroškov za novo bolnico. Pri dotični razpravi je bilo najprej načelno rešeno vprašanje, ali naj se najame posebno viseče deželno posojilo, ali se povikšajo naklade. Člani finančnega odseka: M urnik, Hribar, Klun, doktor Papež, Stegnar in Žitnik so glasovali za to, da se naklade ne zvikšajo ampak najame dež. posojilo do najvišjega zneska 250.000 gld., bodisi proti zastavi državnih obligacij glavinskega premoženja dežele kranjske, ali pa po kaki drugi kreditni operaciji. Manjšina odsekova, namreč poslanci: Šuklje, Višnikar, Schvvegel, doktor Schaffer in Luckmann pa so prvotne svoje predloge naznanili kot poročilo manjšine. Vsled tega je g. prof. Šuklje odložil poročilo o proračunu, katero je v imenu večine v zbornici zastopal gosp. kanonik Klun. V tem poročilu se naglaša:
Finančni odsek ne taji, da redni stroški od leta do leta naraščajo in da si deželna uprava glede nekaterih, kakor n. pr. glede stroškov za šolstvo, pri največji štedljivosti celo pomagati ne more, ker niso odvisni od njene volje, ampak od posebnega zakona; ravno tako je že zdaj očitno, da nas čakajo večji administrativni stroški, da se za dobrodelne naprave, za zboljševalne namene itd. čedalje več potrebuje; ali na drugi straui poštevala je večina finančnega odseka, da redni deželni prihodki presegajo redue stroške za okroglih 104.000 gld. in da je mogoče
te redne prihodke po kakem novem viru ša tolikanj pomnožiti, da bodo po poravnanih obilnih stroških za bolnišnično zgradbo, ki so v prvi vrsti prouzro-čili letošnji izredno visoki primanjkljej, tudi po odpadku državnega doneska letnih 127.227 gld. za zemljiško odvezo zadostovali za navadne deželne potrebe.
Nov vir za pomnožitev deželnih dohodkov se večini finančnega odseka zdi deželna naklada na pivo, ki naj bi se odmerila po 1 gld. od vsakega hektolitra zavžitega piva. Ker je pa finančnemu odseku primanjkovala vsakatera zanesljiva podloga za konsum te pijače v naši deželi, ki po sodbi nekaterih znaša gotovo 100.000 hektolitrov na leto, je bila nasvetovaua in od finančnega odseka res tudi vsprejeta V. resolucija, ki deželnemu odboru naroča, da naj o tej stvari natančneje poizveduje in v prihodnjem zasedanju poroča, oziroma stavi potrebne predloge.
Dalje je nasvetoval finančni odsek, da se za 1. 1894 podaljšajo že dovoljeni krediti za ceste Ribnica-Loški Potok, Lipa-Podpeč pri Selih in pri Vrhniki, za obrambo mostu čez Ljubljanico pri Gor. Kašlju, za kamenit most čez Reko, za kočevski vodovod, kopališče v deželni bolnici, v skupnem znesku 38.000 gld.
Ob jednem je predlagal naslednje resolucije:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da izdela pen-zijski štatut za deželne uradnike ter ga gotovo predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
2.	Deželnemu odboru se nadalje naroča, da uvede redno in resno kontrolo pri občinskih računih ter v to svrho pred vsem primerno pouči občinske predstojnike.
3.	Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opejne tekočine odmeri se za leto 1894 poslujočemu osebju posebna nagrada v znesku 5°/0 od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih rema-nencah presega znesek 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranju deželne naklade poslujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi akcesist Zvonomir Zor.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja.
5.	Deželnemu odboru se naroča, da brez zamude prične potrebne preiskave in poizvedbe gledč vpeljave deželne naklade na pivo ter v prihodnjem zasedanju poroča deželnemu zboru, oziroma stavi potrebne predloge.
Poslanec baron Schvvegel .je še dostavil resolucijo glede sladkorne pese na Dolenjskem in poslanec Hribar, da se za cesto od Vodic do meje okrajnega glavarstva kranjskega dovoli kredita 2000 gld.
O teh predlogih in resolucijah je bila nad 9 ur dolga debata. Ker nam ne dostaja prostora in
ciklus govor v ime akademije, profesor dr. Brestjenski v ime zjedinjene opozicije, arhivar Koblar v ime »Matice Slovenske", ki je položila tudi venec na krsto, dr. Kušar v ime »Slovenskega Sokola", profesor Lundell iz Upsale v ime evropske znanosti in profesor Kulakovski v ime slovaustva. V vseh teh govorih so se spominjale vrline in velike zasluge pokojnika za hrvatstvo, slovanstvo in za splošno znanost.
Hrvati so pri tej priložnosti zopet pokazali, kako znajo ceniti svoje duševne velikane, pa moramo s pravom trditi, da narod, ki tako čisla vzvišene ideale, ne more propasti, nego ima veliko bodočnost. Zatorej se je pa tudi hrvatski sabor pri tej priložnosti grdo osramotil, ko ni hotel vspre-jeti po poslancu Folnegoviču predloženih treh toček glede pokojnega Račkega, namreč da se izreče v imenu sabora sožaljenje akademiji, da se položi na krsto venec po predsedniku hrvatskega sabora in da sabor prisostvuje pogrebu. Vlada sama je pobila puhle odgovore saborskega predsednika na te predloge s tem, da je sama prisostvala pogrebu. Iz ponašanja naših poslancev v tej zadevi more se najbolje sklepati, kakšni elementi so zastopani v našem saboru. Z opozicijo je glasovalo za Folne-govieev predlog samo 7 članov večine, vsi drugi so bili proti. Pa naj na to kdo poreče, da je to
cvet hrvatstva, kar bi moral biti. V nobenem evropskem saboru se kaj takega ne bi moglo zgoditi. To ponašanje je ob enem pravo merilo njihove inteligencije. Dalmatinski sabor je enoglasno izrazil sožalje akademiji, in vendar sedi v tem saboru manjšina, ki je protivna Hrvatstvu, ali v tem slu čaju je pozabila na strasti.
Predsednik hrvatskega sabora se je pozval na to, da Rački ni bil član sabora, pa tla zatoraj tudi ni v nobeni zvezi ž njim. Ali Rački je bil član naroda, in to vrlo časten član onega naroda, katerega čast ima zastopati hrvatski sabor. Seveda je bil pokojnik drugih nazorov, nego današnja mažaronska saborska večina, katerej seveda niso poznati mnogi in prepotrebni etični pojmovi, ka tere mora imeti pravi domoljub, če je spoštoval Račkega ves narod hrvatski, če so ga visoko cenili drugi evropski narodi, kako je mogoče, da ga ne bi spoštovalo ono zastopstvo, ki predstavlja ves hrvatski narod, da je to zastopstvo zares hrvatsko. Zalibog da je prenehalo že zdavnej to biti, a naj-bolji dokaz, da je temu tako, je ponašanje njegovo v tej zadevi, ker se je postavilo s tem v opreko z vsem hrvatskim narodom. Kadar oživi Račkega duh. mladi hrvatski naraščaj, tedaj bodo zginili s površja taki žalostni prizori, ki gotovo niso na čast našemu narodu. V to ime Bog pomozi I
so časniki v mnogih stvareh itak že večkrat pisali, hočemo ob kratkem storiti svojo dolžnost.
Poročevalec je bil poslanec Klun, ki je zastopal predloge večine finančnega odseka. Poslanec Luckmann priporoča predloge manjšine. Poslanec Hribar zagovarja predloge večine ter kri-tikuje posebno delovanje okrajnega glavarja v Krškem, barona Schonbergerja, ki ni dovolj zmožen slovenščine, iu postopanje okr. glavarja v Kočevju, pl. T h o m a n n a , proti g. župnijskemu upravitelju v Loškem Potoku. Dr. S c h a f f e r govori v imenu maujšine ter razlaga pomen državnozborske koalicije. Odgovarja mu dr. Tavčar, ki naglaša, da je koalicija le prehodno stanje ter omenja nekaterih dogodkov v prilog nemščini. Deželni predsednik baron H e i n odgovarja najprvo slovenski in potem nemški poslancu Hribarju iu dr. Tavčarju. Baron Schvvegel govori pričetkom o deželnih financah ter priporoča zvišanje priklad. Dalje obsoja grofa Taaffeja in njegovo volilno reformo, končno pa daje nauke, katere sam potrebuje, naj bi se pri razpravah ne črnili javni funkcijonarji, ki se v zbornici ne morejo zagovariati, in naj bi se poslanci ne ozirali na razna ovaduška pisma. S tem je menil poučiti o taktu poslanca Žitnika, ki je v zaupnem razgovoru finančnega in upravnega odseka omenjal dogodkov, ki se tičejo gorenjskih pašnikov.
V popoldanski seji je še govoril poslanec Ivan Hribar, dr. Schaffer, Šuklje, ki je zagovarjal stališče manjšine, očital radikalni stranki, da se boji prihodnjih volitev, konservativni pa, da ni storila potrebnih korakov proti nezaupnici grofu Hohenvvartu, in poročevalec Klun, ki odgovarja na razne opazke predgovornikov. Poslanec Žitnik odgovarja na očitanje baroua Schwegla. O tem poročamo jutri na drugem mestu obširneje.
Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlogi večine, za predlog manjšine so glasovali Nemci, od narodnih poslancev Šuklje in Višnikar. Priznati moramo, da je bila vsa debata nenavadno mirna in stvarna.
Deželni zbor goriški.
Deseta deželnozborska seja je bila v četrtek dne 15. t. m. Dežeini glavar otvori sejo koj po 5. uri. Po prečitanem in potrjenem zapisniku zadnje seje in pred prestopom na dnevni red, pravi glavar, da st se mnnuuaiile tri interpelacije. Dve sta podpisala poslanca Alfred grof Ooronini in dr. Roj i c in sta obe obrnjene do dež. glavarja; prvo je prečital grof Coronini, drugo pa dr. Rojic. V prvi vprašata dež. glavarja, ali res ne namerava večina šolskega odseka poročati o predlogu posl. dr. Gregorčiča glede ustanovitve deželnega šolskega zaloga in če je to res, kako ali misli dež. glavar, da se tako postopanje vjema z duhom in črko deželnozborskega opravilnega reda. Dež. glavar, koj odgovori, da on po opravilnem redu nikakor ni odgovoren za sklepe kakega odseka in da njemu tudi ni bilo vročeno nikako poročilo šolskega odseka. — V drugi interpelaciji pa vprašata ista poslauca, ali namerava deželui glavar staviti na dnevni red poročilo o prošnji političnega društva »Sloga", v kateri prosi, da se mu še v tem zasedanju dovoli podpora 1000 gld. za ustanovitev slovenske obrtnijske šole v Gorici, ker je tudi neki drugi neimenovan prijatelj in podpornik obljubil dati v isto svrho glavnico 4000. Glavar pravi, da je poročilo že izgotovljeno in da pride koj v prihodnji seji na dnevni red.
Tretjo interpelacijo pa je stavil posl. dr. Gregorčič z več slovenskimi tovariši do c. kr. visoke vlade. Ta interpelacija je neko nadaljevanje ali spo-polnenje one interpelacij«, katero je stavil dr. Rojic in tovariši v osmi seji glede poduka v nemščini na goriškem gimnaziju. Interpelacija graja postopanje gimnazijskega ravnatelja, ki v nižih razredih, ko dijaki nise še dovoli zmožni nemščine, nastavlja profesorje nemške narodnosti, med tem ko so prej v teb razredih podučevali profesorji domačini ali vsaj taki, ki so bili zmožni kakega deželnega jezika; dalje tudi ni treba, da bi bili na goriškem gimnaziju nastavljeni trije profesorji germanisti. Interpelacija tudi toži, da so se na goriškem gimnaziju skoraj popolnoma odpravili ponavljavni izpiti in da se z dijaki koncem semestra prestrogo postopa, kar se razvidi iz mesečnih katalogov. Tako so pri marsikaterem di aku kazali mesečni katalogi dobre rede in da dijak koncem nobenega meseca ni bil opominjan, a vender ,je konec semestra dobil slab red. Zato ni čuda, da jih je konec tega semestra padlo 144.
i
)
In tudi na realki niso boljše razmere; tam jih je padlo 48°/0-
Na vse to poživljajo interpelanti visoko ministerstvo, da naj zahteva mesečne kataloge, pošlje posebno preiskovalno komisijo vprašat tudi profesorje in da se, če treba, tudi uradno popravijo dijaška spričala.
Na to se prestopi na dnevni red iu dobi besedo posl. dr. Venuti, da vtemelji v svojem in v imenu drugih italijanskih poslaucev v zadnji seji napovedano resolucijo zastran srednjih šol v Gorici. Vtemeljitev je bila zelo do'ga, lepa, tu pa tam tudi zelo ostra in pikra obsodba odnošajev na naših srednjih šolah, v katerih se pouk 'v materinem jeziku zelo zanemarja, med tem ko se germanizaci.ja širi. od dne do dne; na izobraževališču za učiteljice niti ni izprašanega profesorja iz italijanščine in njene literature. Koncem stavi tale predlog: Deželni zbor naj sklene, da zelo obžaluje sedanje razmere na goriških srednjih šolah, deželnemu odboru pa se naroča, da to resolucijo nujno predloži c. kr. vladi.
Ker bi se bii moral po opravilnem redu predlog še izročiti kakemu odseku, zato stavi isti poslauec še drugi predlog, da se cela zadeva smatra za nujno in se o njej razpravlja že v tej seji, čemur zbor tudi pritrdi.
K razpravi se oglasi dr. Gregorčič, ki reče, da ne želi, da bi se vse le pritožbe raztegnile tudi na žensko izobraževališče. Kar namreč zadene ta zavod, se imajo morda Italijani pritoževati, ali Slovencem se ne godi v narodnem oziru nikaka krivica, k večjemu bi bilo želeti, da bi se že zastareli učni načrt nekoliko spremenil v tem, da bi so pe-dagogija ne poučevala že v prvem tečaju v nemščini. ko kandidatinje niso še dovolj zmožne nemškega jezika, kakor tudi, da bi se zgodovina, ki se je skozi 3 leta podučevala v materinščini, ne ponavljala v 4. tečaju v tečaju v nemščini. — Ker se drugi poslanec ni oglasil, da glavar predlog na glasovanje ; za-nj so glasovali vsi navzoči poslanci obeh narodnostij.
Na to se koj oglasi Al. vit. Bosizio, vladni komisar, in pravi, da hoče, ker je predstoječa resolucija v tesni zvezi z' interpelacijo dr. Roiica iu tovarišev, že daues po moči na dr. Rojicevo interpelacijo odgovoriti in reče: Ni sicer izključeno, da vlada ne bode dala preiskovati razmer gimnazijskih, ali že zdaj se mora v marsičem interpelaciji oporekati iu sicer: a) Ni res, da so razmere glede napredka dijakov na goriškem gimna-ziju najslabše v celi Avstriji, ker so še neugodnejše na drugih gimnazijih, kakor v Ljubljani, Cernovicah itd,; b) popolno neresnično je, da je rabil prof. dr. Vrba besede: „Es ist eine undankbare Arbeit, aus diesen verbauerteu G e-hirneu civilisirte Menschen zu b i i -d en; c) ni res, da gimnaziiski vodia odsvetuje roditeljem, da pri vstopu v gimnazij vpišejo svoje otroke za Slovence ali Italijane, marveč jih le opozori na nasledke, ker potem bodo imeli tako vpisani dijaki eden obligateu predmet več; d) če se zahteva od dijakov, ki pridejo z drugih gimnazij, sprejemni izpit, je to odvisno popolno od ravnatelja; e) ni res, da se je še le pod tem ravnateljem vpeljalo v šolskem programu edino le v nemščini naznanjati začetek šolskega leta, dneve sprejemnih izpitov in druge pogoje za sprejem v gimnazij, ker vse to vel|a že od I. 1886; f| šolski nadzornik Lesc h a n o v s k y je res 1. 1887 vpeljal iu naročil, da naj se v viših razredih intenzivnejše podučuje v nemščini, in visoko ministerstvo ni le ta njegov vkrep popolnoma odobrilo, marveč še raztegnilo tudi na nižje razrede.
Dr. Verzegnassi je na to poročal v imenu pravnega odseka o prošnji goriškega županstva, da se mu dovoli porabiti znesek po.soiila od 1. 1889 za drenažo na pokopališču. Razen posl. dr. Roj i ca, ki je povdarjal, da je sploh zoper sedan]e pokopališče iu da še vedno ostaja pri tem, kar je že pred leti o njim pisal iu govoril, se ne oglasi k besedi uikdo. Prediog je bil sprejet z veliko večino.
Sledilo je potem še devet poročil peticijskega odseka.
Pred vsem se po predlogu posl. dr. A b ram a podele raznim cestnim odborom sledeče denarne podpore: Servinjanskemu 2500 gld.; g r a-dišČanskem u 1500 gld., tolminskemu 1000 gl.; komenskemu 1000 gld.; ajdovskemu 800 gld.; sežanskemu 1000 gld.; kanalskemu 900 gld.; goriškemu 1000 in za zgradbo ceste po brauiški dolini 300 gld.
Isti posl. je še poročal o predlogu deželnega odbora zastran zagrajenja plazov pod Sedlom v kobaridskem kotu o prošnji cestnega odbora bovškega v založbo primankljeja, o prošnji, katero so Zapotočaui predložili po anhovskem županstvu za podporo v zgradbo ceste iz Zapotoka proti Kobališču iu o prošnji trgovinske zbornice v Gorici za podporo v proizvedbe, kako bi se dala zgraditi železnica po Soški dolini. Prva prošnja se usliši in se dovoli za napravo jeza pod Sedlom 600 gld., čez drugo iu tretjo se prestopi na dnevni red, trgovinski zbornici pa se dovoli 266 gld. ter se deželnemu odboru naroči, da vsej moči to zadevo priporoča visoki vladi.
Posl. dr. V e u u tj poroča o prošnji romanskega županstva za povišanje jezov ob hudourniku Judrija in o prošnji marjanske občine za kanalizovanje. Ker ste obe li zadevi le občinski iu ker ste bili obe prošnji predlagani brez vsakega načrta, po katerem bi se dala ta dela izvršiti, prestopi po predlogu odseko-vem dež. zbor o prošujah na dnevni red.
Mesto odsotnega poslanca dr. Lisjaka je poslednjič poročal posl. dr. Nik. Ton ki i o prošnji podpiralne zaloge duaajskih pravnikov in o prošnji glavnega odbora za V. vinarski kongres na Dunaju. Obe prošnji se odbijete in se prestopi o njih na dnevni rtd.
Prihodnja, iu ob ednem zadnja seja letošnjega zasedanja bode prihodnji torek in njen začetek je napovedan ob 10'/» uri predpoludne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19 februvarija.
Moravski deželni zbor je končal svoje zasedanje. Pečal se je največ z gospodarskimi vprašanji. Mladočehi so poskušali velika politična vprašanja spraviti v zbor, pa jih še Staročehi niso podpirali. Nemci so bili letos nekoliko ozirnejši na Cehe, menda zaradi koalicije. Privolili so v to, da se osnuje jedna češka deželna veiika realka. S tem seveda niso poravnane krivice, ki se gode Cehom ua Moravskem, ka|ti še vedno imajo Cehi mnogo manj srednjih šol nego Nemci, dasi jih je mnogo več v deželi. Nemci se torej še ne morejo ponašati s svojo naklonjenostjo do Čehov.
Češko veleposestvo. Veleposestniki odločivši se od konservativnega veleposestva hočejo v kratkem pri volitvah poskusiti svojo srečo. Kandidujejo barona Leouhardija za izprazneni državnozborski mandat v budeieviški volilni skupini veleposestva. Hkratu so pa sklenili izdati neko izjavo proti govorom, ki sta jih v deželnem zboru imela grof Buquoy in Lebedur.
Katoliško vseučilišče na Moravskem. Sprožiia se je bila misel, da so v Olomucu na Moravskem osnuje katoliško vseučilišče, ki bi bilo posebno potrebno, ker ua češkem vseučilišču v Pragi ne veje baš krščauski duh. Nekateri duhovniki so že bili ubljubili doneske. Sedaj se pa kaže, da vendar iz vsega ne bode nič. Mnogi ugovarjajo, da bi vseučilišče preveč stalo. Če se tudi ne osnuje medicinska fakulteta, bi bilo vendar treba 80.000 gld. na leto. Toliko pa ni moč nabrati mej katoliki na Moravskem. Tudi bi se razmere ua češkem v Pragi za katoličaustvo še shujšale, ker bi to vseučilišče začelo odločen boj proti moravskem u vseučilišču, ako bi bilo zares katoliško. Zaradi tega pa mnogi mislilo, da je treba pred vsem gledati, da se odstrani iz ljudskih, sredn|ih in visokih šol vse, kar nasprotuje katoličanstvu. Mi k temu le pristavljamo željo, da bi to bilo kmalu mogoče.
Rumunska mornarica. Ruski listi se jeze, da si Rumunija snuje mornarico na Črnem morju. Do leta 1887. o kaki ruuiunski mornarici ni bilo govora. Tedaj so se napravile prve Indije. Drugo leto je pa že majhno rumunsko brodovje obiskalo razna pristanišča ob Sredozemskem morju. Od tega časa se pa-število ladij vedno množi, kmalu jih je bilo čez dvajset. Sedaj so vojno pristanišče iz Galaca prestavi v Zigliuo ob Črnem morju. Sedaj ruski listi ugibljejo, ima li Rumunija pravico imeti ladiie na črnem morju; po niihovem mnenju do-tična določba pogodbe sklenjene po krimski vojski, po kateri je prepovedano imeti vojne ladije na črnem morju, še ni razveljavljena za nobeno drugo državo, kakor za Rusijo. Evropska diplomacija je pa najbrž druzih mislij. S tem, da je Rusija svojevoljno odpovedala dotično pogodbo, je pogodba zgubila v do-tičnih točkah svojo veljavo.
Obnovljenje katoliškega oddelka v pruskem učnem ministerstvu. V Berolinu
baje že premišljajo, da se obnovi poseben katoliški oddelek v ministerstvu za bogočastje in nauk. Ta oddelek se je bil odpravil, ko se je bil začel kulturni boj. Tako bi se zopet odpravil jeden nasledek dvoboja.
Nemške kolonijalne razmere. V nemškem državnem zboru je poslanec Bebel hudo grajal upravo v kolonijah. Posebito podguverner Wroham grdo dela z ljudmi. Sploh vlada v nemških kolonijah le bič. Državni kancelar je pa izjavil, da se mora počakati izida preiskave. Ce je res podguverner tako grdo ravnal z ljudmi, bode že on odpomogel. Gotovo se mora z domačini lepo ravnati in on je pripravljen podpirati delovanje očetov sv. Duha. Nikakor pa ni prav, da se podguverner tako napada, s tem se le odvračajo častniki in uradniki od službovanja v kolonijah. Kdo bode še maral iti v kolonije? Krivci se bodo gotovo kaznovali, ali stvari se pa ne smejo pretiravati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. februvarija.
(Duhovnik in dijaki.) »BriNenei1 Chronik« je objavila dne 16. febr. članek z naslovom : Priester und Studenten oder: EinejHeldenthat des confessions-losen Schul-Bureaukratismus. V tem članku razpravlja razmere na ljubljanskem višjem gimnaziju, kakor/jih je v izbornem članku v našem listu pojasnil dr. J. Ev. Krek. članek končuje z nastopnimi besedami. „Es \vird immer schoner. In der Insbrucker Duellgeschichte \vird ein Priester bestraft weil er eine katholisehe Verordnung nicht iiber-treten will, da werden die Studenten gestraft, \veil sie mit einem katholisehen Priester mit Erlaubniss ihrer Eltem verkehren. Das alles ist in einer Zeit moglicb, wo man von den Soldaten den Schvvur abnimmt, dem Kaiser treu zu sein w e g e n Gott, den man aber durch die confessionslose Erziehung und das geduldete Duelliren—aus dem Herzen derUnterthanen zu verbannen sueht. Es lebe die Logik und das \vackere Zuriickdriingen der katholisehen Forderungen! —
(Deželuozborski mandat odložil) je poslanec dolenjskih mest prot. Šuklje. Kaj ga je k temu privedlo, ne vemo, sam .je na to vprašauje poslancem odgovoril, da je b o 1 a n. Nujbrže, da bo pri tej bolezni tudi kaj političnega vnetja, katero je morda provzročila koalicija. Poslanec Šuklje je namreč na Dunaju v državnem zboru ostal v konservativnem klubu, v kranjskem deželnem zboru pa s konservativci hoditi ni maral, z naprednjaki ni mogel, z Nemci pa ni smel".
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 7. februvarija svojo LXXIV. sejo. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Blei\veis, Ivan Hribar, Anton Ivoblar, Ivan Murnik, Luka Svetec fpodpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Zlogar, (zapisnikar). Denarničar dr. Vošnjak poroča o dohodkih in troških preteklega leta. Sklepni računi kažejo večje prispevke nego v prejšnji upravni dobi, a tucli izdatki so vsled družbenih zavodov poskočili. Naštejc posojilnice, v katerih je naložen družben denar. Tajnik naznanja dospele vloge in prošnje; omenja, katere so bile rešene upravnim potom, kar se odobrovalno sprejme na znanje. Nekaterim prošnjam za podaritev knjig se je ustreglo. Zastran velikovske šole in družbenih zavodov v Trstu se je potrebno odredilo. Ker je družba prejela v clar čisto nova brcla za tamburaški zbor, opozarjamo s tem one rodoljube, kateri snujejo take zbore, da tamburice lahko kupijo pri družbinem vodstvu pod ugodnimi pogoji.
(Slovensko gledališče.) Veseloigra v petih dejanjih „Str;c bogatin" spada mej boljše igre našega repertoira. Ker je prijateljem slovenskega gledališča znana še iz stare čitalnice, privabila je tudi včeraj mnogo občinstva. Igralo se je v obče dobro in gladko, če odštejemo nekaj predolgih odmorov mej igro, katere je zakrivil iuspicijeut s tem, da ni pravočasno pošiljal ljudij na oder. Želeti bi bilo tudi, da bi se govorilo nekoliko glasneje in razloč-neje. Da je včerajšnja igra dosegla dober vspeh, imata največ zasluge vrli naš umetnik g. Boršt-n i k in gospa Borštnik-Zvonarjeva, ki s svojo naravno igro umeta očarati občinstvo. Kakor vedno bila je na svojem mestu gospica Slav-če v a. Istotako zaslužijo hvalo gospa Danilova iu gospica N i g r i u o v a , gg. Danilo in Vero v š e k. Maujše vloge vršile so se gladko in pri-
pomogle k dobremu vspehu predstave. Manj pa je ugajal g. O r e h e k , kojemu se na prvi hip pozna, da je novinec. Prihodnja predstava bode v sredo in se bode pela drugič opera: »Prodana nevesta".
(V odbor muzejnega društva) so bili dno 14. t. m. izvoljeni gg.: predsednik, Andrej Se-nekovič; odborniki: deželni glavar O. Detela, profesor A. Kaspret, arhivar A. Koblar, (lr. Josip Kosler, prof. Rutar, prof. Jos. Smrekar, vodja Ivan Šubic in prof. W. Voss.
(Iz štajerskega deželnega zbora.) V soboto je deželni zbor imel zadnjo sejo. Vzela so se na znanje razna poročila deželnega odbora, zlasti o preskrbo-vanju ubogih. Pri tem je deželni odbornik dr. Rei-cher obširno dokazoval, da je treba, da drž. zbor premeni domovinski vakon. Deželni zbor je nadalje nekoliko premenil zakon o občinskih prikladah. Po novem zakonu bode treba pritrjenja deželnega odbora za občinske priklade na direktne davke od 60 do 100 odstotkov, na vžitninski davek od 20 na 25 odstotkov in so se zaradi tega predlagale nekatere premembe občinskih Statutov za mesta Gradec, Celje in Maribor, da se bodo vjemali s tem zakonom. Za vpeljavo ali pobiranje priklade na spiri-tuozue pijače za najdalje tri leta bode treba dovoljenja namestništva in deželnega odbora, ravno tako dovoljenje bode potrebno za pobiranje gostaščine najdalje tri leta. Za daljše pobiranje teh priklad je že potrebno po cesarju potrjenega deželnozborskega sklepa. Občine smejo skleniti, da bodo pobirale do 40 gld. pristojbine za podeljenje domovinstva in pobirale po 4 gld. občinskega davka od psov. Vendar mora tem sklepom pritrditi deželni odbor. Ako se pa sklene pristojbina za podeljenje domovinstva nad 40 gld. ali pasji davek nad 4 gld., je pa. treba poleg dovoljenja deželnega odbora še pritrdila namestništva. Tudi smejo občine, ki so se organizovale kot sanitetne občine ali so pristopile sanitetnemu okolišu, uvesti mrliško ogledovalno takso s pritrjeniem deželnega odbora. Za druge naklade je treba deželnozborskega sklepa in pa pritrditve cesarjeve.
Nadalje se je sklenilo, da okrajni odbori smejo z dovoljenjem deželnega odbora in namestništva skleniti tudi naklade od 35 do 60%. Ako se deželni odbor in namestništvo o tej stvari ne moreta sporazumeti, je pa treba od cesarja potrjenega deželnozborskega sklepa. Načrt zakona, s katerim bi se nekoliko premenile sedanje določbe, kdaj se ne sme streljati divjačina, se je vrnil deželnemu odboru, da ga nekoliko predela. Nato je deželni glavar v daljšem govoru omenjal, kaj se je vse sklenilo v tem zasedanju in zahvaljeval se poslancem in vladi za marljivo delovanie oziroma podporo in sklenil zbor s Hoch klicem na cesarja. Namestnik je nato izrekel še deželnemu zboru zahvalo in priznanje, ter ga označil kot vzgledni zastop in s tem se je končalo zasedanje.
(Nesreča.) Z Bleda se nam poroča: Dne 12. t. m. se je ponesrečila lžletna M. Piber, vra-čujoča se popoldne s tremi tovaršicami iz šole proti domu, ker je bil led koj pri kraju slab na jezeru, se jej je vdrlo; mučila se je dolgo, da bi si rešila življenje, toda ker ni bilo nikake pomoči, je našla potem žalostno smrt pod ledom. Po trudapolnem delu se je posrečilo, da so jo še-le 4 ure pozneje dobili z dna jezera mrtvo. Omeniti se mora, da je bil led letošnje leto izvrsten za drsalce, toda žalibog, da letos nismo imeli nič tujcev, da bi nas obiskali z drsanjem, kakor je bila že navada druga leta.
—n.
(Požar) Včeraj ob 10. uri uri zjutraj je začelo goreti v dimniku Obrezove hise na Bregu. Gorela je že tudi neka drvarnica. — Gasilci so hitro vdušili ogenj.
(Iz Trnovega pri II. Bistrici.) Poročam, da so pošiljatve na poti do nas večkrat v nevarnosti. Zlasti se slabo godi zavojem potujočim od »Kat. tisk. društva«. Kdor bi jih videl v kaki obliki prihajajo, sodil bi, da so padli med razbojnike. Brez pardona se včasih preiskuje zavoj, če tudi ima pečate in vezi. Celo s spremnico potujočega zavoja, oznanjenega brez veljave in nevarnosti, pogosto ne oproščujejo vizite. Vsak pošten človek pa hodi dostojno oblečen po svetu. Zato tudi pisma in pošiljatve radi dostojno pošiljamo in prejemamo. Le k nam prihajajo in albis kakor ubožni iz hudega boja. Pač ne sodimo za danes še uradnika niti v moški niti v ženski uniformi. Toda taka zvedavost ni niti dostojna niti privoljena. Za danes bodi povedano le toliko, da bomo hoteli v bodoče natančneje poizvedbe. Poiskali bomo na kompe-tentnem mestu pojasnila in zadoščenja.
(Nenadno umrl) je včeraj ob 5. uri popoldne v gostilnici na sv. Jakoba trgu, 50 letni vrtnar, Trankvilo Cesruti. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
(Ponarejeni 50taki.) V Prestitanju blizo Vidma so zaprli posestnika And. Sabotliga, na čegar njivi so našli zabojček, v katerem je bilo 38 ponarčjenih avstr. petdesetakov.
Telegrami.
Dunaj, 18. februvarja. Po brzojavnem poročilu je ladija „Greif" z avstrijsko cesarico prišla v Alicante. Na potu iz Gibraltarja v Alicante je pri Labinalu bila ladija zadela na neko peščeno klečet, ki ni zaznamovana na morskem zemljevidu. Mimogredoči francoski parnik je ladijo spravil dalje.
Dunaj, 19. februvarija. Pravda proti anarhistom se je začela. Zagovorniki so zahtevali, da bi bila obravnava deloma javna, ali sodišče je sklenilo, da bodi povsem tajna. Na to se je prečitala zatožnica. Vhod v deželno sodišče kakor okrog sodišča je vse dobro zastraženo.
BudimpeSta, 19. februvarija. Pred parlamentom zbralo se je jako veliko ljudij, ki so navdušeno pozdravljali ministerskega predsednika in pravosodnega ministra. Poročevalec Teleszky je poročal in častital vladi, da je nastopila pot liberalne cerkvene politike, s čimer le izvršuje Deakovo politično oporoko. Polonyi utemeljuje posebni predlog, da se pravosodnemu ministru izreče nezaupnica, ker je pomanjkljivo izdelal načrt novega ženitvenega zakona. Govornik ugovarja, da bi on bil klerikalnega mišljenja. On je za to, da se zagotovi svobodo vere in jed-nakost vseh veroizpovedanj.
Rim, 18. februvarija. Danes je papež imel slovesno mašo v vatikanski baziliki, s katero so se končala slavnosti petdesetletnice njegovega škofovanja. Pri maši so bili di-plornatje, aristokratje in kacih 50 000 ljudij.
Berlin, 18. februvarja. 2000 večjih in manjših obrtnikov je imelo shod pod predsedstvom Riharda Rosich in so sklenili resolucijo, v kateri izjavljajo svoje zadovoljstvo, da se je posrečilo nemški vladi pogoditi se z Rusijo o trgovski pogodbi, kar doselej ni bilo mogoče.
Madrid, 18. februvarija. Poslanci na-varrski odpotovali so od tukaj, ko niso hoteli priznati zbornicama pravice, premeniti leta 1841 sklenjeno pogodbo, po kateri so se davki v Navarri za vse bodoče čase določili.
Rio de Janeiro, 18. februvarija. Bro-dovje je nehalo bombardovati mesto. Prebivalstvo zahteva mir. 5000 vstajnikov je prišedši z juga vdrlo v državo San Paolo.
Slabo prebavljenje ima lahko slabe posledice, katere se lahko preprečijo z vabo premovane želodčne tinkture le-karja Piccolija v Ljubljani. Steklenica velja 10 kr. 3 10-6
Tuj ci.
16. februvarija.
Pri Maliiu: A Lorenz, restavratfirjeTa soproga, z Jesenic. — Pollak, Milnchner, Riedl, Mravlak, Muller, Meyer, HGck z Dunaja. — Lamprecht iz Rathenova, — Kroschl, in Josipina Winter, zaaebnica, iz Gradca.
Pri Stttu: dr. Lippich, c. kr. sekcijski svštnik; Emilij pl. Malberg s soprogo, Josip Lercher, Grader, Kaiser, Wein-berger z Dunaja. — Oton Wilchelm iz Gradca. — Weiss iz Prage. — Stern iz Frankobroda. — Rabas s soprogo, Rumel, inžeuer, z Višnje Gore.
Pri bavarskem dvoru: Lenard iz Rajhenburga. — Samide iz Stare Loke.
Pri Južnem kolodvoru: Sirnik iz Lukovca. — Mertens, trgovec, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: G. Logar iz Vodnjana. — Jereb iz Idrije.
Vremensko sporočilo.
a a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v | mm
opazovanja		zrakomera ▼ mm	toplomera po Celzija			
17	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 «. iveč	?39 9 738-1 738 8	-4 0 —0-2 -2 8	zm. vzh. si. vzh. n	oblačno n	000
18	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. zveč	738	7 739	6 741 7	-74 —30 —64	sl. vzh. zm. vzh.	jasno oblačno jasno	000
srednja temperatura obeh dni za 27° in 6'0° pod normalom.
-2 3° in —5 6°, oziroma
Jednonadstropna hiša
poleg nunskega samostana v Škofji Loki, obstoječa iz peterih sob in še skoro popolnoma nova, se vsled nastalih službeuih ozirov lastnika proda pod ugodnimi pogoji.
Hiša je posebno pripravna za zasebnike in penzijoniste.
Več se izve pri lastniku N. Cadežu v Skofji Loki št. 104.	105 3-1
lzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritili
lieno in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo 86 točno po nizki ceni.	81 6-4
:xxxxxxxx:
Dunajska borz a.
Dn6 19. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka Srebrna renta 5%, 16* davka . .
Zlata renta 4%, davka prosta.....
avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.)........
Cesarski cekini ........
NemSkih mark 100...... •
98 gld. 05 kr.
97	. 90 „
120	. 20 „
97	. 70 „
1004	, — »
363	» — »
125	„ 25 „
9	„ 93 .
5	r 92 „
61	„ 15 „
Dni 17. februvarija.
Ogerska zlata renta 4% , .	117	gld.	60	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95	„	—	,,
4* državne »ročke 1. 1854.. 250 gld. .	148	.	—	„
5% državne srečk« 1. 1860.. 100 gld. . .	160	„	—	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197	,	-	.
Zastavna pisma avstr. o«r. zem. kred. banke 4 %	98	„	50	„
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke. 100 gld.......195	„	—	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......70	„	50	.
4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove sračke, 10 gld.....
Salmore sr«čke, 40 gld......
\ValdsteinoT« sračke, 20 gld. . . Ljubljanska srečke ...'.., Akcija »ngia-avstrijske baake, 200 gld. Akcij« F«rdi»andoT« mt. želez. 1000 gl. st. v 2915 „ — Akcij« jažn« žalazmica, 200 gld. sr. . . 108 „ 50 Papirnih rubeljev 100 .. .	134 „ —
144	gld.	—
18	„	50
22	.	30
72	„	-
48	.	—
24	.	-
157	.	60
jgf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delnJika rtruiba
„M EttCIJ
Vlollzeili it. 10 Dunaj, MiHtMterstrusi 74 B.
28rP«]ar \.1fi v tb«h gaspodarskih in finančnih stvareh, poten a karanih vradaastih vseh ipekulacijskih vrednostnih
papirjev in vestni sviti z« dosego kolikor je mogoče visocega obreuovanja pri popolni varnosti Bf naložeaili (flavnlc,