aj N bo no eč sr Naj bodo prihajajoči božično – novoletni prazniki napolnjeni z ljubeznijo, s smehom in z domačo toplino, praznovanje dneva enotnosti in samostojnosti pa polno zanosa in ponosa. V novem letu vam želim, da bi imeli trdno oporo, moč za viharne dni, dneve pa obsijane s soncem. Nina Zorman Glasilo Občine Destrnik │ Cena: 0,60 € │ 22. december 2016 │ Številka: 5 (203) │ Leto XXI │Tiskovina │ Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Srečno in uspešno 2017. Župan, občinski svet in občinska uprava Občine Destrnik Kljub vsem kritikam proračun sprejet stran 3-4 Jasmina Bauman – dobitnica nagrade Ane Mlakar stran 5-6 Princ karnevala Aleš Goričan iz Placarja stran 7 Nina Zorman Pregled investicij v tem mandatu Lokalne volitve so potekale v nedeljo, 19. oktobra 2014. V občini Destrnik je v drugem krogu županskih volitev s 57,51 odstotka glasov zmagal Vladimir Vindiš. Torej, polovica mandata je za nami in zanimalo nas je, kaj je bilo v občini Destrnik narejenega v teh dveh letih. Nekateri menijo, da je bilo narejenega veliko, drugi, da zelo malo, tretji spet trdijo, da ni bilo narejeno nič. V te ocene se ne bomo spuščali, v glavnem v nadaljevanju objavljamo pregled investicij zadnjih dveh let, da si lahko sami ustvarite mnenje o tem, koliko je bilo v občini Destrnik narejenega v zadnjih dveh letih. Izvedene so bile naslednje investicije: – nakup poslovno-upravnega objekta – v višini 596.000 evrov, – v teku je investicija ureditve infrastrukture Mihelič–Kramar (kanalizacija, javna razsvetljava, cesta in odvodnjavanje), gre za dvoletni projekt (2016, 2017) – v skupni višini 415.189 evrov, – obnovljenih in asfaltiranih je bilo približno 2 km cest (v Svetincih, Ločkem Vrhu in Levanjcih) – v skupni vrednosti 171.500 evrov, – lani je bila dokončana investicija v šestoddelčni nizkoenergijski vrtec in zunanje igrišče z igrali ter opremo vrtca – v skupni višini 1,2 milijona evrov, – obnovljeno je parkirišče pri osnovni šoli, z ureditvijo parka z igrali za prvo triado, investicija je znašala 30.000 evrov, – za režijski obrat je bila nabavljena strojna mehanizacija (JCB, valjar …) – v višini 35.000 evrov, – izveden je bil postopek in investicija z javno-zasebnim partnerjem – Petrol d. d., s katero so prešli na alternativne vire ogrevanja v osnovni šoli, Volkmerjevem ter zdravstvenem domu, vrednost investicije je Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 znašala okrog 600.000 evrov. Petrol je vložil približno 500.000 evrov, – z javno-zasebnim partnerstvom je bilo izvedeno hlajenje v prejšnji alineji navedenih občinskih objektov in vrtca – sofinancirano iz sredstev RRP (znameniti razpis Petrol) – v višini 720.000 evrov. Vzpostavili so sistem, ki v objektih to omogoča, približno 200.000 evrov, Petrol je vložil okrog 150.000 evrov, – ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar iz 21. člena ZFO – približno 250.000 evrov (od tega je okrog 150.000 evrov povratnih sredstev), – režijski obrat je izvedel investicijsko vzdrževanje (ureditev parkirišča pri pokopališču, v Jiršovcih so sanirali plaz in uredili odvodnjavanje, prav tako v Zasadih in Zg. Velovleku, v Jiršovcih so postavili zaščitno ograjo …) – ocenjeno na okrog 40.000 evrov. Za navedene investicije so bila pridobljena naslednja sredstva: – vrtec je bil sofinanciran iz sredstev RRP (znameniti razpis Petrol) – v višini 720.000 evrov, – ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar iz 21. člena ZFO – približno 250.000 evrov (od tega je okrog 150.000 evrov povratnih sredstev). Po besedah župana Vladimirja Vindiša pa je nadaljnji razvoj v naslednjih dveh letih, do konca mandata, odvisen od potrjenih razvojnih programov in odločitev svetnikov. Zmago Šalamun Tanja Hauptman 14. redna seja občinskega sveta V četrtek, 10. novembra, so se destrniški svetniki sestali na 14. redni seji občinskega sveta. Glavnina razprave se je vrtela okoli predloga proračuna za leti 2017 in 2018, ki ga je v potrditev predlagal župan Vladimir Vindiš. O proračunu za leto 2018 svetniki niso razpravljali, saj so s sedmimi glasovi za in z dvema proti izglasovali umik točke z dnevnega reda, ker so menili, da je za leto 2018 še prezgodaj odločati. Prihodki proračuna občine so načrtovani v znesku 2,7, odhodki pa v višini 2,9 milijona evrov. S pripravljenim proračunom se svetniki niso povsem strinjali. Bojan Potrč je povedal, da pogreša več konkretnih naložb in manjših projektov. Z njim se je strinjal tudi svetnik Ivan Kuri. Pridružil se mu je tudi Anton Sever, skrbi ju, da se bo občina z javno-zasebnimi partnerstvi preveč zadolžila. Razpravljal je tudi Žiga Volgemut, ki se prav tako ni strinjal z javno-zasebnimi partnerstvi. Pridružil se je mnenju Bojana Potrča, ki je menil, da so vaški odbori v predlogu proračuna premalo upoštevani. Kritike na proračun sta izpostavili tudi Urša Zver in Betka Fras, ki menita, da je občina že dovolj zadolžena, zato dodatnega zadolževanja ne podpirata. Po vseh izrečenih kritikah je župan predlagal, da predstavijo svoje konkretne predloge glede proračuna. Oglasila se je Betka Fras, ki je povedala, da obnova pokopališča v vrednosti milijona evrov trenutno ni potrebna, da je prioritetna gradnja kanalizacijskega sistema. Z njo se je strinjala Zverova, ki je dejala, da Destrnik ni tako velik, da bi potrebovali druge Žale. Z njima se je strinjala več kot polovica svetnikov. Frasova je pripomnila, da podpira izvedbo del za pridobitev novih grobnih polj. Svetnica Majda Kunčnik je poudarila, da je problem, ker ni grobov, saj je teren pokopališča specifičen, zato je predlagala, da se o vrednosti naložbe odloča preudarno in sproti. Povedala je, da je potrebna pieteta do pokojnih. V nadaljevanju so imeli svetniki še nekaj pripomb. Bojan Potrč je menil, da je v proračunu preveč postavk, ki so označene kot »drugi dohodki«. Zorca je zmotila postavka plačevanja nadur občinskih udeležencev. Kljub vsemu pa je bil proračun s sedmimi glasovi za in s tremi proti potrjen. Po odmoru so se seznanili s polletno realizacijo proračuna za leto 2016. Realizirali so 38 % prihodkov, kar znaša 961.000 evrov. Ob polletju so bili odhodki realizirani 28 %, znašali so 919.000 evrov. Poročilo je predstavila predsednica nadzornega odbora Simona Lacko, ki je izpostavila problem plačevanja članarin v različnih zavodih in organizacijah. Župan Vladimir Vindiš je argumentiral, da občina v teh organizacijah plačuje članarino, da lahko sploh konkurira za finančna sredstva v razpisih. Predsednica je opozorila še na previsoke plače zaposlenih v režijskem obratu. Svetniki so se na seji seznanili tudi z letnim poročilom o delovanju vrtca, prav tako s pripravo občinskega prostorskega načrta. Podana je bila tudi informacija, da so v Doliču ustanovili civilno iniciativo proti bioplinarni, saj občane moti smrad, ki od tam prihaja. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Kljub vsem kritikam proračun sprejet Obvestilo uredništva Članke in oglase za 1. številko časopisa Občan oddajte do četrtka, 1. februarja 2017, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Pisma bralcev oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo 3 Zmago Šalamun 15. redna seja občinskih svetnikov Nina Zorman Svetniki po dolgi razpravi sprejeli proračun za naslednje leto – sofinanciranje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj 14.147 € – nakup opreme RO 9.000 € Realizacija nekaterih naštetih investicij je pogojena tudi s prodajo stvarnega premoženja občine – v višini 440.000 evrov. Svetniki so proračun po burni razpravi potrdili, najbolj pa jih je razdvojil skoraj milijon evrov vreden projekt na pokopališču, ki je bil iz proračuna umaknjen. Svetnica Majda Kunčnik je prepričana, da je potrebno pokopališče urediti, zato se ne strinja z umikom te investicije in je svetnikom očitala, da so investicijska sredstva popolnoma razdrobili ter svetnici Elizabeti Fras očitala, da se gre populizem. Dejala je, da so nekateri svetniki pozabili, kaj so obljubljali pred volitvami, saj so nastopili skupaj in so projekt ureditve pokopališča zapisali v predvolilnem programu. Naslednja točka je bila sprejemanje proračuna Občine Destrnik za prihodnje leto, v katerem znašajo prihodki 2.989.699 evrov, od tega je 2.702.508 evrov prihodkov, prenos iz letošnjega leta 211.948 evrov, zadolževanje pa 75.243 evrov. Proračun je uravnotežen, zato so predvideni odhodki enaki predvidenim prihodkom. Od tega je 2.879.165 evrov odhodkov, 110.534 evrov znaša odplačilo domačega dolga. Za investicije je namenjenih 1.058.613 evrov, in sicer: – ureditev ceste v Placarju 28.000 € – investicije in investicijsko vzdrževanje cest in pločnikov 40.000 € – ureditev infrastrukture v naselju Drstelja 103.000 € – investicije in investicijsko vzdržev. javne razsvetljave 33.700 € – investicije in investicijska vzdrževanja objekta RO 20.000 € – nakup zemljišč 120.000 € – upravljanje in tekoče vzdržev. avtobusnih postajališč 10.000 € – izgradnja vodovoda – Janežovski Vrh 20.000 € – sanacija plazov 5.000 € – kanalizacija – Dolič 10.000 € – ureditev mostu Hanželj–Svetinci 10.000 € – pločnik pokopališče–Vintarovci 35.382 € – ureditev ceste Zasadi–Destrnik (proti Lozinškovim) 30.000 € – nabava računalniške in programske opreme 5.000 € – nakup opreme za upravo 25.000 € – nakup gasilskih vozil in opreme 20.000 € – energetska sanacija javnih objektov 14.628 € – asfaltiranje ceste – Zg. Velovlek 6.300 € – ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar 247.956 € – sofinanciranje MČN in kanalizacijskih priključkov 40.000 € – izdelava OPN 10.000 € – ureditev parka odličnosti 155.000 € – večnamenski športno vadbeni-center 46.500 € 4 Svetnica Frasova se z navedbami Kunčnikove ni strinjala in poudarila, da si Občina Destrnik na pokopališču ne more privoščiti investicije za 800.000 evrov. Tudi svetnik in podžupan Branko Horvat je svetnici Betki Fras očital, da si je Odbor za plan in finance pod njenim vodstvom dovolil oblikovati proračun po svoje, ne oziraje se na delo drugih odborov. Dodal je, da se ne strinja s tem, da je bil projekt ureditve pokopališča umaknjen iz proračuna in načrta razvojnih programov, saj je urejeno pokopališče ogledalo občine. Opozoril je tudi, da so z amandmaji padle nekatere predvidene investicije, med njimi več cestnih odsekov. Frasovi je očital, da je na račun, da ne bo modernizacije cest v Vintarovcih in Jiršovcih ter ceste proti Lipovžu, izsilila modernizacijo ceste v Placarju. Svetnica Urša Zver je pri točki razno prebrala dopis osmih občinskih svetnikov, ki so ga naslovili na župana Vladimirja Vindiša, v njem pa mu predlagajo razrešitev direktorice občinske uprave Darinke Ratajc. Razlog za predlog za odpoklic Ratajčeve z delovnega mesta direktorice občinske uprave so nedavne kriminalistične preiskave in sumi domnevnih kaznivih dejanj v škodo proračunov nekaterih lokalnih skupnosti. Na dopis je župan svetnikom pisno odgovoril in v njem razložil, da preiskava ni bila povezana z Občino Destrnik, njenim proračunom in ni bila usmerjena v delo, ki ga Darinka Ratajc opravlja v Občini Destrnik. Župan tudi meni, da direktorica do nadaljnjega ostaja na delovnem mestu direktorice občinske uprave, saj uživa njegovo popolno zaupanje, če pa bodo nastopile nove okoliščine, ki bi njegovo zaupanje omajale, bo ravnal v skladu z zakonom in moralo. Nina Zorman Svetniki so se na 15. redni seji, ki je potekala v petek, 9. decembra, najprej lotili sprejemanja elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki za prihodnje leto, ki jim ga je predstavil direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Janez Letnik. Svetniki so elaborat potrdili brez dodatnih vprašanj, saj cene ostajajo na ravni dosedanjih. V nadaljevanju so soglasno sprejeli rebalans letošnjega proračuna, v katerem se prihodki zmanjšajo za 9,8 odstotka – predvsem zaradi manjših prihodkov za investicije iz državnega in evropskega proračuna. Na odhodkovni strani se odhodki zmanjšajo za 8,5 odstotka. Za investicijo Mihelič–Kramar pa je predvidena zadolžitev v višini dobrih 75.000 evrov. Nina Zorman Jasmina Bauman – dobitnica nagrade Ane Mlakar za obetavno mlado napovedovalko Vsak človek ima določeno mero energije, odločiti se moraš, za kaj jo boš porabil osebni arhiv kjer je ob poslušanju zverziranega in hkrati toplega glasu ob pogledu nanjo v ozadju v oči bodel napis: Vsak (otrok) je umetnik. Zakaj ljudje vztrajajo pri ustvarjanju, celo ko je težko, neudobno in tudi stresno? Zakaj vztrajati pri nečem, ko ti vsi govorijo, da ni mogoče, da nisi dovolj sposoben, da so to le sladke sanje. Vztrajajo zato, ker so zaljubljeni. Vztrajajo, ker čutijo strast do svojega poslanstva. Žrtvovali bodo neprespane noči, izpuščena kosila in večerje, žrtvovali bodo, kar bo treba, da bodo podrli ovire, samo da bodo nekoč lahko legli v posteljo in si rekli: Vau! Uspelo mi je. Tisto noč, 16. novembra 2016, je Urbančanka Jasmina Bauman, univerzitetna diplomirana medijska komunikologinja, v posteljo legla z metuljčki v trebuhu, saj je (končno) dobila potrditev za svojo neizmerno ljubezen – kulturo govora. Svoje ime je s trdim delom, z odrekanjem in neprestanim nadgrajevanjem znanja zapisala med eminentna imena vrhunskih govorcev. Tisti večer ji je Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije v prostorih Radia Slovenija podelilo prestižno priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Tričlanska strokovna komisija je podelitev argumentirala z besedami, da se je Jasmina z vztrajnim delom in dodatnim izobraževanjem razvila v prepoznaven mladi glas Radia Maribor. Njeno delo pri različnih oddajah Radia Maribor poslušalci toplo sprejemajo, žiranti pa verjamejo, da s svojo vnemo in z življenjsko energijo kot napovedovalka obeta še več. Srečanje z Jasmino Bauman bi najbolj nazorno opisala z besedami Mojmira Sepeta: »Sama melodija brez zgodbe in obraza je sicer lahko lepa, ampak šele prave besede in oseba, ki stoji za njo, jo zares oživijo.« Na prvi pogled je krhka, a ko z njo spregovoriš nekaj besed, vidiš, da imaš pred seboj močno in odločno žensko, ki ima jasno postavljena stališča ter jih zna tudi suvereno zagovarjati. Morebiti ni zgolj naključje, da sva se z Jasmino dobili na lokaciji, Jasmina, najprej iskrene čestitke ob prejemu tako visokega priznanja. Kako to, da je to priznanje priromalo do tebe? To se večkrat vprašam tudi sama. Gre za zelo pomembno stanovsko priznanje, ki ga podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. To je nagrada, ki jo dobi mlad napovedovalec (do 35 leta starosti) za dosežke na radijskem področju. Gre za nekoga, ki doprinese k temu, da se lepa slovenska govorjena beseda sliši naprej. Napovedovalci se ločimo od moderatorjev ali komercialnih postaj ravno po tem, da ohranjamo raven slovenskega jezika in kulturo govorjene besede. Obstaja še ena nagrada – kristalni mikrofon, ki ga podeljujejo za življenjsko delo. Ko me je iz Ljubljane poklicala Eva Longyka, sem bila v službi za računalnikom, v pisarni. Najprej mi je čestitala in povedala, da sem dobila priznanje Ane Mlakar za najobetavnejšega mladega napovedovalca in moj prvi odziv je bil: »Ne me basat!« Nato sem ji rekla: »Oprosti, ampak to sem čisto po štajersko povedala.« (smeh) Ko sva končali pogovor, sem za nekaj sekund obstala in si rekla: kaj si ti nor! Ta nagrada je priznanje za to, kar sem zelo, zelo dolgo delala. Štajerci se zelo borimo z lepo slovensko besedo – ozki o-ji, široki o-ji, e-ji in tako dalje. Potrebovala sem kar nekaj let, da sem prišla do te stopnje, kjer sem sedaj. Zadnjih enajst let pospešeno delam na radijskem področju in predvsem na radijskem govoru. Ko sem slišala, da bom dobila to priznanje, sem rekla, da sem očitno nekaj delala prav, da me je nekdo opazil. Strokovna komisija (Nadja Jarc, Andrej Stopar, odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija, in Primož Vitez) je spremljala ter ocenjevala mlade napovedovalce – kako govorijo, kakšna je njihova dikcija in pravorečje (mlade talente iz Radia Koper, Radia Slovenija, Radia Maribor, Val-a 202 ter ARS-a). Ogromno je mladih, ki delajo na tem področju, in da dobi priznanje nekdo s Štajerske, je na nek način v ponos celotnemu RTV centru Maribor in ne samo meni, vsem nam, ki delamo na tem področju. Kdaj si spoznala svojo ljubezen do radia? Kot otrok sem že imela vizijo, da bom delala na radiu. Moja kaseta je bila Zvezdica zaspanka in fascinantno mi je bilo poslušati glasove. Zelo rada sem poslušala radio in ko sem ugotovila, da mi nekdo »tam ven govori«, se je vklopila domišljija – kdo je to, kakšen je, kako lepo govori. Po končani ptujski gimnaziji ni bilo dvoma o nadaljnjem študiju – vpisala sem se na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), smer medijske komunikacije, in si že takoj pridobila delo na Radiu Maribor. Vmes sem dobri dve leti in pol delala na Radiu Slovenia international (Radio Si), komercialnem radiu Grom na Ptuju, od leta 2010 pa sem zaposlena na Radiu Maribor. Počasi sem skozi različna izobraževanja vztrajno delala z različnimi mentorji – obiskovala sem enoletni tečaj jezikovnega in govornega usposabljanja v Centru za kulturo govora na Radiu Slovenija, opravila sem 1. stopnjo 120-urnega izobraževanja v okviru RTV izobraževalnega središča, opravila 20 ur intenzivnega govornega usposabljanja z Ido Baš in Majo Šumej ter leta 2011 pridobila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji za radijsko napovedovalko/moderatorko. In da, vmes sem še spisala diplomo z naslovom Radijske vsebine za mlajše generacije. Vendar vsi pričakujejo, da ti bo fakulteta dala vse. To ni res. Odvisno je, koliko boš ti vložil, da boš diplomo znal unovčiti. Ampak že to, da samo končaš fakulteto, je velika stopnja 5 osebni arhiv svetovalno oddajo Koristnice na Radiu Maribor, kjer sodelujem z zavodom PIP iz Maribora in Zvezo potrošnikov Slovenije, skupaj obdelujemo najrazličnejše teme. Enkrat na mesec pripravljam terensko oglašanje z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje, kjer se odpravimo na neko lokacijo in predstavimo kakšno zanimivo kmetijo, izdelke … Obiskali smo tudi Destrnik in tradicionalni kmečki praznik. Tudi sedaj tu in tam še dobimo kakšno povabilo, ki ga z veseljem objavim. Je pa res, da če imajo ljudje kar koli, kar bi radi objavili, naj mi pošljejo e-pošto jasmina.bauman@rtvslo.si, pa bomo videli, kaj se da narediti. in ni kar tako. Temu posvečamo nekaj let študija, raziskovanja, pisanja. Menim, da koliko boš naredil sam na sebi, koliko boš borec – in vedno ne bo lahko! – se bodo našli ljudje, ki ti bodo rekli, da nisi za radio (tudi meni so rekli, da moj glas ni radijski in da pred 30. letom ne bom delala na radiu – no, pa sem v 30. letu dobila nagrado!). Vendar sem bila borec. Točno sem vedela, kaj hočem. In še danes nisem zadovoljna s svojim govorom. Vedno najdem kaj, kar bi lahko bilo še boljše. Sem pa skozi leta razvila svoj slog – poslušalci so me vzeli za svojo, saj sem vedno to, kar sem bila. Nikoli se nisem primerjala z drugimi, nikoli nisem tekmovala z drugimi, nikoli nisem gledala, kaj delajo drugi, meni je bilo samo všeč, kaj ljudje ustvarjajo. Na nek način sem umetniška duša. Nekdo bo rekel, da sem preveč srčna, da se poskušam preveč približati poslušalcem, ampak se mi zdi, da radio to je. Ljudje slišijo, začutijo, če je nekdo za mikrofonom dobre ali slabe volje – gre za zelo intimen medij. Glas je vibracija in ti pošiljaš vibracijo. In človek bo poslušal radio, če mu bo glas všeč. Najprej te bo animiral glas, potem te bo animiralo tisto, kar slišiš, šele potem se boš odločil, ali boš pri radiu ostal ali ne. Zagovarjam pa, da se slovenskega jezika in lepe kultivirane besede ne sme izkoreniniti. Se pa spominjam, kako sem prvič vstopila v prostore Radia Slovenija, kot mlada »pupa« pred šestimi, sedmimi leti. To je bil fenomenalen občutek. Radio mi je (bil) zanimiv kot medij. In še danes sem hvaležna, da sem imela to možnost, da sem se lahko izobraževala. Kakšno je tvoje delo, delo radijskega napovedovalca? Poleg sedečega dela na radiu in turnusov, ki so izjemno težki, to ni lahko delo. To, da prideš pred mikrofon, je konstanten javni nastop in moraš biti neprestano pri stvari, kaj govoriš, koncentracija je izjemnega pomena. Ogromno je dela v živo, ogromno je dela v turnusih, včasih vstajam ob štirih ponoči, hodim v nočni program, delam za vikende, praznike, delam po šest dni skupaj. Radio ni samo en segment, teh je več. Ponosna sem, da enkrat na mesec delam nočne programe za prvi program Radia Slovenija. V nočnih programih imam možnost predstaviti najrazličnejše posameznike, ki so aktivni na svojih področjih. Čisto običajni posamezniki, ki pač radi delajo to, kar delajo. Jaz jim pomagam, da so slišani. Izjemno pomembna komponenta radia niso le informacije, ampak tudi komponenta dobrodelnosti, pomoči, neke predstavitve ljudi, ki sicer ne bi imeli te možnosti. Dvakrat na mesec delam tudi 6 Kaj bi kot mlada ženska svetovala ostalim, ki si želijo segati više, a nekako ne zberejo dovolj poguma, ne najdejo prave poti? Najdi poklic, v katerem boš užival, najdi iskro, v čem boš užival. Življenje je samo eno. Moraš se potruditi, da boš, kar boš delal, delal iz srca. Vsakemu lahko uspe. Tako pač gledam na življenje, ker sem dala dosti »skozi«, in potem prideš v življenju do neke točke ter rečeš – glej, če negativno razmišljaš in sam sebe naprej obsojaš, potem gotovo ne bo uspelo. Sam si tisti, ki se moraš potegniti naprej tudi takrat, ko ne gre. Meni velikokrat ni šlo. Pa sem se pobrala in šla naprej. Ampak če se pustiš, da si poteptan, boš težko odkril potencial v sebi. In vsak ga ima. Med ljudmi pogrešam malo več pozitivne energije, človeka je potrebno povzdigniti in ga ne stalno zatreti v kali. Povej mu, da zna in da bo zmogel. Roko na srce, nikjer ni idealno, nikjer ni popolno. In veliko berite. Jaz sem veliko brala in še sedaj veliko berem – besedni zaklad se okrepi, dobiš nove ideje, dobiš samozavest in slišiš sam sebe. Menim, da vsak človek zmore v danem trenutku narediti najboljše. Svoje delo sem vedno dojemala kot nekaj, kar zelo dobro poznam in delam. Znanje ti je dano, potem pa je od tebe odvisno, kaj narediš iz tega. In ne pozabiti, da se nekateri ljudje pojavijo v tvojem življenju, da ti pokažejo pot. Ne spreglejte tega. Pa četudi »nasankate«. Med domačini si znana tudi zato, ker si vodila kar nekaj lokalnih prireditev, bila si tudi članica uredniškega odbora časopisa Občan. Kakšna se ti zdi funkcija lokalnega časopisa? Absolutno izjemno pomembna. Mislim, da se ljudje premalo zavedajo, kako zelo pomemben je lokalni časopis. In tudi meni je takrat, ko sem še študirala, pomagalo, da sem znala tudi kaj napisati. Ker je nekaj napisati umetnost. Posredovati informacije lokalnemu okolju pa je še bolj pomembno. Zaradi tega, ker ljudje morajo brati. Ali pa morajo začeti brati. Prav tako pisati, govoriti in se družiti. Kar se tiče lokalnih medijev, bi bilo potrebno še več vlagati v njih, še več energije vložiti vanje, kakršna koli ideja pade, kakršno koli sodelovanje je potrebno povzdigniti zaradi tega, ker če gledava regionalne ali nacionalne medije – to je medij. In beseda je odtis – pisana beseda ostane, govorjena gre včasih v zrak. Vsako okolje je specifično in v Sloveniji imamo zelo veliko regij ter specifičnih okolij in vsako okolje mora imeti svoj časopis ali nekaj svojega, ker ljudje so navezani na kraj, navezani so na to, da izvejo, kaj se v njihovem kraju dogaja. Saj nekoga, ki živi v Destrniku in gleda po televiziji, kaj se dogaja v državi, zanima tudi, kaj se dogaja pri njem doma. In to je pomembno. Tudi sama, ko pridem domov k mami, »prečitam« Občana. Zanima me, kaj ljudje delajo, ustvarjajo in pišejo. Kaj se dogaja. Kje boš pa zvedel? Fino je, da se izve, kaj se dogaja na lokalni ravni. Po drugi strani pa, če pogledaš, kakšno srečo imamo, da lahko imamo lokalni časopis, kaj pa, če ga ne bi imeli? Kje bi prišli do vira informacij? Nikjer. osebni arhiv pač je, samo da imaš neko protiutež poklicu, ki ga opravljaš. Da se znaš umiriti. Menim, da če se znaš umiriti skozi nekaj, kar te sprošča, pa naj bo to čiščenje stanovanja, boš uspešnejši pri tem, kar delaš. Jaz si s pilatesom polnim baterije in si brez njega ne znam predstavljati življenja. Nagrada je dobila posebno mesto v tvojem domovanju. Kakšna je tvoja vizija za naprej? V prihodnosti si želim poučevati na temo komunikacije in govora ter izvajati govorne vaje. Letos sem pridobila tudi mednarodni certifikat na področju asertivne komunikacije. Asertivnost v bistvu pomeni to, da na nek zrel način pokažeš spoštljiv odnos do sebe, do sogovornika; to na primer pogrešam pri ljudeh, ker smo pozabili na osnovni bonton – dober dan, dobro jutro, hvala in prosim. Moja velika želja je znanje podajati naprej, delati z ljudmi, ki ali delajo na radijskih postajah ali se ukvarjajo z govorom, nastopanjem. Ne glede na to, koliko si star, se vedno lahko naučiš kaj novega. Imamo tako lep slovenski jezik in boli me, ko vidim mlade, ko so pogovarjajo napol v angleščini in v neki na pol polomljeni slovenščini ter ne dopustijo negovanja slovenskega jezika, ker smo »kao« premajhen narod. Mi nismo nič premajhen narod! Če se ne zavedamo lastne vrednosti, kdo pa nas bo prepoznal? Svoje znanje izredno rada prenašaš naprej. Tako smo imeli tudi na Destrniku možnost, da smo se lahko udeležili tvoje vadbe pilatesa? V pilatesu sem našla protiutež za delo, ki je težko, a ga imam neizmerno, srčno rada. Sem aktivna (certificirana) učiteljica pilatesa in sedaj imam v Lenartu svojo skupino. Ne vem, kam me pelje pot v življenju, ampak pilates mi pomaga, da se prediham, sprostim grlo in glasilke ter da sem nekako v sozvočju sama s seboj. Mislim, da mora vsak to najti. Ali je to vrtnarjenje, kar koli Zmago Šalamun Zmago Šalamun Novi princ karnevala Destrničan Sedež občine Destrnik preseljen v novo poslovno stavbo v Janežovskem Vrhu 16. princ karnevala je postal Aleš Goričan - Maksimiljan Plemeniti Gregorič V teh predprazničnih dneh se je občinska uprava Občine Destrnik preselila v nove prostore v prvem nadstropju poslovne stavbe v Janežovskem Vrhu. Na martinovo, torej 11. novembra, je 16. princ karnevala postal Destrničan iz Placarja. Naziv novega princa so na Ptuju nadeli Alešu Goričanu – Maksimiljanu Plemenitemu Gregoriču, ki je na prestolu ptujskih princev nasledil Bertolda Draneškega. Aleš Goričan je bil rojen 13. maja 1979 na Ptuju, stanuje v Placarju 11 b, ki spada v občino Destrnik. Po diplomi na ekonomskoposlovni fakulteti v Mariboru je delal v različnih podjetjih, sedaj je zaposlen v družinskem podjetju Branko Goričan, s. p. Je član društva Ptuj – SKI kurent klub, aktivno sodeluje v rimskem društvu Poetovio LXIX in v srednjeveškem društvu KUD Baron, že vrsto let pa sodeluje tudi pri organizaciji ptujske karnevalske povorke. Bogato etnološko in kulturno dediščino ptujskega območja promovira doma in v tujini ter se v okviru teh dejavnosti udeležuje velikih karnevalov v Srbiji, Makedoniji, Bolgariji in na Hrvaškem. Za promocijo Ptuja in karnevala ter ptujske turistične ponudbe je sodeloval na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, v Kaliszu na Poljskem, na mednarodnem sejmu turizma v Berlinu in tudi na dnevih odprtih vrat na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Novi naslov Občine Destrnik je Janežovski Vrh 42. Tudi čas uradnih ur ostaja enak: ponedeljek: 8.00–12.00 sreda: 8.00–12.00 in 13.00–16.00 petek: 8.00–12.00 Vir: splet - Radio Ptuj Nina Zorman Pošta Destrnik ostaja na stari lokaciji. Novi princ Aleš Goričan s princeso Ano Župan Vladimir Vindiš skupaj z občinsko upravo pred vhodom v nove poslovne prostore 7 Tadej Urbanija Pogovor z opernim pevcem Lukom Debevcem Mayerjem Tjaša Oman Čutim, da pripovedujem zgodbo, ki v tistem trenutku zažari Luka Debevec Mayer je glasbenim sladokuscem znan kot pronicljiv in izjemen pevec. Luka, ki med drugim prepeva v Teatru Colon v Buenos Airesu, eni najznamenitejših opernih hiš na svetu, je bil po izboru argentinskega združenja glasbenih kritikov že trikrat proglašen za najboljšega argentinskega opernega pevca (v sezonah 2004, 2009 in 2014). Na tokratni turneji po Sloveniji ga je na klavirju spremljal pianist in prijatelj Diego Licciardi. Pot ju je 18. novembra pripeljala tudi v Volkmerjev dom kulture, kjer sta očarala polno dvorano poslušalcev. Vez, ki jo čuti do teh krajev, je opisal kot »umetniško zvestobo do ljudi«, ki so mu blizu. Z Lukom smo se pogovarjali dan po koncertu, ko sta z Diegom že vadila za nadaljevanje turneje. Ne zgodi se ravno pogosto, da pevec, ki poje na odru slavne operne hiše Teater Colon, nastopa v vasici sredi Slovenskih goric. Čeprav so bili Vaši starši rojeni v Sloveniji, ne prihajajo z našega konca, kar bi pojasnilo Vaše večkratno koncertriranje na Destrniku. Za začetek Vas zato prosim, da nam nekoliko pojasnitite to navezo Buenos Aires–Destrnik. Gre za družinsko navezo. Moj brat je poročen z »Vrbenčanko« in to je med drugim tudi razlog, da prihajam v te kraje, kjer sem spoznal ljudi, ki živijo tukaj in s katerimi smo postali dobri prijatelji. Predvsem z Lidijo Ličen, s katero sem sodeloval že v času, ko je v cerkvi vodila svoj zbor. Tako se vsakič, ko pridem v Slovenijo, ustavim tukaj in z veseljem zapojem tudi v Destrniku. Niste edini glasbenik v družini. Med drugim je eden od Vaših bratov član zbora Slovenske filharmonije. Ste bili glasbena družina? Za očeta in mamo ne morem reči, da sta bila ravno posvečena specifično glasbi, vsekakor pa umetnosti. Mama je kot amaterka režirala igre, čemur se je veliko posvečala, predvsem igram za otroke. Tudi sama je igrala in bila recitatorka. Igrala je že v Italiji, ko je bila zaprta v taboriščih, in seveda kasneje v Argentini, kjer je veliko igrala Shakespeara v slovenščini. Če se vrnem na začetek vprašanja, pa je potrebno dodati, da sta bila oba starša zborovska pevca. Ste hitro začutili željo ali potrebo postati pevec? Sam pri sebi se nikdar nisem zares odločil, da bom postal pevec. Še danes se v nekem nenavadnem smislu nisem. Seveda pojem profesionalno, a počnem še druge stvari. Zato ne morem reči, da je ves čas zapolnjen z glasbo, čeprav v resnici to je … (smeh). Že od malega sem pel v zborih, a sem s kariero pevca dolgo odlašal. Pri štirinajstih sem šel v starejši zbor, ker mi je zmutiral glas. Mimogrede, že pri teh letih sem pel pri basih, ker sem imel nižji glas kot marsikateri šestdesetletnik. Tako se je pač razvijal 8 moj glas. Toda takrat še nisem imel jasne ideje, da bom postal pevec. Ta zadržanost do opredelitve je v nekem smislu dobra, saj se ves čas počutim kot učenec, ki nima zagotovila, da je že postal nekaj. Sem pa se po študiju filozofije, čeprav sem že študiral petje na Umetniški akademiji Teatra Colon, začel zavedati, da bi petje lahko še močneje usmerilo moje življenje. V tistem času je namreč v Buenos Aires prišla svetovno znana operna pevka, ki je izbirala deset štipendistov opernega petja. Prijavilo se je sto dvajset ljudi, med njimi sem bil tudi jaz. Sam pri sebi sem si misli, da iz tega ne bo nič. Najprej nas je ostalo osemdeset, potem šestdeset, nato dvajset. Mislil sem si, da to pa že nekaj pomeni. Na koncu sem bil izbran kot edini moški v tej deseterici. Sam sebi sem postavljal določene preizkušnje, da bi si dokazal, da sem dovolj dober. Torej ste dvomili v svoj pevski dar? V nekem trenutku sem izgubil občutek o lastnem talentu. K temu je prispeval moj profesor petja, ki je bil izjemno zahteven. Bil je tako zahteven, da preprosto nisem več vedel, kje »stojim«. To sicer ni bilo tako slabo, ker sem zdaj tudi sam zelo zahteven do samega sebe in svojega ustvarjanja. Zmeraj, ko sem mu kaj odpel in ga vprašal, ali je bilo v redu, je samo rekel: »Ja, ja, si zelo inteligenten.« In kaj naj s to inteligenco pri petju storim? No, na koncu je spoznal, da potrebujem določeno spodbudo. Prej ste omenili, da ste že kot zelo mlad peli bas. Marsikje Vas opredeljujejo kot basbaritonista. Kaj je na vašem glasu baritonovskega? Osebno se mi zdi lega Vašega glasu daleč od baritona … Prav ste slišali. Moja lega je bas. Pridevek bariton želi opisati le to, da lahko glas v določenih legah nekoliko posvetliš in zapoješ tiše, kot je to morda značilno za bas. Prav tako je lahko barva v višjih legah bolj svetla, če si to zaželiš pri kaki narodni pesmi. V operi je glas bolj določen. Ko sem bil mlajši, se mi je glas v višino rad posvetlil. To je bilo za nekatere profesorje moteče, za poslušalce pa ne toliko. To je tista igra glasu, ki ga opredeli kot basbariton, čeprav nikakor nisem bariton. Menite, da bi Vas poznalo več ljudi, če bi bili tenorist? Zanimivo vprašanje. Verjetno da. Operne vloge za nižje glasove so drugačne kot za tenorje, ki so zmeraj mladi in zaljubljeni. Izjema je Mozart, katerega vloge za nižje glasove so mladostne. Morda je to eden od razlogov, zakaj mi je Mozart tako pri srcu. Tenorji gotovo vzbujajo več pozornosti zaradi svoje višine. Vsi čakajo na tisti visoki C pri O sole mio, Nessun Dormi in drugih arijah. Nižji srednji glas pa ima potencial, ki je v operi, po mojem mnenju, še premalo izpostavljen. Pri tenorjih namreč težko zaznaš besedilo, ki ga poje pevec in tu je priložnost za nižje glasove, ki so na nek način tudi bolj človeški. Tenorji gredo res v nečloveške višine, ki so ljudi že od nekdaj privlačile. Pa vendar, na koncu odloča kakovost izvedbe, ne glede na lego glasu. Se strinjam. Osebno nikoli nisem maral opredelitev basist, baritonist ali tenorist. Na koncu, kot ste sami dejali, to sploh ni pomembno. Najprej je vedno pevec, ki poje in pripoveduje zgodbo. Zame je pomembno, da čutim, ko pojem. Pri vsaki ariji ali pesmi imam občutek, da (po)ustvarjam mikrokozmos, ki ima svoj začetek, zaplet in konec. Čutim, da pripovedujem zgodbo, ki v tistem trenutku zažari. Prej ste izrazili ljubezen do Mozarta, ki je tako rekoč stalnica Tjaša Oman vaših recitalov. Tudi vaša prva vloga je bila Mozartova opera Don Giovanni. Težko naloga za mladega pevca. Takrat sem imel nenavado srečo, da smo to opero pripravljali dolgo časa. Šlo je za mlajšo ekipo in vsi smo prvič peli naslovne vloge. No, če sem natančen, je v resnici bila prva vloga Sarastra v Mozartovi Čarobni piščali z zelo nizko in globoko lego. To je bila opera za otroke, ki smo jo odpeli v španščini. Ta vloga mi je prinesla veliko lepih izkušenj. Prva v klasičnem repertoarju pa je bila res vloga Don Giovannija, za katero smo se pripravljali kar šest mesecev. To je bilo fenomenalno. Osebno bi si želel, da bi vsako opero pripravljali, če že ne šest, pa vsaj tri mesece, kot je to značilno za gledališče. A to je nemogoče. Pri nas se opera pripravi v treh tednih. Ko se začnejo vaje, moraš vlogo znati na pamet, od melodije do besedila, saj se že prvi dan začnejo režijske vaje. Zadnjih deset dni pride dirigent, ki usmeri še glasbeni del. To je res kratek čas za pripravo tako težkega spektakla, kot je opera. To ni preprosto, ne psihično ne fizično, kot da bi šel na olimpijske igre, kjer morajo biti vse mišice v službi petja. V Vaših samostojnih recitalih je poleg Mozarta močno prisotna tudi sakralna glasba, ki jo izvajete s posebnim žarom. Je vera del vašega ustvarjanja? Absolutno. Ampak nikoli ločena od mojega vsakdana. Zame je del življenja, ne glede na to, kje sem in kaj počnem. Razmišljanje o človeku, umetnost in vera so zame deli ene enotnosti, ki usmerja moje življenje. Glasba nas, ne glede na vero, asociira na duhovno. Pa vendar je na koncu, vsaj pri pevcu, vse odvisno od dveh mišic v grlu. Vas ta misel velikokrat preganja? Poskušam, da bi me čim manj, da mi ne oteži dela. Pri opernih pevcih je prisotna obsesija s tem, kaj bodo jedli, pili, koliko časa bodo spali itd. Vse to zaradi skrbi za glas. Seveda tudi sam pazim na te stvari. Ko se prehladim in imam načete glasilke, ne silim telesa z zdravili, temveč pustim, da gre mimo. Čeprav pazim, da se to ne dogaja, se vsake toliko časa pojavijo kakšna vnetja, najpogosteje v obdobju, ko ni odgovornih nastopov. Morda se je dvakrat do sedaj zgodilo, da je bilo moteče za moj nastop. V času nastopov sem odgovoren in pazim na glas in zdravje. Vendar glasilke niso edina telesna skrb pevca. Še hujše od težav z glasilkami so lahko težave z želodcem in jetri. Torej Vam glas pove, kako se počuti Vaše telo? Absolutno. Na fakulteti ste študirali tudi filozofijo, za katero je značilno, da se problemov loteva skozi oči refleksije. Pojete z razumom? Tudi. Za petje, predvsem operno, je potreben talent in seveda ogromno dela. Seveda se predpostavlja čustvo, to mora biti. A o tem profesorji ne govorijo, razen če si res hladen človek. Predvsem se izpostavlja inteligenca pevca, ki mora vedeti, kot je to znala povedati moja profesorica, česa ne sme početi. Kot primer je rada navedla otroka. Ko je ta majhen in joče, to počne s prepono. Zato težko najdeš otroka, ki bi kljub joku, pa čeprav še tako kriči, ostal brez glasu. Gre za naraven proces, ki ga skozi leta pozabimo in ga je treba ponovno ozavestiti. Ko se začneš učiti petja, moraš vse tisto, kar si sprva predstavljaš, da moraš narediti, da bo glas zvenel, preprosto odmisliti. Čim manj pripomočkov iščeš, tem bolj naravno in zdravo bo zvenel glas. To je lahko reči, izvesti pa je veliko teže. Potrebnih je veliko vaj, ki jih izvajaš z glavo. Podobno je pri športu. Osebno vidim veliko podobnosti med športom in opernim petjem: vaja in inteligenca, s pomočjo katerih narediš tisto minimalno, a nujno, da zadeva steče. Razum je nujen, nič manj pa telesnost. Profesorji so ves čas poudarjali »Čuti s celim telesom!«. Lahko bi rekli tudi z nagonom, s seksualnostjo ali senzualnostjo. Tega se ne smeš bati. Glasbo zmeraj najprej začutiš v osrednjem delu telesa, kjer leži prepona, od koder se širi navzgor skozi srce do ustne votline. Glas se rodi globoko v telesu. H kakovosti glasu svoje doda tudi prostor. Pavarotti je nekoč dejal, da ga je prepevanje na odru Teatra Colon prestrašilo, ker je svoje napake slišal podvojeno. Iz prve roke me zanima, ali je legendarna akustika te operne hiše res tako izjemna? Je. Akustika je tako čudovita, da na eni strani polepša vse, kar je lepega, in na drugi popači vse, kar je grdega. Občutek imaš, da maska in kostum izginejo in da stojiš na odru popolnoma gol. Za nobeno masko, sceno ali orkester se ne moreš skriti. Ampak užitek, ki ga nudi, je edinstven. Človek kar ne more verjeti, da se lahko v tako velikem prostoru počuti kot s prijateljem na kavi. Zvok je popoln v vsakem kotičku te velike dvorane, kar je za poslušalca zelo hvaležno. Dodatno breme, ki ga nalaga Colon, pa je zavedanje, da so na tem odru peli resnično najboljši pevci. S tem bremenon očitno dobro shajate. Nekaj let nazaj ste bili skupaj s Slovensko filharmonijo na turneji z veliko Ano Netrebko. Turneja je požela izjemne kritike. Da, to je bila izjemna izkušnja, še posebej zato, ker sem lahko delil to turnejo z bratom Matejem, ki poje v zboru Slovenske filharmonije. Seveda je bil poseben občutek peti z osebo, ki je v tem trenutku prvakinja na svojem področju. Po drugi strani pa je lepo videti, da smo ljudje samo ljudje, tudi tisti največji. Človek lahko doživlja najlepše kjer koli in kadar koli. Ni važno, če ne stojiš na največjem odru. Važno je, da v danem trenutku ustvariš presežek. V enem mesecu smo bili v Berlinu, Parizu, Amsterdamu, na Dunaju in v drugih krajih, med nami se je razvilo prijateljsko čustvo, ki ga je bilo zaznati na odru ter so ga opazile tudi velike inštitucije, kot sta Universal Music Classics in Deutsche Grammophon. Še Netrebkova je bila presenečena, da na vseh enajstih predstavah prav vsi nepremično stojijo in aplavdirajo. Stoječe ovacije so za pevca veliko priznanje. Za začetek si vesel, da nihče ne zapusti dvorane pred zaključkom koncerta (smeh). Praviloma najprej zapustijo dvorano gostje v parterju. Najbolj vztrajni so običajno na balkonih, ti vpijejo od navdušenja. Ampak na omenjeni turneji se ni premaknil nihče. Za konec še stereotipno vprašanje. Imate radi tango? Pijete mate? Da, tango imam zelo rad, še zlasti mi je pri srcu Astor Piazzolla. Mate pijem, seveda, a ga ne pripravljam sam. Pijem ga v krogu prijateljev in znancev. Mate mi pomeni predvsem družabni dogodek. 9 Tadej Urbanija Majda Kunčnik Seja Gasilske zveze Destrnik Na seji GZ Destrnik, ki je potekala 9. novembra, je bila na dnevnem redu analiza aktivnosti v mesecu požarne varnosti. Zbrane je pozdravil predsednik zveze Marjan Zelenik, poročilo o dejavnostih v oktobru pa je podal poveljnik Branko Horvat. Besedo so dobili tudi predsednik in predsednica obeh društev ter poveljnika. Iz poročila poveljnika zveze smo med drugim izvedeli, da sta društvi opravili pregled orodišč in pregled ter preizkus opreme. Po celotnem območju občine so izobesili plakate, ki jih je posredovala GZ Slovenije, in pregledali celotno hidrantno omrežje, ki šteje 118 hidrantov. Skupna gasilska vaja, ki jo v mesecu požarne varnosti opravijo skupaj z zvezo Trnovska vas in Vitomarci, je tokrat odpadla, saj je tik pred začetkom vaje zagorelo v Bišečkem Vrhu. Nagrajeni spis POŽAR V HIŠI MAJE BEZJAK Zgodaj zjutraj se je v majhni hiši prebudila Maja Bezjak. Bila je sama doma, zato si je morala sama pripraviti zajtrk. V lonček je nalila mleko, ker ima rada toplega, si ga je pogrela. Postavila ga je na štedilnik. Prižgala ga je in odšla gledat televizijo. Pozabila je na mleko in vso je šlo čez rob. Štedilnik je začel goreti. Maja je zavohala dim. Takoj se je spomnila na mleko in pohitela v kuhinjo. Videla je, da se ogenj širi na vse strani. Pohištvo je bilo leseno, zato se je ogenj širil vedno hitreje. Poskušala ga je sama obvladati z vodo, a se mu ni mogla približati. Na vse načine se ga je trudila pogasiti. Videla je, da ne bo zmogla sama, zato je poklicala gasilce na številko 112. Povedala jim je, kje živi, da je sama doma in da ni nobenih ponesrečencev. Gasilci so prihiteli na pomoč. Maja je bila pogumna, zato jim je pokazala, kje gori in stekla iz hiše. Gasilci so ogenj pogasili v manj kot dveh urah. Prišli so iz hiše in pospravili svoje orodje. Pred odhodom je gasilec pristopil k Maji in ji povedal, da ko kuha, nikoli ne sme oditi od štedilnika. Gasilci so odšli in Maja si je nesrečen dogodek za zmeraj zapomnila. Od tega trenutka naprej je bila vedno pozorna, da med kuhanjem ni več zapustila kuhinje. Leja Murko, 6.a 10 Vajo so tako prestavili na spomladanski čas. Z zavedanjem, da sta preventiva in ozaveščanje najboljša zaščita, so veliko pozornosti namenili sodelovanju s šolo ter z vrtcem. Tudi tokrat so nagradili najboljše spise na temo gasilstva, ki so jih spisali osnovnošolci. S svojima spisoma sta tokrat prepričali Lea Murko in Ana Potočnik ter si prislužili knjižno nagrado, ki sta jo podelila župan Vladimir Vindiš in predsednik GZ Destrnik Marjan Zelenik. Besedo je dobila tudi ga. Mira Anderlič, ki je kot predstavnica šole predlagala, da bi sodelovanje s šolo razširili tako, da bi v natečaj vključili tudi likovna in druga dela. Gasilsko obarvan pa je bil tudi vrtec Destrnik, kjer so v okviru tedna otroka potekale številne dejavnosti na to temo. Otroke je obiskal poklicni gasilec, pred vrtcem so jih z vozili in opremo presenetili gasilci iz Desencev, tako da so imeli priložnost gasiti z njim primerno opremo. Ogledali so si tudi gasilski dom na Destrniku, ob koncu pa so si pripravili čisto pravo gasilsko veselico. Nagrajeni spis POŽAR V ŠOLI Nekega jesenskega dne smo sedeli v šoli in se učili. Zunaj je močno bliskalo in slišalo se je glasno grmenje. Nebo so zastirali temni oblaki, ki so se zgrinjali nad naše kraje. Kar naenkrat je močno zabliskalo in luči so ugasnile. Za hip smo ostali brez električne energije. Mislila sem, da je strela udarila v šolo. Vendar se je električna energija hitro vrnila. Po šolskem radiu pa smo zaslišali glas, ki je povedal, da gori na podstrešju šole in da se moramo vsi učenci ter pedagoški delavci zbrati v telovadnici. Elektrika je spet izginila. Učiteljico smo vprašali, ali vzamemo s seboj torbe, in odgovorila je, naj jih pustimo na svojih mestih ter odhitimo iz učilnice. Stekli smo po vseh možnih poteh. Prihiteli smo v telovadnico in čim hitreje smo morali steči skozi vrata na šolsko igrišče. Bili smo zelo mokri, ampak na varnem in lahko smo opazovali prihod gasilcev. Zaslišali smo zvok siren in že zagledali gasilska vozila. Požar se je hitro širil in gasilci so z vsemi močmi potegnili cevi in začeli gasiti požar. Črn dim se je vzpenjal visoko nad naš kraj in vse nas. Vse nas je bilo strah. Nismo vedeli, kaj se je pripetilo, zato smo vprašali učiteljico. Povedala nam je, da je v šolo udarila strela. Novico smo sporočili sošolcem, ki so bili zelo prestrašeni. Ob pogovoru smo opazovali naše gasilce pri vestnem delu. Ker je bilo na podstrešju veliko električne napeljave, se je požar zelo hitro širil. Domačim gasilcem so na pomoč priskočili gasilci iz sosednjih društev. Vsi so bili zagnani za delo in ob opazovanju sem tudi sama začutila duh gasilstva ter kako je pomagati ljudem, še posebej otrokom. Hitro so delali in spuščali curke vode, da je ogenj ugasnil. Vsi smo bili presenečeni, kako hitro je s pomočjo drugih gasilskih enot požar ugasnil. Nekaj šole vendarle ni zgorelo, ampak škoda je bila ogromna. Ob takšnem dogodku sem se tudi sama počutila zelo ogroženo, saj bi lahko ostali brez šole, vendar vse se je dobro izteklo. Brez gasilske pomoči marsikateri požar ne bi bil pogašen in marsikdo bi ostal brez strehe nad glavo. Ana Potočnik, 6. a Letna sezona tenisa 2016 zunaj trajala do 25. novembra Tanja Hauptman Milan Šteger TD Destrnik V soboto, 3. decembra, je na povabilo TD Destrnik v Volkmerjevem domu kulture gostoval znani in uveljavljeni bontonolog g. Saša Županek. S svojimi šaljivimi in poučnimi primeri nam je povedal veliko o zunanjem videzu, bontonu in javnem nastopanju. Na svoj pristen način je v nastop vnesel kanček humorja in kakšno življenjsko izkušnjo, ki mu jih zagotovo ne manjka. Občasno je namerno povedal tudi kakšno v svojem narečju, prekmurščini. Pošalil se je tudi iz nekaterih slovenskih politikov. Prav gotovo se je vsak obiskovalec našel v kakšni njegovi zgodbi, ko ni ravnal bontonu primerno in ga je situacija spravila v zadrego. Dve uri sta hitro minili, prisotni so bili navdušeni in so nastopajočega nagradili z aplavzom in s pristnim smehom v dvorani. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni, opazili smo tudi ljudi od drugod, ne samo iz naše občine, kar je res pohvalno. Stand up o bontonu je bil poučen in primeren, vsake toliko časa bi ga bilo smiselno znova slišati. Bonton je več kot neka suhoparna pravila, kdo komu odpira vrata in kdo koga prvi pozdravi. Gre za oliko, manire, pravila spodobnega vedenja, ki veljajo v določenem okolju. Olika je osnova socialnih veščin, zato se trudimo, da smo drugim vzgled. Milan Šteger Tanja Hauptman Ugodno lepo jesensko vreme nam je omogočilo, da smo uživali v igranju tenisa do 25. novembra. Sezono tenisa ocenjujemo kot uspešno, saj smo čez vse leto organizirali različna tekmovanja – turnirje, prvenstva Destrnika, teniška srečanja in tečaje tenisa. Kakovost igranja tenisa napreduje, kar se je pokazalo na turnirjih. Dobre uvrstitve so dosegli Peter Kolenko, Jernej Gaiser, Dušan Simonič, Aleks Pihler (nogometaš iz Maribora, član slovenske nogometne reprezentance, ki mu tudi mi želimo uspešno nogometno pot). Saša ŽUPANEK – mala šola bontona Volitve v organe društva Veliko imamo načrtov za teniško sezono 2017 – s poudarkom na mladih – osnovnošolcih, organizirati želimo začetne tečaje tenisa, različna tekmovanja – srečanja. V maju 2017 načrtujemo obeležitev 25-letnice igranja tenisa na Destrniku. Želimo tudi postaviti reflektorje na igrišču. Mnogo želja imamo, upamo, da se bodo uresničile. Tenis klub Destrnik Milan Šteger Vesele božične praznike in srečno novo leto 2017 ter veliko teniških užitkov. Tenis klub Destrnik V društvu upokojencev bodo v začetku leta – februarja ali marca volitve v vse organe društva. Na novo bomo volili: upravni odbor – predsednika – podpredsednika – blagajnika – tajnika in – poverjenike, ki vas obiščejo, ko gremo na izlet ali zabavo nadzorni odbor – predsednika – dva člana in – dva namestnika častno razsodišče – predsednika – dva člana Upravni odbor poziva vse svoje člane, da se aktivno vključijo v volitve in to tako, da nam pisno ali ustno posredujete svoje predloge za omenjene funkcije. Pisno na naš naslov, ustno pa v naši pisarni vsak prvi in zadnji ponedeljek v mesecu med 9. in 11. uro. Veseli bomo vaših predlogov. DU Destrnik 11 Tanja Hauptman TD Destrnik Tanja Hauptman Trgatev potomke pri viničariji V petek, 23. septembra, so pri viničariji v Destrniku opravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Prireditve so se udeležili župan g. Vladimir Vindiš kot lastnik, predsednik TD Destrnik g. Ivan Hauptman kot skrbnik, 6. Ptujska vinska kraljica Urška Repič, predsednik društva vinogradnikov g. Andrej Rebernišek, kletarji društva vinogradnikov, nekaj predsednikov društev in svetnikov Občine Destrnik. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Urbančanke. Potomka je letos obrodila rekordnih 57 grozdov, ki so lepo dozoreli. Trgatvi in stiskanju grozdja je sledilo prijetno druženje. To je v današnjem modernem času še zmeraj najbolj pristno, zato člani turističnega društva upajo, da bo trgatev tista, ki nas bo še leta povezovala v druženju in prijetnem klepetu ob žlahtni vinski kapljici ter dobrotah izpod rok vestnih gospodinj. Oktober je mesec požarne varnosti, prvi teden tega meseca pa zaznamuje tudi teden otroka. V našem vrtcu smo tokrat združili oboje in pripravili teden otroka z gasilci. Tako smo v ponedeljek obiskali gasilski dom v Destrniku, kjer so si otroci ogledali društvene prostore, urejenost opreme, nadeli pa so si tudi zaščitne čelade. Povedali smo tudi, kako je gasilsko društvo organizirano in da ima vsak gasilec svojo nalogo, za katero mora biti dobro pripravljen, kar doseže tako, da se redno uči ter vadi. V torek smo medse povabili poklicnega gasilca, ki nam je predstavil svoje delo, v pogovoru z njim pa so otroci tudi izvedeli, da se v primeru požara ne smejo skriti, ampak čim prej zapustiti hišo. Demonstriral nam je tudi, kako hitro se lahko gasilec obleče v zaščitno obleko in pripravi na intervencijo, tako da nismo utegnili prešteti niti do sto, ko je že stal pred nami v popolni opremi. Izročil nam je pobarvanke na temo gasilstva, ogledali pa smo si tudi risanko Gasilec Samo. V sredo so nas z gasilskimi vozili obiskali gasilci iz PGD Desenci. Otroci so lahko sedli v vozila in preizkusili zvočno ter svetlobno signalizacijo. Ogledali so si prikaz gašenja z gasilsko cisterno, nato pa se tudi sami preizkusili v gašenju z brentačo, ko so ciljali s curkom vode in podirali tarčo. V četrtek smo pripravili likovno-tehnične delavnice, kjer smo iz velikih škatel izdelovali makete gasilskih vozil. Petek je bil dan za izvedbo gasilske vaje, ko so otroci skozi igro spoznavali, da je v slogi moč in da lahko le s skupnim sodelovanjem dosežemo največ. Po uspešni vaji gašenja goreče hiše smo teden z gasilci zaključili s podelitvijo priznanj »Mini gasilec začetnik« in z gasilsko veselico, na kateri nam je za ples igrala harmonika. Za sodelovanje v zanimivih in poučnih aktivnostih se zahvaljujemo gasilcema iz PGD Destrnik Davidu in Stanku, gasilcu Mihu iz mariborske poklicne gasilske brigade, gasilcem Andreju, Mitju, Žanu in Branku iz PGD Desenci ter muzikantu Leonu Lozinšku. Kot pravi gasilci vas iz vrtca Destrnik pozdravljamo z gasilskim pozdravom »NA POMOČ!« OŠ Destrnik Za vrtec in Gasilsko zvezo Destrnik Majda Kunčnik Tanja Hauptman 12 OŠ Destrnik OŠ Destrnik Gasilci v vrtcu Tanja Hauptman Srečanje starejših občanov Jesenski piknik destrniških upokojencev Anžel, Luka Caf ter Denis Koser, ki so na tej prireditvi sodelovali že pred dvema letoma, letos pa se jim je pridružila še Ana Dvoršak. Nekaj več kot 80 prisotnih je, kot je povedala ga. Lidija: »Z odtenkom modrosti več na glavi in življenjskim spoznanjem več v srcu,« prisluhnilo pesmim Kje so tiste stezice in Kam le čas beži. Ob dobrem kosilu so nazdravili še na mnoga leta, verjamem pa, da jim vse občanke in občani želimo, da jim zdravje še dolgo ter predvsem dobro služi. Tanja Hauptman Tanja Hauptman V nedeljo, 6. novembra 2016, je v Volkmerjevem domu kulture potekalo tradicionalno srečanje starejših občank in občanov občine Destrnik. Zbrane je nagovoril župan g. Vladimir Vindiš. Kratek kulturni program je pripravila in povezovala gospa Lidija Ličen. Nastopili so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas: Špela in Luka Tadej Urbanija Naši gostje in drugi udeleženci piknika smo se zbrali v Gastro-ju na Ptuju. Ob dobri hrani in pijači se je razvil živahen klepet, ki ga je prekinila glasba, ob kateri smo se pognali na plesišče. Zaslišala se je tudi pesem in kar prehitro so minevale urice, ki smo jih namenili temu dogodku. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet dobimo. Feliks Majerič DU Destrnik fm Biserna poroka zakoncev Lozinšek Pred šestdesetimi leti, 17. in 25. novembra 1956, je bilo vreme primerno za ta čas; bilo je oblačno in hladno, a brez bistvenih padavin. Ne glede na hladno novembrsko vreme, je bila v srcih ge. Marije in g. Antona Lozinška takrat topla pomlad. Tega se verjetno še dobro spominjata, saj sta si prav na ta dneva s civilno in cerkveno poroko obljubila zvestobo, ki zaradi svojih častitljivih let zasluži še posebno pozornost. Zato sta se 5. novembra, skoraj šestdeset let kasneje, zakonca udeležila slovesnosti v mali dvorani Volkmerjevega doma kulture, kjer so ob prisotnosti župana slavnostno obeležili šestdeset let njunega zakona. S pomočjo Lidije Ličen, ki je povezovala program, so se v mislih vrnili v leto 1956. Potovanje v čas, ki je svoj pečat pustil v življenju zakoncev Lozinšek, je obogatila Damjana Žampa, ki je ob spremljavi na kitaro pela o ljubezni. Kaj pomeni šestdeset let živeti z enim človekom, nas lahko večina le sluti, a dejstvo, da je na dan slovesnosti tekel 21.903. dan skupnega zakona, kot je šestdeset let prepračunala Lidija, govori v prid temu, da se da. Osebni arhiv Kot je že v navadi, smo v začetku septembra pripravili piknik za naše člane. Nanj smo povabili tudi člane pobratenega društva iz Andraža nad Polzelo. Piknik in srečanje smo izkoristili še za prijateljsko tekmovanje v kegljanju in pikadu. Naše drage goste smo pričakali v društvenih prostorih in jih pogostili z obloženimi kruhki ter s kavo. Čeprav je bilo tekmovanje prijateljsko, ni bilo nič manj napeto. Zmagovalne ekipe so prejele simbolična priznanja – ekipa v pikadu miniaturne ročno izdelane grabljice, ekipa v kegljanju pa miniaturne keglje. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, zmagovalci in poraženci. 13 Jesenska druženja članic društva kmetic Pobiranje in trebljenje buč Trganje fižola Prišel je čas jesenskih del na njivi. Članice smo se zbrale 15. septembra in pobrale našo letino buč na njivi v Janežovcih. Pri pobiranju so nam pomagale tudi mlade ročice pridne Mance Fras, ki je dokaz, da nas za ohranjanje tradicije ni treba skrbeti. Za prevoz buč v Placar k Jožici in Francu Kukovcu je poskrbel Milan Fras. Tam smo buče na star način trebile, semena pa skrbno posušile in shranile, da bodo lahko nastale različne dobrote. Nekaj buč smo pustile in jih oktobra razstavile pred našim župniščem, za kar se gospodu župniku znova zahvaljujemo. Sredi jeseni, 12. oktobra, smo članice na naši njivi v Janežovcih potrgale fižol. Zelenega smo izluščile takoj, en del letine pa smo posušile in izluščile 7. novembra na našem rednem srečanju. Sledi še večer, kjer bomo fižol prebrale, ga shranile za seme, nekaj pa za dobrote izpod naših rok. Irena Gajšek Irena Gajšek Trgatev v Svetincih 27. septembra smo skupaj s svojimi partnerji potrgale grozdje pri družini Habjanič v Svetincih. Na tem dogodku nas je pozdravil in nagovoril podžupan Branko Horvat, ki nam je, ponosen na nas, rekel, naj tradicijo ohranjamo še naprej. Po njegovem nagovoru smo z delom nadaljevali. Grozdje smo zmleli, druženje pa ob jedači, za katero je s peko poskrbel Franc Gajšek, in pijači nadaljevali do večera. 14 Koruzo je Srečko Bračič pripeljal v svojo kolarnico, kjer nam je ponudil prostor za ličkanje, kar smo opravili naslednji večer. Pridružil se nam je gospod župan Vladimir Vindiš in s tem izkazal vso podporo društvu in članicam. Za presenečenje je poskrbel gospodar in povabil ansambel Prijatelji, katerega član je tudi naš povezovalec druženja Feliks Majerič. Vsem omenjenim iskrena hvala. Hvala tudi pevkam Urbančankam za odpete pristne stare pesmi. Iskrena hvala tudi Irena Gajšek Irena Gajšek Irena Gajšek Irena Gajšek Trganje in ličkanje koruze Posebej smo članice Društva kmetic Destrnik ponosne na dogodek, ki smo ga pripravile občanom oktobra. Uresničile smo idejo Srečka Bračiča z dogodka lani in koruze nismo zgolj potrgale, ampak tudi pripravile pravo ličkanje koruze, kot so to počeli nekoč na vaseh. 13. oktobra smo članice in naši partnerji stopili skupaj ter potrgali koruzo na naši njivi v Janežovcih. gospe Metki Kokol in kolektivu Picerije Mica za spečene krapce. Hrane in pijače ni zmanjkalo, tudi dobre volje ne, saj smo druženje popestrili z glasbo in s plesom ter se dolgo v noč spominjali, kako je bilo, ko smo bili otroci in smo v naših vaseh ličkali koruzo. Posebno zahvalo pa članice prinašamo od Srečka in Marije Bračič iz Placarja 22, ki se zahvaljujeta vsem, da smo se v tolikšnem številu zbrali v njuni kolarnici ter uprizorili ličkanje koruze, kot so to počeli nekoč. Zahvaljujeta se tudi gospodu županu, pevkam Urbančankam, gospe Metki Kokol, Feliksu Majeriču za povezovanje prireditve in muzikantom iz Prijateljev. ponosno govorile o obstoju našega društva, saj praznujemo 20. obletnico. Ob tem vabimo vse, ki bi želele postati naše članice, da se nam pridružite. Leto 2017 bo zanimivo – delale bomo predvsem v projektih, ki zajemajo dela na njivi v Janežovcih. Spremljajte nas še naprej, saj bomo kmalu naznanile datum našega praznovanja. Da pa se bo delo s koruzo zares zaključilo, je bomo nekaj tudi zluščile in peljale v mlin, da bomo iz moke lahko v prihodnje kaj dobrega tudi skuhale ter spekle. Za nadaljnjo dobro rast pridelkov na naši njivi prihodnje leto je na pomoč priskočil Milan Fras, ki je njivo zoral, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Članice Društva kmetic Destrnik Irena Gajšek Razstava v adventnem času Vsem občanom in občankam V drugi polovici novembra smo se članice Društva kmetic Destrnik srečevale na delavnicah, kjer so nastajali izdelki za adventno razstavo v naši cerkvi in za cerkev. Izdelki so bili na razstavi v času prve adventne nedelje. želimo miru ter veselja v času božičnih praznikov in srečno v novem letu 2017. 20 let delovanja Društva kmetic Destrnik V letu 2017 bomo članice Društva kmetic Destrnik še posebej Irena Gajšek Članice Društva kmetic Destrnik Tadej Urbanija Likanje koruze, kot je nekoč bilo Tadej Urbanija Srečanje sedemdesetletnikov Franc Murko Leto 1946 se marsikomu zdi daleč. Sedemdeset let – toliko jih je minilo od takrat, je skozi oči človeka jubilej, ki ga je vredno obeležiti, še posebej z ljudmi, ki si delijo izkušnjo preteklih let. Vsi tisti, ki so v letošnjem letu v naši občini tako ali drugače praznovali sedemdeset let, so se odločili, da bodo svojim sedemdesetim nazdravili še skupaj. Na pobudo organizatorjev Janka Čeha in Franca Murka so se zbrali 10. septembra v gostišču pri Omi in si vzeli čas, da rečejo besedo ali dve, se poveselijo ter obudijo kakšen skupen spomin na pretekla leta. Nazadnje so se srečali pred petimi leti, ko so obeležili petdeset let osnovne šole, prvič pa so se zbrali že pred dvajsetimi leti, ko jih je srečal Abraham. Čeprav je vsak s svojo vizijo življenja ubral svojo pot, je pomembno, da si vzamejo čas in pustijo, da se te poti spet križajo. Tadej Urbanija Zavedanje o pomenu podeželske tradicije vse bolj prihaja v zavest ljudi. Čeprav ne moremo mimo tega, da se prilagajamo toku sodobnega časa, je negovanje korenin prednikov naloga, ki je izročena sodobnikom. Društvo kmetic Destrnik na območju občine k temu dodaja svoj pomemben del z organizacijo številnih dogodkov, ki pričarajo minule čase, na katere radi gledamo nostalgično. Štirinajstega oktobra je društvo pod vodstvom predsednice Irene Gajšek organiziralo likanje koruze na stari način. Že dan pred dogodkom so koruzo potrgali in jo spravili v kolarnico, kjer so jo pripravili, da je delo naslednji dan laže steklo. Kot je bilo za take dogodke značilno, ni manjkalo glasbe, za katero so poskrbele Urbančanke, ki so zbrane spodbudile, da je pesem kasneje stekla spontano. Dogodek, ki ga je povezoval Feliks Majerič, je potekal pri Mariji in Srečku Bračiču v Placarju, ki sta zbrane toplo pozdravila, predsednica Irena Gajšek pa je predstavila potek likanja, ki je bilo, ne tako dolgo nazaj, sestavni del jesenskih opravil tako rekoč na vsaki kmetiji. Dogodku primerno je delo je potekalo v sproščenem in toplem vzdušju. Ko so s koruze potrgali večino listja, so jo zvezali in obesili pod strop kolarnice. Dogodka se je udeležil tudi župan Vladimir Vindiš, na presenečenje prisotnih pa so veselo razpoloženje dvignili muzikanti, ki so z glasbo popestrili večer. Manjkala ni niti dobra stara jüžna, ki so jo poplaknili s kupico domačega vina. 15 Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Sortnost medu Med ni enak medu, to dejstvo zaznamo že, ko ga okušamo. Akacijev med čebelarja ni enak akacijevemu medu sosednjega čebelarja, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med, nabran v panjih istega čebelnjaka. Razlikujejo pa se seveda tudi medovi, pridelani v različnih letinah. Večja pestrost je pri cvetličnih in gozdnih medovih, saj je pri teh večja pestrost izvora medičine oz. mane. Medu ne delamo po receptu, čebele osnovno surovino nabirajo v naravi in jih ne moremo usmerjati, kam naj letijo. Slovenija leži v srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote, in sicer Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. Pestra geološka zgradba, razgibanost reliefa in dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, omogočajo visoko rastlinsko in živalsko pestrost, kar posledično vpliva tudi na raznovrstnost medu. Kristaliziran med utekočinimo na vodni kopeli, pri čemer temperatura medu ne sme presegati 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo v medu poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni, vitamini … Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga tudi, če želimo ohraniti njegovo biološko vrednost, ne damo v vroč čaj. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo, kuhamo, ga dodamo predvsem zato, da bodo dobile posebno svojevrstno aromo. Vrste medu Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda … In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov … Nastanek medu Med proizvajajo čebele. Na rastlinah nabirajo nektar ali medičino, ki jo izločajo rastline v nektarijih, ali pa pobirajo mano. Mana je izloček posebnih žuželk, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo nato poberejo čebele. Glede na izvor ločimo cvetlični med in med iz mane. Cvetlični medovi so svetlejše barve, medovi iz mane pa temnejše. Čebele ne nabirajo surovine samo na eni rastlini, večkrat se zgodi, da med nima tipičnih značilnosti določene vrste, v tem primeru ga lahko označimo kot cvetlični med ali med iz mane oz. gozdni med. Najbolj milega okusa je akacijev med. Ta med je skoraj brezbarven in do slamnato rumene barve. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače, pripravo sladoleda. Cvetnega prahu je v akacijevem medu malo. Kristalizira zelo počasi. Čebele osnovno surovino v medenem želodčku prinesejo v panj, jo obdelajo, zgostijo, dodajo izločke svojih žlez in shranjujejo v satju. Med, kot so ga proizvedle čebele, ne potrebuje dodatne obdelave, čebelar mu ničesar ne doda, niti ne vzame. Prijetno po svežini, lipovem cvetju in mentolu diši lipov med, ki je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Lahko je nektarnega ali maninega izvora. V prvem primeru hitro kristalizira, če je po izvoru manin, pa se to dogaja počasi. Osnovna surovina medu v veliki meri vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Čebele ji dodajajo encime iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo do glukoze in fruktoze, ki sta enostavna sladkorja, zato ju naš organizem lahko takoj uporabi kot vir energije. To je tudi vzrok, da je med boljši vir energije kot konzumni sladkor. Med vsebuje največ fruktoze, nekaj manj glukoze in malo saharoze, v manjši meri pa lahko med iz mane vsebuje tudi polisaharide. Razmerje sladkorjev je najbolj odvisno od vrste medu. Ker je fruktoza bolje topna v vodi kot glukoza, med z več fruktoze počasneje kristalizira, tisti z več glukoze pa hitreje. Tako bo cvetlični med kristaliziral veliko prej kot npr. akacijev. Če vam je všeč močnejši, grenak okus, potem je za vas pravi kostanjev med. Ta je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Kadar govorimo o medovih iz mane, največkrat pomislimo na hojev in smrekov med. Če vam je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu ter ne vpliva na njegovo kakovost. 16 Kadar čebele mano nabirajo večinoma na jelki, takemu medu rečemo hojev. Je temno sivo rjave barve z zelenim odtenkom. Diši po smoli, dimu. Aromo ima po smoli, po karamelu, zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira počasi, v velike kristale. Med ni enak medu, razlike je mogoče znanstveno dokazati, zato ne pričakujte, da bo letošnji gozdni med takšen, kot je bil lanski. Med pač takšen je. Pester. mag. Andreja Kandolf Borovšak mag. Andreja Kandolf Borovšak Smrekov med je rdeče rjave barve, nežno diši po smoli, aromo ima po sirupu smrekovih vršičkov, zeliščnih bonbonih. Včasih hitro kristalizira. Za konec Ljudje že od nekdaj uporabljamo med in druge čebelje pridelke. Med je bil tisočletja edino sladilo, pozneje pa so raziskovalci našli v njem še veliko drugih snovi, koristnih za človeka. Za ljudstva starih civilizacij je imel magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Izjemno so ga cenili tudi v starem Egiptu. Uporabljali so ga kot darilo vladarjem, saj so darilne posodice z medom našli v grobovih faraonov, znali pa so pripravljati celo medico. Kakovostne sheme medu je njegova sledljivost – tako rekoč od cveta do kozarca, znan pa je tudi njegov izvor, saj mora biti pridelan in tudi polnjen ter skladiščen na območju Republike Slovenije. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po unikatni prelepki, na kateri je jasno označeno, da gre za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Prelepka vsebuje simbol EU, ki označuje zaščiteno geografsko označbo, opremljena pa je tudi s serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost vsakega kozarca medu posebej. mag. Andreja Kandolf Borovšak Dandanes imamo porabniki možnost nakupa različnih živil, vse bolj pa smo pozorni tudi na način pridelave in kakovost živil, ki jih uživamo. Splošno znano je, da je priporočeno uživanje hrane iz domačega, lokalnega okolja, s čimer prispevamo k ohranjanju domačega kmetijstva. Pomemben del kmetijstva je tudi čebelarstvo, katerega najbolj znan in razširjen pridelek je med. Naravne danosti v Sloveniji čebelarjem omogočajo pridelavo sortnega medu, ob upoštevanju dobre čebelarske prakse pa lahko čebelar pridela in ohrani kakovosten ter varen med, kakršnega so proizvedle čebele. Na področju medu pri nas poznamo ekološki med in tri zaščite geografskega poimenovanja medu, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom. Z nakupom takega medu je porabniku zagotovljena višja kakovost pridelka, saj so za pridelavo tovrstnega medu postavljena strožja merila kakovosti kot v državnem pravilniku o medu. Poleg tega je tovrsten med izpostavljen dodatnemu nadzoru, zagotovljena Destrniški upokojenci v turistično zanimivem Prekmurju mango, ananas in mnoge druge. Vsi obiskovalci smo dobili še praktična darila. Mnogi izmed nas pa so kupili vabljive čudovite orhideje. Pot nas je vodila v ne preč oddaljene Filovce, zibelko lončarstva, kjer smo si ogledali muzej lončarstva. Sestavljata ga avtohtoni panonski cimprači, kjer je na ogled razstava filovskih lončarjev. Zraven stoji še stavba, v kateri je predstavljena poslednja delujoča kopasta peč, ki jo občasno še zakurijo. Muzej je v lasti družine Bojnec, katerih lončarska tradicija sega v petdeseta leta minulega stoletja. Muzej smo si z veseljem ogledali, posebej zanimivo pa je bilo gledati mojstra, ki je na lončarskem vretenu prikazal delo lončarja. Kaj kmalu je nastala čudovita posoda. Lončarsko posodo in druge izdelke smo lahko tudi kupili. Polni vtisov in dobre volje smo postajali vse bolj lačni in žejni. Odpeljali smo se proti Moravskim Toplicam in v Martjancih naleteli na znano staro gostilno Šjor. Gostišče s stoletno tradicijo nas ni razočaralo. Ob obilni in zelo okusni večerji smo še malo posedeli in ko smo postajali vse glasnejši, smo se odpravili proti domu. DU Destrnik fm Zmago Šalamun Prve dni oktobra smo se upokojenci podali na drugi izlet v tem letu. Tokrat smo se potepali po zanimivem Prekmurju. Tisto jutro vreme ni kazalo najlepšega obraza, vendar nas to ni oviralo, da smo se odpravili na pot. Po nekaj kilometrih vožnje pa je vreme postajalo vse manj turobno in na naše obraze se je vračala vedrina in dobra volja. Ko smo se bližali Lendavi in v daljavi zagledali prvi cilj našega popotovanja, smo pozabili na slabo vreme in preplavila nas je dobra volja. Začeli smo se vzpenjati v hrib in nad Lendavskimi goricami zagledali čudovit razgledni stolp Vinarium. Z 53,5 metra visokega stolpa se ponuja čudovit pogled na pokrajino, ki sega od Lendavskih goric do reke Mure, na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške ter Avstrije. Na stolp se lahko povzpnete z dvigalom ali pa peš po 240 stopnicah. Oboje je zanimivo. Ko smo si z vrha ogledali bližnjo okolico in vse štiri države, smo kar naenkrat postali lačni. Ker smo imeli hrano s seboj, smo zasedli ponujene mize in klopi ter se lotili malice, ki smo jo zalili z vinčkom, in tudi dobre kave ni manjkalo. Dobro razpoloženi smo se skobacali na avtobus in že smo bili na poti do našega drugega cilja. To so Belinci, kraj ob glavni cesti Lendava–Murska Sobota. V Beltincih stoji župnijska cerkev sv. Ladislava, ki jo je dal leta 1742 na svoje stroške zgraditi madžarski general Ladislav, njemu je tudi posvečena. Tu smo se udeležili darovane svete maše v spomin na vse umrle člane Društva upokojencev Destrnik. Kot zanimivost naj povem, da je iz Beltincev doma glasbenik Vlado Kreslin, ki je tudi član zelo znane skupine Beltinška banda. Nedaleč vstran, v Dobrovniku, pa se nahaja tropski pragozd, ki smo si ga z zanimanjem ogledali. Vrt tropskih rastlin leži poleg proizvodnih prostorov podjetja, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej, ki jih prodajajo po celi Evropi. V 6 metrov visokem vrtu smo si ogledali nešteto vrst orhidej, zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. Od blizu smo lahko videli številne rastline, ki jih sicer že poznamo, in njihove sadeže: banane, avokado, 17 Tanja Hauptman Prehlad in gripa sta neželena ter nadležna spremljevalca skoraj vsakega od nas. To sta virusni okužbi dihal, ki imata precej podobne znake, vendar različno težo simptomov. Značilni simptomi in znaki pri prehladu: – Na začetku navadno občutite praskanje in bolečine v žrelu. – Temu sledita kihanje in izcedek iz nosu. – Pri majhnih otrocih se lahko pojavijo visoko povišana telesna temperatura, pri odraslih pa rahlo povišana telesna temperatura, slabo počutje in bolečine v mišicah. Simptomi in znaki prehlada so lahko bolj ali manj izraženi in trajajo v povprečju 7 do 14 dni. Značilni znaki in simptomi pri gripi: – Nenadoma začutite mrzlico, telesna temperatura se naglo povzpne nad 39 °C. – Glavobol. – Bolečine v mišicah in udih. – Močna utrujenost in slabo počutje. – Bolečine v žrelu in težave s požiranjem. – Suh in dražeč kašelj. – Občutljivost na svetlobo, ob premikanju oči se pojavi bolečina. Simptomi in znaki gripe se pojavijo po inkubacijskem času, to je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, ki lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Ljudi v svoji bližini lahko okužite od 1 do 2 dni pred pojavom značilnih znakov ter do 7 dni po tem. Preprečevanje okužbe in krepitev delovanje imunskega sistema – Gibanje na svežem zraku. – Skrb za higieno rok. – Izogibanje telesnega stika z obolelim (rokovanje). – Izogibanje stresu, preobremenitvam in dietam. – Dovolj spanca in fizične aktivnosti, posebno na svežem zraku, kar bo okrepilo imunski sistem. – Izogibanje pasivnemu kajenju. – Prenehanje kajenja. – Cepljenje proti gripi je najučinkovitejša zaščita. Sami lahko zdravimo: Boleče žrelo: pastile za raztapljanje v ustih, pršila. Oboje lahko deluje protivnetno, antiseptično, protibolečinsko, lahko tudi pospešuje celjenje. Izcedek iz nosu/zamašen nos: zdravila za lokalno zdravljenje otekle nosne sluznice, ki vsebujejo sintezne učinkovine ali naravne sestavine, tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora v obliki tablet ali kapljic. Blažje bolečine in vročino: analgetiki, antipiretiki, kot so paracetamol, acetilsalicilna kislina (ne pri otrocih!). Kašelj: sirupi, pastile za raztapljanje v ustih, tablete, obkladki. Krepitev odpornosti organizma: vitamini (predvsem C), beta glukan, kolostrum. Izbira zdravila za samozdravljenje temelji na prisotnosti posameznih simptomov/znakov. Otroka, mlajšega od dveh let, ali starejšo osebo, naj pregleda zdravnik. Zdravnika obiščite tudi, če kljub uporabi zdravil telesne temperature ne uspete znižati pod 39 °C ali če po treh do petih dneh samozdravljenja ne občutite izboljšanja. Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik Destrnik 9 tel.: 05 909 61 50 faks: 05 909 61 51 e-pošta: destrnik@lekarne-ptuj.si odprto: ponedeljek, sreda in četrtek: 10.00–15.00 torek: 15.00–19.00 petek: 8.00–13.00 18 Martinovanje na Grajeni Andrej Polanec Gripa in prehlad V petek, 4. novembra, je v kulturni dvorani na Grajeni potekalo martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Malce so prehiteli koledar in s skupnimi močni ter pomočjo patrona sv. Martina in patra Dominika Tikviča blagoslovili mošt. Velik vinogradniški praznik so s prisotnostjo počastile 6. Ptujska vinska kraljica Urška Repič, kraljica rebule iz Goriških Brd Katja Erzetič in kraljica metliške črnine Jana Štajduhar. Prav tako so bili prisotni podžupana Ptuja in Destrnika, predsednik društva Andrej Rebernišek, kletarji ter seveda članice in člani društva. Predsednik društva Andrej Rebernišek je predstavil letnik 2016, ki zaradi dolgega sončnega poletja veliko obeta. Kljub vsemu je za dovršeno kapljico potrebnega veliko znanja in dela v kleti, česar se člani društva zavedajo, zato bodo med letom potekala društvena izobraževanja ter delavnice. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili otroci iz osnovne šole Grajena in moški pevski zbor z Grajene. Že tradicionalno smo lahko občudovali in okusili dobrote na čudoviti razstavi, ki so jo pripravile članice Društva kmetic mestne občine Ptuj. Dosedanjega kletarja društva Mirana Herga je zamenjal novi kletar Franc Brenčič, ki bo naslednji dve leti skrbel, da v društvu ne bodo žejni in da se bo »v posodah vedno manj poznalo, kot se bo ven vzelo«. Ob koncu prireditve so zbrane povabili na Martinov pohod izpred mestne tržnice do preše v Mestnem Vrhu, ki ga je društvo organiziralo 13. novembra. Vinogradniki in kletarji so znova dokazali, da je praznik sv. Martina odlična priložnost za sproščeno druženje in negovanje vinske tradicije ter dediščine. Andrej Polanec Nasvet farmacevta Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji 30. junija 2016 sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Glavni namen obeh programov je, da Slovenija z njihovim izvajanjem sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Delež recikliranih komunalnih 36 50 65 sta instrumenta vlade za izpolnitev zahtev preprečevanja nastajanja odpadkov (%) odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki ter Delež odloženih mešanih 21 12 10 dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. do 2030. komunalnih odpadkov (%) Preprečevanje nastajanja in priprava za ponovno uporabo ter Nastajanje komunalnih odpadkov recikliranje odpadkov omogočajo pridobivanje snovi oziroma 433 438 438 (kg/prebivalca) materialov iz obstoječih, že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se s tem Zbrani komunalni odpadki za 247 277 296 predelavo (kg/prebivalca) zmanjšujejo raba energije in negativni vplivi na okolje. Izvajanje programa bo pripomoglo, da se Slovenija približa »družbi Odlaganje mešanih komunalnih 91 53 44 krožnega gospodarstva«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov (kg/prebivalca) odpadkov in odpadke uporablja kot vir materialnih dobrin. Splošni cilji programa: - preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi (preprečevanje odpadkov in preprečevanje njihovega nezakonitega odmetavanja); - za uresničitev družbe recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti uporabe naravnih virov zagotoviti, da se za ravnanje z odpadki uporablja prednostni vrstni red preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki; - zagotoviti samostojnost Slovenije pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih komunalnih odpadkov, ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami EU zaradi potreb po specializiranih napravah za odstranjevanje nekaterih vrst odpadkov – uveljavitev načela samozadostnosti in bližine. Do leta 2020 je v skladu s sedaj veljavnimi predpisi potrebno zagotoviti: – pripravo za ponovno uporabo in recikliranje za najmanj 50 odstotkov mase vsaj za odpadne papir, kovine, plastiko ter steklo iz komunalnih odpadkov, – pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo za najmanj 70 odstotkov mase nenevarnih gradbenih odpadkov ter odpadkov pri rušenju objektov, brez odpadnih naravnih materialov in – da se v letu 2020 odloži na vseh odlagališčih v Sloveniji manj kot 35 odstotkov biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov – glede na odloženo količino biološko razgradljivih sestavin v letu 1995. Za spremljanje doseganja okoljskih ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji so predvideni kazalniki, za katere so vrednosti za leto 2014 in za ciljno leto 2020 (za scenarij I in scenarij II) prikazane v tabeli: Vrsta odpadka Delež mešanih komunalnih odpadkov (%) Delež vseh ločeno zbranih frakcij (%) Delež ločeno zbranih bioloških odpadkov (%) Delež zbranih komunalnih odpadkov, oddanih v predelavo (%) 2014 Cilji in načela predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki, temeljijo na obveznosti ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, na upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda ter na načelu, da plača povzročitelj obremenitve, v skladu s katerim mora stroške ravnanja z odpadki kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo. To pomeni, da mora biti delovanje vsakega posameznika usmerjeno k naslednjim ciljem: – upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red, – ravnati z odpadki tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, – preprečevati tveganje za vode, zrak, tla, rastline, živali in v okviru tega ne povzročati čezmernega obremenjevanja s hrupom in z neprijetnimi vonjavami ter zmanjševati onesnaževanje zraka in emisije plinov, pomembnih za podnebne spremembe, – ohraniti naravne vire (surovine, voda, energija, krajina, zemljišča) in v okviru tega ne povzročati škodljivih vplivov na krajino ter – zagotoviti, da materiali, pridobljeni iz odpadkov, niso nevarnejši kot osnovne surovine, ki jih ti materiali nadomeščajo … Odpadek je vir surovin Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: 2020 Scenarij Scenarij I II 35 29 24 65 71 76 18 19 21 61 68 73 Vir: spletna Ministrstva za okolje in prostor Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d. o. o. 19 Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož 20 našem centru blizu avtobusne postaje na Ptuju. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, ter poklepetali – če se ljudje osebno spoznamo, se laže razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Nada Polajžer, predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož Tadej Urbanija Poklon mrtvim in polaganje vencev V času okrog prvega novembra, ko hitimo urejati grobove umrlih svojcev, je v navadi, da poseben poklon namenimo tudi tistim, ki so s svojim življenjem zaznamovali našo skupno preteklost in se jih spominjamo pri skupnih spominskih obeležjih. Polaganje vencev in prižiganje sveč, ki poteka po vsej državi, kjer so vojne terjale svoj davek, tradicionalno poteka tudi v naši občini. Svetnice in svetniki z županom na čelu so na destrniškem pokopališču s prižiganjem sveč ter polaganjem venca izkazali čast padlim v obeh svetovnih vojnah. Spominili so se tudi pokojnih svetnika Mitja Mahoriča in svetnice Nade Zupanič ter častnega občana Janeza Žampe. Tadej Urbanija občine. Nastalo je že l. 1988, in sicer z namenom samopomoči – da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje. A nove generacije prihajajo znova in znova – kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, katerega razvoj ne teče tako, kot je pričakovano – zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in z drugimi posebnimi potrebami – od njihovih najnežnejših let pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi poskušamo na nek način zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas spoznajo nove družine, so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in z drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje ter izobraževanje, da bi se laže znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je potrebno poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (čeprav nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja – vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej teže pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot so prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fizioterapija, imeli smo tudi piknik, čaka nas še Božiček za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom ter malce olajšali življenje njihovim družinam. Čeprav je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da jih lahko izvedemo. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki – ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo poveste državi, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer dobrodošli v Nada Polajžar je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo ter z drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva področje vseh občin nekdanje ptujske in celotne bivše ormoške Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Sloveniji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnim pripravam verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne, nevladne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro ter usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, in solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize. Urad Vlade RS za komuniciranje Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo ter obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov – tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov – marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaškoslovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemnoregistracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bliže meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija, s čimer bo zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Peter Gajšek s.p. Placar 7a 2253 Destrnik Tel.: 041/509-727 E-pošta: slik.gajsek@gmail.com Občankam, občanom, strankam in vsem poslovnim partnerjem želim vesele božične praznike in srečno v letu 2017. 21 Kulturno društvo Destrnik DESTRNIŠKI OKTET Z GOSTI vabi na Zastalo je tvoje iskrivo srce, za vedno si zatisnil utrujene oči. Spomin na tebe pa ostaja in živi. BOŽIČNI KONCERT v ponedeljek, 26. 12. 2016, ob 17.00 v cerkvi sv. Urbana na Destrniku. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Naj bo zanimivo leto, ki prihaja, vseskozi naj zdravja obilo oddaja, prinese uspehov naj zvrhano vrečo, skupaj z ljubeznijo ustvari naj srečo. Janka Arnuša iz Doliča 42 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji Vesel božič in srečno novo leto 2017 Vam želi Turistično društvo Destrnik poti, darovali sveče in svete maše. Hvala župniku gospodu Škofiču za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebnemu podjetju Almaja. Vsem iskrena hvala. Člani upravnega in nadzornega odbora želimo članom in članicam društva ter vsem občanom blagoslovljene božične praznike in da jih preživite v miru. Novo leto pa naj vam bo naklonjeno z zdravjem in osebno srečo. Tudi v tem letu ne pozabite na prijatelje, sosede in na tiste, ki so v stiski. Včasih že prijazen pogled in lepa beseda naredi pravi čudež. Žalujoči vsi njegovi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V SPOMIN Društvo upokojencev Sv. Urban Destrnik 6. novembra je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric DRAGO MAHORIČ iz Svetincev 16 21. avgusta je minilo 20 let, odkar nas je zapustil KARL MAHORIČ iz Svetincev 16 in 23. decembra bo minilo 23 let, odkar nas je zapustila IVANA MAHORIČ iz Svetincev 16 Hvala vsem, ki postojite ob njihovem grobu, jim prinašate cvetje in prižigate sveče ter jih ohranjate v lepem spominu. Vaši najdražji 22 20 17 Želimo po želja v nolno dobrih vem letu! Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si 24