Izhaja mk
Badtlj te
praintkov.
Issoed <Uflj
Holidajr«.
atm
j
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
o pravniški prostori! Lawndal« An,
Publtcatloat Lawndala An.
I,ETO—YEAB XXV.
Cm* Uit*
■■«*■> J*au*ry M. 1910. U Um MHfriM u»d» Ui A< W Comgrwm ot Mank I. ||TI.
Chlcago, 111., sobota, 19. marca (March 19), 1982.
Aocoptanco for maiHnf at »pacla! ratooH>ostsgo provtdad fo* ln »actlon mTTct(7ocrTlW, authortMd on Jtmo 14, 1918.
Subaoriptlon ««.00
STEV.—NUMBER 67
Policijski navali na fašistične urade v Nemčiji
l'rad na izjava se glasi, da js policija zaplenila veliko število
dokumentov ie odkrila fsii-stično zaroto. Hitler pravi, da ho navali političen ver. Razglasitev premirja
Berlin, 18. marca. — Policija je včeraj navalila na fašistična urade v Prusiji z namenom, da prepreči izvršitev načrta, čigar cilj je bil izzvati civilno vojno, da bi se potem fašisti laglje povzpeli na krmilo s pomočjo oborožene sile.
Policija je vdrla v fašistične urade v Berlinu, Hamburgu, Ko-linu, Aachenu, Duesseldorfu in v številnih drugih mestih. Vsa glavna fašistična središča kakor tudi stanovanja so bila preiskana. Navale je odredil Kari Se-vering, pruski notranji minister.
"Naš cilj je zdrobiti vse poskuse glede mobilizacije fašističnih sil," je izjavil Severing. "To je bilo potrebno, ker je bila odkrita evidenca o fašistični zaroti."
Pruska vlada je pozneje objavila uradno izjavo, da je policija zasegla veliko število doku^ mentov, kako so se Hitlerjevi pristaši pripravljali na revolto proti vladi in pohode na glavna mesta. Pol milijona fašistov, oboroženih s puškami, revolverji in strojnicami, je bilo pripravljenih na mobilizacijo. Zaplenjeni dokumenti in tiskovine kažejo, da so fašisti nameravali obkoliti Berlin, okup rrafsko centralo tm* viti policijo in parlament.
Policija je tudi odkrila velike zaloge orožja in municije v skritih fašističnih skladiščih. Komunike, ki so pa objavile pruske avtoritete se glasi, da so bili fašisti pripravljeni na pohod na Berlin prošlo nedeljo, ko so se vršile volitve. Te priprave so se vršile pod pretvezo, da se potlači komunistična revolta, v resnici pa je bil njih namen izzvati civilno vojno.
Državni pravdnik je naznanil, da bodo vsi fašistični voditelji, ki so sodelovali v zaroti, obtoženi veleizdaje.
Predsednik Hindenburg je izdal naredbo, s katero je razglasil politično premirje, ki bo trajalo od 20. marca do 8. aprila. Naredba prepoveduje politične shode na prostem, govore in vsako politično propagando.
Hindenburgovi politični nasprotniki pravijo, da premirje omejuje volilno kampanjo in da hoče predsednik s tem ubiti vsako opozicijo pri ožjih volitvah, ki se bodo vršile 10. aprila, o-bratno pa vlada zatrjuje, da je vil.j naredbe pomiriti politično napetost in dati policiji nekoliko oddiha, predno bo podvzela težke naloge v zvezi z ožjimi volitvami.	/
Hitler, ki" je pri nedeljskih volitvah prejel 11 milijonov gla-■ je naznanil, da bo kandidi-koti Hlndenbergu pri ožjih
Okijski iapani zaktovafo državno podporo
Trgovska zbornica proti Izredne-. mu zasedanju legislsture
Columbus, O. — (FP) — Župani šestih največjih mest v 0-hiu — Clevelanda, A k r o n a, Youngstowna, Toleda, Columbu-sa in Cincinnatija — zahtevajo izredno zasedanje legislature v svrho ukrepanja o pomoči za brezposelne. Skladi pomožnih akcij v teh mestih so že večinoma prazni ali pa bodo v bližnji bodočnosti, mestne blagajne so v škripcih in prsostsjs edino država, ki bo morala priskočiti na pomoč.
Na sestanku so prišli do zaključka, da potrebujejo v to svrho $12,200,000. Cleveland je v najhujših stiskah, z največjo brezposelnostjo. Župan je rekel, da bo mesto moralo dobiti od dr-jtave osem milijonov za podpiranje revežev, ker Community Fund, ki je nabral pet milijonov
ligs bo nadzirala mirovna
pogajanja
• _____
Naznanila je, da bo odklonila vsako modifikacijo njenega programa. Vprašanje kitajskega bojkota proti Japonski postranska stvar
so\
v zadnji kampanji, je že na šibkih nogah, zahteve pa dnevno naraščajo. '
Mesto Clncinnati rabi dva milijona, Youngstown bi se zadovoljil z $200,000 in ostala mesta pa s pol milijona vsako. Župani so se obrnili na governerja z zahtevo, da skliče v to svrho izredno zasedanje.
Oglasila se je tudi držsvna trgovska zbornica, ki je proti iz-iratš šale rednemu * jnJu, ker bi to po-7X7 menilo zvišanje davkovpred-"""^""vsem 2a javne naprave, ki so e-dina industrija, ki radi monopolističnega karakterja in servirs-nja nujnih vsakdanjih potrebščin še niso prizadeta od krize. Stališče trgovske zbornice je sllč-no stališču federalne vlade in senatu, ki js pri glssovsnju o Ls Follette^Costigsnovl predlogi zs-vzel stališče, naj brezposelni le stradajo.
Župani tudi zahtevajo od državne vlsds, ds občinsm vrne 76% njenega davka na gasolin in avtne licence. Ta dsvek naj se vrne občinam v proporci j i kot ga njih prebivalci prispevajo. Od governerja Whita pa je sedsj odvisno, ds-il skliče izredno za-sedsnje.
Razmere delajo kriminalce Iz otrok
Chlcago. — V Chicagu se vfd-no bolj množi število mladih kriminalcev, katerih poklic je izmikanje zavojev z Jestvfnami. Pred trgovinami A & P ln National Tea so dečki zadnje čase "napadli" Že več odjemalcev, ki so prišli Iz trgovin, in jim vzeli zavoje jestvin. Neksj teh mladih "kriminalcev" Je bilo prijetih in na policiji ao Izpovedali, da so se poskižill tega načina tatvine, ker niso doma imeli kaj jesti.
Chlcago je drugo najbogatejže mesto v AmerikL Za vzgajanje teh mladih potenclonalnlh kriminalcev nosi svoj del odgovornosti, kakor tudi državna ln zvez-
Ženeva, 18. marca. — Stalni komitej devetnajstih Članov, ki ga je imenovala Liga narodov, bo nadzoroval vaa pogajanja glede končanja japonsko-kitaj-skega konflikta.
Komitej je na včerajšnjem zasedanju odklonil ugovor zastopnika Japonske Naotaka Sata. Izjavil je, da mora Japonska u^ poštevati pogoje, ki jih vsebujejo resolucije, ki so bile sprejete na zasedanju Lige narodov. O-pozoril je kitajskega zastopnika, da ne zme odobriti nlkakih pogojev, katere bi se lShko smatralo za politične koncesije Japonski v zvezi z evakuacijo kitajskega ozemlja.
Dalje je komitej izjavil, da ae nikjer .ie sme omenjati kitajskega bojkota Japonskega blaga kot pogoj za odpoklic japonskih čet, tokijska vlada bo pa na-prošena, naj pojasni, da li je že podvzela korake glede evakuacije Mandžurije v smislu resolucije, ki je bila sprejeta ns zasedanju Lige narodov 20. septembra.
zavaro-
■"itvab. Glede policijskih na^—•	<n in ^jt.
- na fašistične urade je po- " ^"'kf ^hljocelo izjavo, v kateri pravi, da ao rszmere,, ki |psh^o ceio
n manever, ker as vladne * plsst krimlnafcov.
-"anke boje poraza pri volitvah	,
lM aprila. Dejal je, da je vedel,	Delna zmaga čevljamklh deiav-
<J-' vlada pripravlja navale, kar	ctv
ia r.1 ne vznemirja, ker js pre-	Bor ton. Masi. — Tristo orgs-
1 «n, ds je zmaga njegove	niziranih čevljarskih delavcev,
" le vprsšsnje čsss in ds	ki so pred tremi tedni zastavkul; ' manevri ne bodo rešili vls- proti Federal Shoe Co. v Lynnu.
r	m a	a.S. L. _	Lam
Komisija naklonjena nju
Boston, Msss. — Držsvna komisija sa pobijanje brezposelno-sti naznanila, da bo podpirala
nAčn WWporfelnostnega zavarovanja, katerega sponsorira državna delavska federacija in druge delavske organizacije. Načrt predvideva, da delodajalci prispevajo določen odstotek od skupne izplačane mezde v sklad za brezposelne. Governer Ely je isjavil, da bo podpiral načrt, ko pride pred legislaturo.
MacDonaM bo načeloval delegacij na rsparacljskl konferenci
London, 18. marca. — Včeraj je bilo v parlamentu naznanjeno, da bo premijer MacDonald načeloval britski delegaciji, ki se bo udeležila reparacijske konference v Lausanni, Švica. Konferenca se otvori meseca Junija t. 1.
Voditelji demonstracij arsttran!
Osklsnd, Csl. -r- Jsmes Reed, Sonia Vatrum in 8. B. McKln-ney, ki so organizirali demonstracije brezposelnih pred mestno hišo ln zahtevali pomoč, so bili aretirani ln obtoženi kalje nja Javnega miru. Vsi trije so uradniki koncila za brezposelne.
Aretacije rudarjev se nadaljujejo
National Miners unija pravi, da njena orgsnlzSjtoriČna kampanja napreduje
Plnevllls, Ky. T (FP) — Oblasti so aretirala Joe Chandlerja, organizatorja National Miners unije, in več dn0ih agitatorjev. Obtoženi so kršenja zakona proti kriminalnemu alndikalizmu. V bližnjem KnozvlHu je bilo tudi aretiranih večje število oaeb, ki so bile aktivne v pomožnih akcijah za rudarja, far jih je bilo tudi nasilno izgnanih iz države potem, ko so jim odtisnili prste in jim zagrozili, naj se nikdar več ne prikažejo v Kentuckyju.
NMU ja naznanila, da bo vodila pogajanja a posameznimi o-peratorji, ki ao pripravljeni apre-jeti njene pogoje. Naznanja tudi, da organizatorlčna kampanja napreduje in da je bilo v zadnjih tednih ustanovljenih večje število unij.
Proti desetim delavcem, ki so sodelovali pri pomožni akciji in bili aretirani prejšnji teden ter obtoženi kršitve , antisindlkali-stičnega zakona, bo v kratkem vršila obravnava.
Tiisvt si ftfcnkl |
Operatorji v lllineisu bodo morda ustavili obrat
Chlcago. 18. marca. — Pogajanja med zaatopniki rudarjev in operatorjev so1 v zaatoju. Ni-kakega Izgleda ni, da bi prišlo do dogovora do ftl. marca, ko poteče obstoječe pogodba. Slišijo se cefo Hipovem, da Bodo o-peratorji ustavili obrat v še tistih premogovnikih, ki sedaj operirajo.
Zastopniki operatorjev nočejo niti slišati o zahtevah glede zvišanja mez<)e niti o ublažen ju brezpoaelnosti med rudsrji potom krsjšegs delovniks.
rolph se je verno obotavlja
de sedaj nI podal avojega odloka v Mooneyjevl sadevi
Sen Franclaco, Cal—(FP)— Napoved, ki jo je Izrekel Tom Mooney potem, ko je newyorškl župan Walker prišel v Kalifornijo pledirat, naj governer Rolph, VValkerjev prijatelj, izpusti Moo-neyja iz zapora, as je uresničila.
Mooney js takrat Izjavil, da bo governer, od katerega as js pričakovalo, ds bo tskoj podal odlok, odložil vao stvar ne samo za par tednov, temveč tudi sa več meascev in mords več let.
»Sprvega se js domnevalo, da bo Mooney izpuščen iz zapore sa božič. Pozneje js bilo naznanjs-no, da odlok ne more biti podan pred 1. februarjem. Datum. Ja bil ponovno od goden ns 1. marca, ker pa js v tsm Čssu sboisl sodnik Matt I. Sulllvan, govsr-nerjev svetovalec, je bila nadaljnja odgoditev potrebna. Sulllvan je aedaj ozdravel In bo v kratkem predložil avoje poročilo go-vernerju.
Medtem pa so širijo govorica iz governerjevega urada, da odlok ne more biti objavljen pred I. majem. V tem mesecu ss vrže primsme volitve in ciniki pravijo, da bo sledila sopetna odgoditev. Potem pride predsedniška kampanja tn novemberzke volitve, zelo neroden čas za objavo odlokov. Tako se bo stvar zavlačevala, pravijo opazovalci, ako ne bodo delavske organisaelje medtem a odločnimi protesti imrnla zadostnsgs prltisks proti gover-nerju Rolphu in drugim, ki so odgovorni, da se Mooney ie sedsj nšhsjs v Ječi, dssi evidenca kaže, da ni nikdar storil sločlna, radi katerega js bil obsojen ns dosmrtni zapor.
20%
javni
Pittsburgha dražbi.
Plttsburgh, Pa. — Nad 26,000 hišnih poasstnlkov v tem mestu nI lsnsko leto plsčslo dsvkov, kot pokszuje šsrifovo nsznsnilo o jsvni dražbi posestev rsdi zso-stalih dsvkov. To poročilo Je ob-segslo zs lsnsko leto 26 In pol strsnl drobnegs čssofrlsnegs tiska Zsostsll dsvkl znsšsjo $4,-764,000.
Kontrolor Js reksl, ds se mesto dosedaj ni zatekalo k prodaji posestev radi neplačanega davka. Tega so as večinoms poaltlževsle banke, ki imajo prvo vknjižbo. Po njegovem mnenju bo v tekočem letu od 18 do 20% hišnih po-aeatnlkov zaostalo na davkih, da-si ao bili znižani za 10%.
Plumberjt sprejeli redukcije
Mlnnespolla, Minn., 18. msr-cn. — Stavka .organiziranih plumberjev Je bila po enem tednu končana a kompromlaom, ki določa redukcijo mezde za 12Vfc%. Delodajalci so zahtevali redukcijo za 20%.
Predloga e žennki volilni pravici poražena v Franciji
Pariz, 18. marca. — Poslsn-aka zbornica je včsrsj porazila predlogo glede ženake volilne prsvice, dssi jo js prod mesecem odobrila z 299 127 glasovom.
enim proti
Ford odpuičs delavce
Detroit, Mich.—Dszl so
ds-
troltski časopisi naznanili, da bo Fordova tovarna zaposlila vsč tisoč delsvcsv, js baš nasprotno rssnics.
Sedsj se js zvedslo, da Js Ford odpustil tristo delsvesv tisti dsn, ko Js njegovs policija ubila štiri dslsvos. Nstsnčno število delsv-cev, ki so bili odpuščeni po ms-sskru, sicer ni znsno, toda sodijo, ds znsšs vsč tisoč. Casopls-js, ki Js prsj s velikimi črksml nsznsnilo o zsposlltvl dslavcev, sedsj molči.
Gsrnsr-Hoovsr jsvo davčne pred-logo sssUvU Kanadčan
VVsshlngton. — Pri sestavi Gsrnsr-Hooverjeve dsvčns prsd-logs, ki Je sedaj pred konfreaom, ae Je adminlatracljs posluftlls O, W. Jonesa, davčnsgs eksperta kanadske vlade. Novica o tem je slabo vplivala na demokrata in povečala opozicijo proti predlogi Na vprašanje, če js to rssnics, je zsklsdnlškl depsrtment moičsl; izjavil js ls, ds Jonss nI prsjsl nlkakšne plače.
pred gotovim porazom.
i se
_ je vrnile ns delo, ko je kom-' psnlja prlstsls na zvlšsnje mezde za 5% in ns nekstere druge zshteve.
Kitajska revolta v Mandžuriji
Novi msfodžureki režim ss sum-Ijl^p' vnajs. Rebell zasedli važno Industrijsko meeto
ftangaj, 18. marca. — Kitajaka časopiana agencija Kud Min poroča, da ato tisoč kitajskih prostovoljcev prodira s treh strani proti Mukdenu, Mandžurija. Na avoji poti prostovoljci uničujejo, ssstavs nove man-džurske države, ki so rasobeše-ne ns jasnih poslopjih, na njihova mesta pa rasobešajo kitajske prapore. Japonska garnlsi-ja v Mukdenu, se glssl poročilo, js Žs razpostavila topove ln strojnice sunaj mesta.
Lord Lytton, načelnik preiskovalna komisija, ki jo je poslala Liga narodov na Daljni vshod, je prejel telegram od skupina kitajskih organiiaoij v Mukdenu, v ksterem pravijo^da ae 80 milijonov Kitajcev v Mandžuriji ne bo podala japon-akl nadvladi ln bodo raje delili avpjo usodo a Kitajsko, pa naj ss zgodi ^»rkoll, Telegram, ki ksraktarlpira novi mandžurski režim kot lutko japonsks armada, so podpisala vse dslavsks linije v Mtjkdenu, prosvstns društva, bankirska aaoclacija ln 28 drugih organizacij.
Cangčua, Mandžurija, 18. marca. — Močna aila kitajskih rsbslov, oborežens s strojnimi puškami, Je včeraj. okupirala Fu-Yu, mesto s 80,000 prebivalci ln rasvito Industrijo, ki ae nahaja 100 milj južnoeapadno od Harbina. Rebsls Js vodil Tslng Hal
Tok ko, M. marca. — Poročila Is Mukdsns javljajo o veliki o-poziciji proti novemu mandžnr-»mu režimu. Gslo Kitajci, ki so sodslovall pri organlUranJu nove države, se sedaj pridružujejo rebelom.
Časopisna agencija Rengo poroča, da so rsbsll okupirali Cwsngo, važno obrežno mesto južno od Antunga, ln vrffli v Je-če vse msstne ursdnlks.
nafor urgirs preiskavo
•«ton, Masa. — Bivši držav-
»ator Joseph J. Mulhern je	_ ..... mmA Awn
I vov,rnerja Elyja, naj od- KWIkl v Oklei pHpoMi ***
'"•eiskavo proti New Eng-l	s „ ^ hu 4 .♦ik
Phone A Telegraph Ce., Clsvsls^ - V V-n Klectrlc llluminsting Co. 'mesecih je državs dobiU 'J, ,u^ton Consolidated Gea Co.|l«I cigaretnega davka. V febru-^ulhern pravi, da U- družbe odi- ar ju je U davek prinesel državi «1 jemalce a pnetirariiml $288,688.63 Ta davek večinoma
| prispevajo le delsvei.
I* * K
Vlada namerava ndaritt zamorsko nnlvorio
Znižala jI bo spropriacljo sa 18 odstotkov. Zsmorci protestirajo. Vmes Ima orate privatna slsktrataka družba
Wsshington. — (FP) — Ss-nstni odsek za apropriacljs Js pod snamko ekonomije sklenil priporočati sdhatu snižsnjs vlad-ns subvsoeijs zsmorskl univsr-zl Howard sa 68%, »lično akcijo Js zsvssl tudi odssk nižje lbor-nlcs.
Radi Upi so pričeli prihajati v Wsshln$ton protesti od zamorskih skupin srednjega sloja širom ds^els. Howard Je edina univerza 2i zamorca ln ss nshs-Js v državi Vlrglnljl^Zsdnjs le-ta ae Je izvila v eno najvažnsj-šlh šoUkiln Institucij, ksr Js zo-perno dstfokratsklm burbonesm ns Jugu.
Najbolj ssnimivo pri tsm Js to, da misli vlsds snižstl spro-priacijs, ksr to hoče Potomsc Klectrlc Pmesr kompanlja, ki sedsj zslsga Institucijo s električno silo, Prvotni budžet Js uklju čsvsl zgrsditev novega ogrevsl nega sistema, ki bi zs univerzo produclral tudi elektriko. To bi zmanjšalo upravne at roške in je po mnsnJu vladnih Inženir jev tsk sistem tudi potreben.
Ker bi ps to pomenih znUsnJe dohodkov in profltov zs privatno ;i*trsr»fco pc Ujetje. Je kom|ia-nlja posla is avoje lol>lste v VVaahington, ki m a svojo agltaoijo uip'il v obeh kongresnih odss-klh. Univerza je ptersčunsls, ds bi lshko produclrala elektriko zs pok»vlro nfŽJp vsoto kot Jo aedsj plačuje PoUimac Klectrlc Powsr k« mpanljš,
so
tovmdja KRajsket K lisjaki sirski branijo svojo postojanke Is kleti
Zidarji pristali na redukcije
Plttsburgh, Pa. — Zidarji pristali na redukcijo mezd dva dolarja na dan, od $14 aaleheta zasačil $12.	ga.
reakcija hoče prepovebati
Zadevna predloga prsd kongresom. Aretaciji bi bil podvržen vsak komunist, sko nsčrt po-staae zakon. Sponaurirajo jo opsnšsparji ln uradnlcs de-partmenta sa delo
Wsahington. — (FP) — Vask komuniat bo podvržen aretacij 1» ako bo kongres sprejel Jefferao-vo predlogo, ki proglaša komuni« sem Isven zakona. V senatu ss je savsel za predlogo aenator Walah ls Massachusettsa, ki Je nedavno nagloma spremenil svoje nasori o vladni akciji sa bres-poselne, ksterl sedaj nasprotuje.
Is njegove korsspondenos, pri-občene v kongresnem ssplsnlku, js razvidno, da so sa to predlogo opsnšaparskl Interesi ls Nove Anglijs ln nsdvomno tudi na splošno. V njihovem Imenu es Je zavzela sa to zakonodajo dls-trlHtna nsčelnlca deporUclJske-gs departmenta v Bostonu Anna S. Tilllnghast, ki js lansko leto pomagala sdroblti stavko tekstilnih dslaveev v Lawrencu, Mass., In drugih krajih ts driavs.
Senatorju Walshu js pisala, da js lirsdno saintsrsslrana v to prsdlogo. Pravi, da so oblasti sadnjs čass nalsUls na tslkočs pri deportiranju radiksloev ln ss obensm pritožuje nsd aktivnost-jo komunistov v Novi AnfllJU "Deportiran amo Žs veliko vo* dllnlh komunistov, ampak stranka js svojim članom naročila, naj pri arstaeljah ns povsdo, kje so bili rojeni ln naj ne odgovarjajo
na vprašanja."	....
Topa dela deportacljeklm ob-las tem preglavlos, ker od trmo-glavlh tujerodnih komunistov ns morsjo dobiti Informacij, ki so (»otrebne sa Isgon.
Komlssrks Tilllnghast se Je specializirala narasbljanje stavk In Je dala aretirati celo v Ameriki rojene komunistično a-gltatorje ln vodiUlJs stavkarjev. Inozemske sUvkarjs Js UrorUl-rala s pegromi ln aretacijami na debelo. Na wtlshs Je apslirala v pismu, nsj se savssms za sprs-jstjs predloge, ki bi dala oblastem moč, da bi lahko v Ječo vrgle slshsrnegs komuniste ln tudi nskomuniste.
Predloga Je sestavljsna tako, ds bi bil strogi kazni podvr-isn sleherni, ki bi se sopsrstavil ali pa druge nagovarjal na akcijo proti vladnim uradnikom In policiji ns gleds kaj slednji po-čenjsjo. Ksssn Je določsna na $10,000 globe In deset let sspo-ra ali pa obojs. Ta zakonodsjs js šs bolj bsrbarska kot so blll Blsmsrckovl ukrepi proti aocisll-stom v Nemčiji prsd pol stols-tjsm.
Ksr ps Js očitno protiustavna, Jo bo ssnstnl pravosodni odssk nsj brž ssvrgsl. Vsžns Js nsj vsč radi tegs, ksr pokasujs, koliko dalsč je reskcljs prlprsvljens Iti, da zamori širjsnjs rsdlksllzms.
Bondi ss pevslaaje msetas elsktrarns
Los Angelss, Csl. — Msstna komisija ss vodo in slsktriko na-merava dati volilnem v odobritev aerijo novih bondov za povečanje mestne elektrarne. Vsote, ki jo Išče v ts nsmen, znsšs od 2$ do »8 milijonov. Z njo bl o-promlli elektrarno do stopnje, ds bi lshko zalagala i elektriko vss mesto. Cens, ki Js žs sedsj msd najnižjimi v deželi, bi ss sčsso-ms lshko še MJ znižala, ksr ima elektrarna zgrajeno žs potrsbno žično omrežje po vsem mestu.
Ca vs J
MM dels vsa
Chlcago, 18. ms res. — Joseph Lschets. brezposelni delavec, Js bil včeraj najden mrtev v bližini proge Haltlmora 0 Ohlo železnice v Chlcago Heightau. Ubil JS železniški čuvsj, ko je Ls-prl tatvini premo-
. !eia j*,
r
PROSVETA
THE KM.KiHTEKMENT
QU*WO IN LASTNINA rtl.OVZft*XZ MASOONE rOOTOfc-NS JEDMOTS
NtM^Mi M Unit*** 4r*M»	OH—f) U bu>
NM M tata. IMt - HM«. S« tatrt Mat * ka«o ta Ctaara «T4« m cd* tata, 91.7« m puJ tatai m iaa> Mt«« H M.
f ter U- Ualtai But«« (at*# CktaM«) M M 10*. Ckimm «4 Otato «7.M pet r««, •oaatrtaa M M »«r jraar.
A4t jrtiainc rata« m wr i«t, SiMiir^li «U1 Mt Ita
PROBVBTA
MIT4I SmUi U«Mtata An. MKMBBB Of THS
kTED PSESS *
Glasovi iz naselbin
FB0BT1TH
18
ZaaMva
Povest o olju
Olje (petrolej) je ena bazičnih ali temeljnih ameriških industrij. Na zppadu, jugozapadu in ponekod na srednjem zapadu je olje1 med . glavnimi viri dohodkov. Država Oklahoma živi največ o<l olja poleg bombaža; Tezas tudi. Ofi-cielna statistika nam pove, da je bilo pred krizo več kot milijon oseb uposlenib direktno v oljni industriji ln 26 odstotkov prebivalstva Združenih držav zavisi direktno ali indlrektno za svoj obstoj od oljs.
Kakor vsega — je danes tudi olja "preveč". To se pravi, da je produkcija olja omejena, ker je trg olja zabaaan in cena je padja tako nizko, da se ga lastnikom ne izplača prodajati. Posledica tega je, da je onih 26 odstotkov ljudi, ki žive od olja, v slabem položaju. Razume se, da oljni magnatje, ki posedujejo vrelce in operativni kapital, niso v slabem položaju, temveč delavci pri vrelcih ln v čistilnicah, nameščenci oljnih viškov, razvsževalcl itd. TI so prizadeti, ker je olja "preveč".
V Oklahoml, Tezasu In Louisiani so si državne oblasti hotele ]K>magati z zelo smešnimi akcijami; na primer oklahomski governer "Big Bili" Murray je z vojaško silo ustavil delo pri vrelcih. Produkcija olja mora čakati toliko časa, da stare zsloge poidejo in da se efena za sod oljs dvigne na dolar. Delo je počivalo nekaj tednov, oljni magnatje so se muzali in oljni delavci oo ostali brez zaslužka, toda olja je bilo še vedno "preveč" na trgu.
Dejanski nI bilo In še danes nI olja nič preveč kakor ni bskra, jekls, pšenice In vsega ostalega blaga preveč. Dobička /e premalo! To je vzrok, da je produkcija olja padla ln da polai tanki olja čakajo In čakajo. Zagodl nizke cene so dohodki tako majhni, da ne krijejo izdatkov produkcije domačega olja.
Medtem pa, ko je olja na ameriškem trgu "preveč", prihaja na milijone oodov olja v Združene države Iz Južne in Centralno Amerike. Na primer Gulf 011 Company, katero kontrolira Andrew Mellon, bivši finančni tajnik v zvezni vladi in danee poslsnlk v Angliji, ima podružnico v Južni Ameriki, ki neprenehoma pošilja oljo v Združene drŽave carin« prosto. To južnoameriško olje Je produclrano o tako majhnimi stroški, da lahko tekmuje z najcenejšim ameriškim produktom ln poleg tega nI treba plačati carine, ker je lastnlns ameriške drušbe.
. Pred nekaj meseci so se v kongresu škan-dallzirali zaradi ugodnih posojil, ki so jih dali bankirji v Wall Streetu južnoameriškim republikam na priporočilo državnega departmenta. Omenjena podružnica Mellonove Gulf 011 kom-panije jo v republiki Kolombiji. Tam oo bogati oljni vrelci in ameriški velekapitallsti a Mol-Ionom vred so menda vse pograbili. Obtožba v senatu Je bila, da je državni department na MelIonov pritisk pred nekaj leti pridobil wall-streetske bankirje, da so dali Kolombiji P«W šnje posojilo. Bondo tega posojila so potem prodali ameriškim inveotorjem po 00 do 06 dolar jev. Dsnsšnja cena teh bondov na trgu je 26 dolsrjev! Ampak Kolomblja je dobila denar In Mellonove oljna družba je dobila kon-ceeije od kolombijske vlade, dasi je Mellon med preisksvo zanikal, da se Je državni department vtiksl v to zadevo.
Pakt pa je, da je Kolomblja dobila posojilo Is Wall Streeta, da je Mellonove Oulf Oil Com-pany dobila mastne koncesije od kolombljoke vlade in da kolombijsko olje teče carine proeto v Združene države, dasi pravijo, da Jo "preveč" olja v Združenih državah, vsled čeoar jo prizadetih najmanj milijon delavcev.
Mellon Ima olje ln dosti dobička, kolomkijoka vlada ima ameriški denar, ameriški "suekerji" imajo kolombijske bonde s četrtino vrednoeti In smeriški oljni delavci In rasvaševalcl imajo "počitnice" — olja je pa preveč t
Taka je povest o olju, a ne o vsem olju.
Neksteri ljudje Imajo veliko veselja z ugankami v čaaopislh, v katerih se križajo besede, s takoivaniml "crosa-word puzzles". Ta po-veet je tudi neksks "cross-word puszle." Kogar veseli, naj Jo reši po svoje.
General Hmedley D. Butler jo dejal v nekem razgovoru, da ameriška vlada nima čiate vesti, ko kritizira Japonsko glede njenega početja v Mandžuriji in Sangaju. Japonska vlada dela to, kar dela ameriška vlada že dolgo let v Centralni Ameriki in na eoardnjih otokih: pobija "bandlte" in ščiti ameriški privatni kapital. General Butler Je robato lakren. Razlika je ta. da Je na Kitajskem več ' banditov" kakor v Centralni Ameriki (Nikaragvl), zato pa Je več
krajev
(Dapiaaraki te imiošsaahl immmUk vesli, fet Jih Praavata prteaia f kofcmt -Glaaarl la aaasftta," aa) vsaltj padptfate »raja polna ia* 1« aara-Oafa aa) aaatev, kar aej saačl. ša |a»*Jo aa avaj priaperak. Paračila ia SapM asj kaša jcdm.ti. kratki la rMetfal; apiaaai auraja kiti v Na aaaalMaa pisfltt la šapiaa aa ae bM» acirall.)
Starejša generacija , Virginia. .11»nn.— Starejši možje So sila zapletenega mišljenja, drufsče družabni ljudje, neumorni čitaki, ki i>reŽujejo marsikatero polnoč ob knjigi In Časopisu. a kljub temu ne ločijo pojmov svojega življenja, dasi so sorodni. Ta omejenost mišljenja je želosten pojav med možmi starejše generacije.
V teh dolgih počitnicah je vsako leto pol stoletja, delavcu brez sanj dolga noč. Breadelje narašča in vssk dan začne lote pogovore, ko sede v družbo, razmo-triva, greje, pogovori, polagoma razmakne v svobodne Izraze, ki so čakali prilike, da si dajo duška. Razmotrivanje o krizi je dobro preganjalo čaaa; v krizi pride na vrh vse, kar je starega ln plesnivega.
Kaj Iščeš, vpraša« brezposelni starejšega brezposelnega, kakor bi dregnil po nasvet. Kaj bi iskat,'' ker ni nikjer najti; iščeš, zamsn. Zategni jermen pa sedi, bodo že drugi obrnili na boHe.
Orugi ne bodo nikoli obrnili ničesar na bolje; ako boš čakal na dcuige, da obrnejo na bolje, ne bo ntyty>ll obrnjeno. Tovariš, zadosti dolgo si na svetu, ki ti jO dal iz-j, a ti se umikaš, bežiš, je s teboj ? Primi kjer drugi drži ps se uprl. Eden si, ter si toliko, šteješ kjerkoli si. . , Sem se upiral pred 2» leti, pojasnjuje starejši, a se nI nikamor premaknilo. Iste razmere so ostale ter nas premikale. Vse maje upiranje je bilo zaman. In sem uglasil 'struno tako kakor pelje svet. (Take it the way it comes.) Sedaj ničesar več ne poskušam, le gledam trud preteklih let, ušlval bi ga, a kje? Brezplodno se je pogubll, pa vse se vrne.
Sosed vstane, s povdarkom odgovarja starejšemu: Vi se zanašate aa preteklost, a preteklost se ne vrne več; kar je Wlo, je bilo, 8e vrne.
Ne vrne se. ff) Nikoli, nikoli več. Sedanji časi so drugi čssi, ki zahtevajo drugega mišljenja. Kakor je šlo pred 25 leti, tako ne pojde sedaj, ker Čas gre naprej, a dela ne potublja, zato ne žalujte za izgubljenim delom, rajši pridite na Izhod brezposelnih (unemployed councll), kateri obdržava ovoj shod v Rimski dvoran). Ako ste brezposelni, se pridružite brezposelnim, ako ne zatfe, pa radi svoje aH druge mladine.	1
mat Is the use of trying," Je fetarejši odbil ter izvlekel U tepk Ust odtrgan lz stare knjigo tet* ga pomolil zooedu: "Na, tole čltij r Neznan pisec po pesniško zaključuje, da je prišel do prebrlčanja, da je najvočji zemeljski ideal: blagodar. AH eise is nonsense, notblngness, I belice only ln glvlng. Vidiš, vi-dlš. je pri tem vzklikal starejši mož ter pomembno majal z glavo;5 Tu vem, da bom kaj dobil, v Rimski dvorani, kaj bi tam, um ni--??
jlakor da je treščilo vanj jo brezposelni stopil po sobi ter o-gorteno ponavljal zadnje besede, naposled se umeri pred starejšim ter mu zabrusi v obraz: "Dolgo ste na svetu, pročiUli ste vse knjigo kar jih je v čitalnici, a še danes ne razločite sorod r, i h principov.' Vaše malo načelo je: dati kaj malega iz rok, kak de-nar, papir, jed, pijačo ali suknjo« V dajanje verujete, ali kdor hoče dati, moro imeti, v Rimski dvorani pa nimajo, zato tam no vidite."
"Verujete v milodar kot največjo vrednoto, ell denar, papir, jok), pijači in ouknja niso največja vrednota, ker ta so le proizvodi večje vrednote, ki je v energiji vešlh mošgan ter vaših rok, le te so ustvarile vsa druge vrednote, katerih pa mi nimamo. Živite v veliki prevari ter mUU-te. da je samo tlotl kaj prida, ki da kaj Is rok ter vam pomaga v sUekl. Blagodar je pri vaa edina vrednota, kl kaj šteje. Onih moš pa. kl vkladajo ovoje največjo vrednote aa razmere, t katerih bi ne bilo treba milodarov. kl ae izgubljajo kakor toda po cevi. tja, kjer oe potrebuje, ne prite-
če, ne vidite. Ali ni največji milodar, ako delavec«vloži vse svoje življenjske sile za izboljšavo sedanjih razmer, v katerih trpe danes milijoni pomanjkanje, pod kruto peto kapitalističnega sistema, ki dere kožo z živih teles, samo zato, da bo lažje nakloni milodar?" AH nima vaše mišljenje nobene peroti, ki bi vas dvignila na plot, o<f kjer bi videli dalje po širokem polju? Ne priznavate onega, kar nam je najdražje, organizacijo, kjer mi vsi stremimo za onim ciljem, priznavate le poedine "enter-prise," to je: ti zase, jaz zase, sosed zase in svojo slamico.
Vaše mišljenje mi zadaja bol, ki razbija vse koprene, ki se vlačijo kakor pajčevina v zastarelem hramu. Mlademu nI zamere, ako ne doume nauka, ki uči: da mi vsi, če skupaj stojimo, smo vse kar hočemo: ljudje, prosti državljani; posamezno smo sužnji, pajčevine, sence; vse posamezne izkušnje so slamica ob steno. A vi, kje ste obstali? Žalujte, žalujte!
Starejši mož je branil svoje nazore, se ogreval zanje, ter se dva dni ogibal družbe, a vendar vsi njegovi pogledi, gibi, koraki In besede zadobili nov, živahnejši odsev, znamenje preobrata, ki je v njem začel svoje delo.
In tako dan za dnem legajo v grob stari nazori in čas sam je začel delovati v naš prilog, pripravljajoč prostor novemu, mlajšemu rodu, mož, žen, deklet in fantov, ki bodo zajemali iz tekočih vrelcev sedanjosti ter ne bodo žalovali zq preteklostjo ter njenimi zmotami; rod, ki bo poznal vrednote svojega življenja ter moči, smisel državljanstva, ne bo taval v megli, brez cilja, brez orientacij, temveč bo šel po nauku, ki je danes možem do 70 let deveta vas, pa magari so ti možje tudi naši učitelji, učitelji ljudske šole. Nauk, pojem, da je ena in ena največji nauk kar ga do danes poseduje človeštvo.
J. Kovaclch.
VVeatallške vesti
We»t Allls, Wis. — O delu ne morem kaj poročati, ker je [ še vedno v tovarnah več odslovi jenih kakor pa sprejetih nazaj.
Zimo smo imeli skoro do 75 stopinj gorkote. 1. marca, ko bi nas skoro Imela obiskati prava pomlad, jo pa prišla šele zima. Snega ni dosti pač pa toliko več mraza, šele danes, 16. marca, se je obrnilo malo na bolje, med 1. In 12. marcem se je pa toplomer večkrat skrčil pod ničlo.
Redko slavnost je tukaj obhajala v nedeljo 13. marca rojakinja Matilda Demšar. Na mizi so imeli poleg drugih dobrot velik kolač in na njem je bilo 76 svečič. To pomeni, da je obhajz-la petinsedemdeset letnico rojstva, v krogu njenih -štirih sinov in hdere ter njih družin, med katerimi je bilo 18 vnukov ln vnukinj, skupaj vseh 29 sorodnikov ter članov iz ene družine, kateri so vsi člani SNPJ, rasen slavljenke matere ln stare matere, katera je prišla v Ameriko pred 19 leti. ko je bila že nad 50 let stara in ni mogla več mi-stopiti v jednoto, Njen soprog, o ziroma naš oče je umrl leta i|ft4 v Broughtonu, Pa. 2o!imo naši materi, da bi Še mnogo njoalh
godovanj obhajali v skupni družbi kakor smo 76 letnico.
Včeraj, 15. marca, smo imeli mestne volitvo in imeli smo 10 socialističnih kandidatov, to je: za župana, blagajnika, cenilca, 6 akfcrmanov ter okrajnega nadzornika (county supervisor). Socialistični kandidat za župana dr. Baxter je prejel 3,662 glasov, ostalih 7 kandidatov je pa prejelo okrog 6,000 glasov, med temi je bil tudi komunistični, kateri je prejel 1JM glasov. V ožje. volitve prideta 6. aprila dr. Bazter ter sedanji župan Delbert Mil-ler, kateri je prejel 2,490 glasov. Tudi ostali scc. kandidatje, razen enega, so vsi prejeli velike veČino, tako da pridejo vsi na listo zopet 6. aprila. Takrat pridela na volitev za vsako mesto po dva kandidata in večina bo odločevala. Torej, kakor sedaj kaže, ne bo trud popolnoma zastonj, kakor so obetali, ampak da morda tudi v našem mestu dobimo kakega soc. mestnega odbornika. Zato naprej za soc. kandidate, do prihodnjih volitev na ti. aprila!
Tudi milwauški župan s. Hoan je prejel nad 75 tisoč glasov, tako da jih ima nad 10 tisoč več ka-ko*«vsl štirje njegovi nasprotniki; Tudi skoro vse warde so izvojevale svoje kandidate, nekatere z veliko veČino, da se bodo poprijel! z nestrankarji ob prihodnjih volitvah. Prideta na listo namreč za vsako wardo po dva. Ta izid so prinesli kapitalistični listi v jutranjih izdajah 16. marca. Morda pride še kaj male razlike v poznejših izdajah' Sodrugi in somišljeniki, ne pozabimo, da imamo socialistične kandidate v vseh uradih!
Nadalje naj tudi omenim, da se na*e društvo št. 104 SNPJ prav pridno pripravlja za 10-let-nico, katera se vrši 17. aprila v Labor Halli. Vstopnice po 26c pra,V pridno prodajajo vsepovsod med člani. Sežite po njih! Člani in ostali rojaki se pa pri-pribijajte že danes, da nas po-šeffte ob naši 10-letnici iz vseh nz!selbin Wisconsina, pa tudi iz Sosednjega Waukegana in Cika-a"ste lepo vabljeni. Gl. tajnik
*
Vider je nam že obljubil, da pride ter da bo naš glavni govornik. Poleg glavnega tajnika imajo v Cikagu Še veliko dobrih slevenskih in angleških govornikov, katere bi mi radi slišali. Torej vas vse vabim, v imenu celega društva, da' se udeležite izleta na W. Allls 17. aprila, saj Čikažani Imajo dosti avtomobilov, gasolin pa tudi prodajajo na vsakem vogalu. Priporočam so-bratu Vidru, da pripelje s seboj veliko spremstvo.
Jmejmo vedno v mislih dan 17. .aprila in slavnost HMetnice društva 104 SNPJ.
Anton Demohar.
Pred volitvami Milwaukee, Wls. — Primarne voHtve so prinesle socialistom velike uspehe ne samo v Mllwau-kee, temveč tudi sosednem mestu Racine. Prvi del agltacijske-ga dela je torej končan, sedaj pa nas čaka še glavno delo, ker dane so vse prilike, da izvujejo socialisti popolno zmago, to je, da Izvolijo veČino v mestnem svetu.
Zadnje dni volilnega boja so se kapitalistični kandidati pričeli posluževati predvsem davčnega vprašanja; pri tem so se posluževali vseh mogočih laži, samo dasreslepljo volilce.
pavčno vprašanje je res važ-ndjzato je potrebno, da so vo-lllrf glrde tega na jasnam.
■tel stalno napreduje in naravno je, da zahteva ljudstvo
v$£, do česar Je popolnoma u-.......
SOBOTA, 19. MARCA.
Vodllal detektivi v New Jeraey)a. kl iščejo ukradenega l.ind-berghotega otroka*
pravičeno, to je: vse udobnosti, ki nam jih nudi moderna tehnika in bogastvo te dežele. Zakaj bi človek delal, zakaj bi živel, a-ko se bi morsl odpovedati dobrotam in lepotam, ki jih nudi narava in življenje?.
Davki so višji, ker je Uko zahteval razvoj mesU, ker je tako zahtevalo ljudstvo, ki zahteva udobnosti, katere lahko doseže. Ako hoče mesto, država ali občina napredovati, ako hoče po-vspeševati razvoj na vseh straneh, mora skrbeti za stalno iz-boljšavanje vseh javnih naprav, kar stane seveda velike vsote. Temu primerno se dvigajo tudi davki. Dokler ljudstvo dobi za kar plača, Je vse v redu, dokler vživa na ta ali oni način vse izboljšave mesta, občine ali države dobiva v obliki raznih udobnosti to za kar plačuje potom davkov.
KapiUlistični kandidati govorijo o znižanju davkov, ne predložijo pa nikdar jasnih načrtov glede Ukega znižavanja. Tega ne morejo storiti, ker zastopajo razred, kateri samo jemlje in nikdar ničesar ne da in katerega interese bi kratili, ako bi se hoteli poslužiti sredstev, katera bi res omogočila znižavanje davkov.
Ta sredstva so: Ljudsko lastništvo vseh javnih naprav, kakor električnih, plinskih, telefonskih, ulične železnice in izvrševanje vseh mestnih ali o-krajnih del potom mesta ali o-kraja samega, brez roparskih kontraktorjev.
Glede električne sile za raz-svetljajo in gonilno moč vzemimo kot primer samo mesto Seatt-le, Wash., izmed stotin drugih v Združenih drŽavah. To mesto je zgradilo pred nekaj leti lastno električno centralo. Pod privatnim lastništvom je ljudstvo plačevalo za elektriko po 121/* cen tov zaicllowat h., sedaj pa pla-čuje.SVsi centa za prvih 40 k. h., 2 centa za nadaljnjih 200 k. h. in en cent za elektriko nad 240 k. h. Poleg tega pa prihajajo sto-tisoči na leto kot čisti dobiček v mestno blagajno in mesto plačuje svoje delavce mnogo bolje kakor pa jih je plačevala privatna družba.
Kalfor je v Seattlu, tako je v vseh dragih mestih, kjer ljudstvo lastuje take javne naprave. PTed par meseci je revija "The Commonvvealth" por^ala, da je samo v državi Oklahoma 64 mest fn občin, kjer so take javne naprave prinesle toliko dobička, da prebivalcem ni treba plačati za to leto nobenega davka. V Združenih drŽavah je da nes Že stotine takih mest in ob čin.
Tako je tudi s plinskimi ln telefonskimi napravami, z ulično železnico in z izvrševanjem javnih del po najetih kontraktor-jlh, kateri izvršijo slabo delo in vlečejo po 20 ali več odstotkov dobička. • To torej nudi edino priliko za znižavanje davkov in ničesar drugega. Toda kapitalistični kandidati ne morejo zastopali teh principov, ker bi tem izdali Interese onih, katere zastopajo, to je ^apiUlistov.
Da govorimo o udiobnostih, katere viiva ljudstvo za svoje dav ke, naj bodo omenjene ssmo na še ceste, najsi, bodo v mestu ali na deželi. Razvoj avtomobilskega prometa zahteva dobre ceste; ako bi katero mesto, občina ali država v tem pogledu zaosUla za potrebam razvoja, bi to pomenilo vsestransko nazadovanje pronheU, industrije in trgovin.
Mnogi se Še spominjajo, ko je bilo skoro nemogoče priti mesto She6oygan z avtomobilom brez nevarnosti obtičanja v blatu aH velike škode na vozilu zaradi nemogočih cest. Kolika razlika v tem v nekaj letih. Kdo je tako nespameten, da bi štedil pri davkih v tem pogledu?
# _ Spartak.
Predstava in zabava
Baitoton. Ohio. — Klub št. 23Q JSZ priredi v soboto 16. s-prils veselico, na kateri bo uprizorjena tudi igra. Vstopnina bo tako bizka, kakor je sploh mogoče v teh čaaih, da bo vsakdo imel priliko uživati to zabavo. Vršila se bo v dvorani društva Domovina na 14. cesti. Gotova vas pač zanima, kakšna je i-gra. Zagptavljam vas, da se boste smejali Jcot še dolgo ne. Prsv nič vam ne bo Ul. ako pridete In se sami prepričate.
Socialistični klubi ne delujejo ssmo ta člane, nego za vse delavstvo. * Bore se proti krivicam v interesu vsega delovnega Ijud-
(Dalja aa t. »trani.) '
Pogled v bodočo vojno
Prof. Demolls, mednarodni izvedenec za plin sko vojno pri Rdečem križu v Ženevi, je v »o. govoru z nekim novinarjem razpravljal o gro-zoUh bodoče vojne.
, "So plini", je dejal, "katerih uničujoči učinki »o nezaslišani, n. pr. fosgen ali celo ""rurT1, ni križ." To je tekočina brez vsakega duha ki pokaže svoje vplive šele čez nekoliko ur, naj-strašnejše opekline, oslepitev itd. Nemci si prvj uporabili te pline proti koncu vojne. Najhujše je na njih to, da se ne^dado ugotoviti v zraku z nobenim sredstvom. Rdeči križ je razpisal nagradno tekmo za reagens, ki bi omogočal ugotovitev "rumenega križa", a nihče Še ni nafcr takšnega sredstva.
Navzlic temu niso plini najhujše orožje bodoče 'vojne. Prvenstvo gre leUlskim napadom z vžigalnimi (briZZnčnimi) bombami.
Akcijski radij današnjih brodovij bombnih leUl znaša do 10,000 km. Obrambna lovska letala ne zaleže j o dosti proti njim. To so pokazali zračni manevri nad Dunkergneom, Londonom, Berlinom, Lyonom, Toulonom in v Ita-•liji. Celo kjer obrambna lovska letala v kompaktnih formacijah družijo s popolno organi-zacijo topovske obrambe, bo vsaj ep o sovražno letalo doseglo svoj cilj, recimo s 500—600 malimi vžigalnimi bombami v skupni teži 1000 kg. Vsaj polovica teh bomb bo zadela — to m pravi 300 požarov, ki jih večino ne bo mogoče ukrotiti. A te številke so še globoko pod mejo verjetnosti. Kdo pravi namreč, da bo samo eno leUlo izmed stotin predrlo obrambni kor-don! In zakaj bi naj zadelo samo 50 odst. bomb? Med temi pa so lahko kakor človek visoke brizančne bombe, ki izvrtajo v zemljo . ogromna razpočna žrela in ki vsebujejo poleg vžigalne snovi tudi strupene pline! Najhujša je vžigalna snov, toda vsakdo, ki vdihne strupeni plin, mora brezpogojno umreti. In dejstvo, da se prave posledice pokažejo šele čer ure, mora vplivati na. prebivalstvo porazno. Pri zadnjih manevrih nad Londonom je bila obramba popolna, da danes bolj ne more biti — navzlic temu so "sovražna" letala spustila v mestu Q4 ton bomb. Zlasti obrambni topovi kaj malo zaležejo. Med tem ko so med vojno na eno zadeto sovražno letalo računali 8000 strelov, jih je danes še vedno treba 4000. To je lahko razumeti, če pomislimo, da se današnje letalo dvigne lahko višje in operira v višini do 6000 m.
Popolnega varstva za prebivalstvo v teh okoliščinah ni; relativno varstvo, a le proti strupenim plinom, nudijo maske. A vojaške oblast! mislijo radikalneje. Zanje je najboljša obramba prebivalstva U, da prebivalstvo spravijo v celoti iz ogroženih krajev, in drugič, da ustrahujejo sovrzlnika s — kazenskimi ekspe-didjami nad njegovo civilno prebivalstvo!
Rdeči križ ne more proti nezadržnemu oboroževanju držav ničesar; mednarodne pogodbe bi morda pomagale, a veliko število držav noče o njih nič slišati. In tudi če kdo pogodbo podpiše, je vprašanje, ali se je bo — držal ..."
Utrinki

So ljudje, ki so tako pametni, da mejijo že na neumnost.
•
št Hvala je tako sladka jed, da sd pe more ž njo kosati niti najbolj nasladkorjena graja.
f>	.	a
r
V	ljubezni do usode tiči že zmaga nad usodo.
■a
Ženska se pokaže rada služabnico, da, celo sužnjo moža. A za to se maščuje. Nekega dne napravi moža odgovornega za svojo podvrte-nost, točneje povedano: za svojo neumonst. A
baš od tega dne dalje bi bila prava žena moža.
_______; ^ _ _________4___
K zanimivi pedagogiki življenje spada, da nam zastavlja svojo nalogo v času, ko je še nismo sposobni rešiti.
Hudobija ima v svetu le uspehe, dobrota zmaguje.
e ■ y •
Duhoviti smo vedno toliko,- kolikor nam to dovoljuje nsš partner.
Kar si zagrabil z radostjo, boš ostavti z žalostjo.
o
Poezijo razmeroma veliko pišemo, manj IP" vorlmo, najmanj živimo. A •
e
Kar drugim govoriš, ni Uko važno kakor tisto, kar govoriš samemu sebi. Samogovori odločajo.
Sprememba spola s ivetlobo
V	zadnjih letih so pri celi vrsti živali z rativnimi postopki spreminjali spol. s tudi prosti naravi so Ukšne spremembe bolj ste, nego so mislili do danes. Prof Schsn^ a Kolumbijskega vseučilišča je n. pr. moško rastlino konoplje. Iz Ukšne rastline Često, celo preko 70 odstotkov primero v. razvijejo cveti kakor pri ženski rastlini. odvisno od časa setve. Rastline, ki ao jin £ aejali poleti, ohranijo moški spol, v jeseni w Oejane pa zadobe ženski 4PoL Med obema < * tremoma Je preobilica prehodov. Kakor < *
t ovil prof. Schaffner, je U pojav v zvezi ** ^ lobo. Poleti posejane rastline moškega . majo več svetlobe, jeseni posejane manj * ^ j se potem izvrši sprememba »pola. pa to <a« „ nI znano.
Vesti iz Jugoslavije
SOBOTA, 19. MARCA.
m
(Izvirna poroti!« U Jugoalavija.)
ENA ŠTEVILKA DNEVNIKA
Kai najdeš in česa ne najdeš v nji
Dne 20. februarja dopoldne. Vozim se v vlaku skozi ozko savsko sotesko, ki je voda vanjo vsekala svojo strugo, in ki ao vanjo vsekali delavci železniško progo. Enakomerno udarjajo kolesa po tirnicah, vsako toliko švigne mimo okna vlaka brzojavni drog, na desno ti jemlje pogled strma skalna reber, ki se dviga tik proge, na levi drvi tik ped progo Sava, onstran je spet reber, drevje in travniki, na vsem sneg — tu v vagonu pa sedimo in čakamo izhodne postaje popotniki: km€tje, ki gredo v Ljubljano po pravdah in kupčijah, trgovci, ki gredo v Ljubljano tolažit svoje dobavitelje, naj vendar 4e počakajo nekoliko, da bodo že vse v redu poravnali, župnik, ki gre v Ljubljano pred škofa ali k prijate-1 jem-kolegom, da odidejo akupno v kako klet na Čašo vina in po-menka o posvetnik rečeh, obrtniki, ki se gredo' prepirat na o-krajno davkarijo, — akosi vagone pa hodi od kupeja do ku-peja službujoč žandir, vtika gla-vo v vsak oddelek in premotri popotnike, češ, 'ali ni mogoče med njimi kak zarotnik, atentator, ali nima mogoče kdo v svojem elegantnem kovčeku bombe, ki jih bo položil v kako ban-sko palačo za protest ali pod kako klop v parku, na kateri zdaj pozimi nihče ne sedi.
Vlak enakomerno bije in se peha po tiru skozi sotesko. > In jaz berem današnjo številko ljubljanskega dnevnika. Z juponsko-kttajeke fronte: danes ob devetih dopoldne poteče rok japonskega ultimata. Po našem času je to nekaj po polnoči. Kitajci na ultimat niao odgovorili. Torej se zdajle že bi je jo, Japonci so naskočili znova Sangaj, letalci mečejo bombe, vojne ladje sipljejo granate in topovske krogle na kitajski.del Sangaja, ljudje padajo v krvi, strojnice enakomerno ropotajo in kosijo.
Vlak enakomerno ropota dalje .. .
Toda ta vojna pri Sangaju sploh ni prava vojna, ker ni bila izrečena nikaka vojna napoved. Oficielno vojne ni. (Kako l-menitna znanost je prav za pfav res pravo!) So samo granate, je samo fronta, so mrtveci, ao bombe, so strojnice, so ranjenci, so vojne ladje, ki bruhajo o-genj na Kitajce — toda prave vojne ni. In s to formulo ae za zdaj še tolažijo ljudje krog Društva narodov. In razoroži t ve na konferenca v Ženevi menda verjame tistemu japonskemu generalu, k iyj e po nekem naskoku na Kitajce dejal: "Granat nam je zman jkalo, torej je jasno, da se razorožujemo!" Pometali so pač vse na Kitajce ter poslali po novo pršiljatev granat. Te granata mečejo zdaj m*Capej, kitajski del Sangaja, strojnice ena-komerno ropotajo in kosijo ljudi. Uazorožitvena konferenca pa j«- na l>anketu.
Kolesa vlaka enakomerno bi-j« jo po tirnicah.
Ilankrot mesta Chlcaga. — Is N' \v Yo^ka poročajo, da je bankrot mesta Chicaga popoln, ker J«' bil parlament drŽave Illinois goden do 10. aprila, ne da bi " sil vprašanje sanacije Chica-im Ohicaškl župan Cermak j* napovedal, da bodo mestna hI-A". šole in ostali občinski obrati 'ako j za tvor jen i, ako bo ostal parlament odgoden, ker je nadaljnje vodstvo mestnih uradov >" obratov brez takojšnje sanaciji- n< mogoče. Istočaano je xa-*r«*ik> 14 tisoč učiteljev v Chl-* * ta v ko, če se jim ne bo-»plačale plače*.
Hm-m to brzojavno poročilo na prvi *tranl devnlka. Chicago t r, j in bankrot. Poleg te veatl p* vest iz Bolgarije: Bolgarski i dolg je znašal lani 27,-milijonov levov. Poročila o > kaj vse je pri nas bankrot ■fi koliko dolgov imamo mi ta-Izročila sem iskal v tem 11-I zaman. O tem sami ne plše-radl, tudi cenzura tega ne ln cenzura tudi ne puati viti vest iz Beograda, da je kancev v skupščini ' a interpelacijo, naj vlada "ro omili, ker tak pritisk
d
ne more dolgo vadržati in ni niti malo dober. Ro gre iandar skozi vagon in nas vse ogleduje ter iš-Če v vsakem popotniku atentatorja, s« spomniš tudi, da naši dnevniki niso smeli zabeležiti, da sta v Zagrebu spet eksplodirali dve bombi. Poročil o tem ne najdeš v listu.
Tudi o tem, da so davki pri nas tako visoki, da gredo kmetije in obrti na boben, o tem, da ae vozi v našem vagonu obrtnik, ki se gre prepirat na davkarijo in da se vozi tako vsak dan bogve koliko beteinih davkoplačevalcev po naših krajih de davkarij — o tem ne bereš nikdar ničesar. PSč pa bereš v današnjem listu že na prvi strani:
Gostilničareka stavka v Nemčiji. —- V Berlinu preti nevarnost politične sUvke zaradi piva. Pivovarne in gostilničarji zahtevajo znižanje davka na pivo in izjavljajo, da bodo sploh ustavili točenje piva, če vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi. Itd.
Včasi bereš tudi, da je češkoslovaška država znižala plače državnim nameščencem, zaradi varčevanja, ne zapišejo pa tega, o čemer govori neki moj sopotnik, mlad profesor: da bo država znižala vsem svojim nameščencem dravinjske doklade. O ne, plače ostanejo iste, plač se ne bomo dotikali, odvzeli vam bomo do 50% draginj t ki h doklad. Profesor-začetnik bo mesečno ob kakih 250 Din. Toda plafe o-stanejo na isti višini, za znižane draginjske doklade boste pa učili in vzgajali našo mladino v zavedne ln navdušene Jugoslovane in Sokole in vojake.
Ne, tega ne berem v listu, to si mislim samo sam pri sebi alt pa si take stvari šepetamo zaupno na oho. Dnevni tisk, ki u-stvarja javno mnenje, ne sme objavljati javnega mnenja in javnih resnic.
Nasproti meni sedi kmet, ki svojemu sosedu tarna in tarna. Davkov so mu naložili, da jih na noben način ne zmore. Pred nekaj dnevi je zaradi pomanjkanja denarja moral prodati kravo. Koliko je dobil zanjo? 120 Din. (Da boste verjeli, naj napišem z besedami: sto in dvajset dinarjev, to je nekaj več kot dva dolarja!) Za davke je dolžen še od predlanskega, nikakor se ne more otresti teh dolgov državi. Grozijo mu z rubežnljo. Ce pride eksekutor ter mu vzame konja iz hleva ter jih ponudi na prodaj, je lahko prepričan, da ju nihče od naših faranov ne bo kupil, ker nima nihče denarja. Dogaja se v Bosni, da eksekutor vzame žival iz hleva ter jo ubije, ker je ne more prodati ter kaslrati denar aa ostale davke. Nekje tam doli je prišlo že do uboja: kmetje so pobili davčnega eksekutor ja na tla, ko jim je prišel rubit živino. ' Tudi o tem ne berem nikoli v listih, takole od popotnikov v vlaku, ki prevažajo svoje nadlo-ge ln težave, od njih slišiš kaj podobnega na vsaki vožnji. V vsakem vlaku se vozi nekaj ljudi, ki gredo na davkarijo razgrajat in ae prepirat za pravico, ki jo je pisana pravica ponaredila. Od njih slišiš marsikaj, česar v listu ne najdeš. Pač pa bereš lahko v današnji številki, da je na Madžarskem v Pacsi prišlo do krvave eksekucije. Davčni eksekutor je prišel s tremi žan-darji in sedmimi gonjači ter zaplenil dvema kmetoma 7 glav živine za zaostale davke. Ta ekse-kutoraka tolpa je gnala živino na semenj. Vest ae je raznesla in več sto kmetov je na semnju napadlo biriško aodrgo. Oddelek orožnikov je prlhltel na pomoč, streljali ao v množico ter sta dva kmeta obležala na mestu mrtva, tri pa ao težko ranjene prepeljali v bolnico, kjer je eden od njih umri, krog 60 oseb pa so že aretirali.
O tem se sme poročati. Zgodilo ae ni pri nas. zgodilo se je na Madžarskem, kjer Je davčni prl-tlak prav tek kot pri nas. Tudi pri nas utegne priti do takih spopadov, tudi pri nas je življenje tako težko, da ga bo treba braniti na vse moč.
Kolesa pod nami topotajo enakomerno, vlak hiti ln ima svoj cilj ln končno postajo, kakor hiti u naš Čas s svojimi benkro-ti in eksekucljaml. In ta čaa I ma tudi svoj cilj, svojo končno
postajo, kjer bomo morali val prestopiti. Toliko vemo menda že vsi, kar nas potuje s vlakom današnjega časa, le da ne vemo še vsi, kaj in kje je naš cilj. Nekaj se pripravlja, zakaj —
Skozi vlak današnjega časa hodi žandar ter med milijoni potnikov išče tiste tisoče zarotnikov, ki vedo za cilj! X. Y. 2.
DROBNE VESTI
Ljubljana 20. febr. 1932.
♦
Vlomilec aretiran
Z. velikim tokom izseljevanja Primorcev v Slovenijo je prišlo seveda tudi nekaj tistih, ki redno prihajajo navzkriž s postavami in v knjigah zapisanimi pravicami. Tako je prišel v Ljubljano is Kopra v Istri tudi %-letni Mihael Pečsrič, ki je delal tu na raznih stavbah, potem pa ~ najbrž radi brezposelnosti — začel krasti in vlsmijatl. Pred nekaj dnevi so ga aretirali zaradi suma, da je vlomil v pisarno tvrdke Jugomaterijal ter odnesel ročno blagajno z 8000 Din gotovine. Denar si je delil z nekim pajdašem ter sta si oanj kupila novi obleki. Pečarič dejanje taji, a nameščenci tvrdke so pričali,' da so aretlranca opazili, kako se je smukal krog pisarite ter ogledoval "teren" za svoje delo.
Otrok gre za delom Ves premraien in onemogel se je te dni oglasil na poljelji v Sar rajevu sredi noči mlad fante ter zaprosil, naj ga pošljejo domov, ker sam no more vel peš dalje. Prehuda je pot in prehuda je lakota. Fantek je povedal, da je 14-letni Drago, sin delavca Valentina Breganta ia Tesna pri Mariboru. Hudo živijo doma, pa je fant sklenil, da pojde sa kruhom. Sel je v Dubrovnik, kjer pa ni dobil službe, pa ee je obupan odpravil spet na pot domov. P«iš je hodil is Dubrovnika do Sarajeva, lačen je bil in ve« utrujen ter premražsn. V Sarajev u pa je stopil na polki jo. Zdaj je fanta vsel v uk neki sarajevski mizar, ki je zvedel za tega pogumnega 11-letnega otroka.
Privatni nameščenci protestirajo
Pisali smo U, kako so se trgovci in podjetniki OflmiH določ-bam novega Obrtnega zakona, ki določa višino odpravnine pri odpustu lz slulbe po višini službenih let pri Istem delodajalcu. Mnogi podjetniki in trgovci se svojim nameščencem kratko ma lo,odpovedali službo ter jih obe* nem spet sprejeli v službo. Nepretrgoma več deset let pri Isti tvrdki zaposleni privatni nameščenci so tftfco postali novinci-Zveza privatnih nameščencev Je sklicala protestni shod v veliki dvorani Delavske Sbornlce, ki je bila nabito pplna. Shod je otvo-ril ln vodil s. Ivah Mlinar, v i-menu Zvete 'ita govorila s. Jb-ža Golmajer ln aodrolica Mlcl Ajdiikova,' govorili pa so tudi zastopniki drugih ttathflčenskin organizacij, ker je bil shod pač namenjen protestu vseh prizadel tih trgovskih in privatnih na-stavljencev sploh. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki opo-zarja oblasti na polakuleno is* gravanje zakona s strani delodajalcev ter predlaga način, kako naj se vsak tak polzkiis tudi vnaprej prepreči. ,,
Kovine kal živila
Nekega lekarnarja v Parisu ao obtožili, da je sastrupil svojo ženo, ker so našli pri obdukciji V njenem telesu sledove arzena. Zaman je lekarnar zatrjeval svojo nedolžnost, obsodili ao ga na doživljenjsko prisilno delo v strašni kasenskl koloniji Gubani. Sele po deeetih letih se je ravnatelju kemično-biologičnega oddelka Paateurjevega zavoda v Parizu, prof. Gabrielu Bertran-du, posrečilo dokazati, da je bil nesrečnik obsojen po krivici. Ugotovil je bil namreč, da vsebuje človeško telo vedno sledove arzena, ki je sa življenje v teh določenih neznatnih količinah celo neobhodno potreben. Lo nadnormalna količina se lahko smatra za znak zsatrupljenja. Tako je lekarnarja rehabilitiral.
Medtem je prof. Bertrand silovito razširil svoja odkritja. Do njega so biokemlki mislili, da je Človeško telo sestavljeno Is 18 prvin: iz kisika, ogljiks, vodika, dušika, kalcija, žvepla, fosforja, natrija, kalija, klora, magnesi-ja, fluora in Žslesa. Bertrand pa je dognal da mora vsebovati Ae celih deset prvin in da mora propasti, če mu jih hrana stalno ne dovaja. Te prvine so kovine aluminij, baker, mangan, cink, vanadij in metaloldnl arzen, bor, brom, jod in silicij. Seveda jih človeško in živalsko telo vsebuje v neizmerno majhnih količinah, a navzlic temu imajo aa obstoj življenja odločilno vlpgo, ker se sicer sami he udeležujejo kemičnih reakcij v telesu, pač pa pospešujejo reakcije drugih prvin.
Dogajanja te vrste Imenuje kemija "katalise", prvine, kl jih s samo svojo prisotnostjo pospešujejo, pa "katallBstorje1'. Dotlej znanih trinajst prvin, ki sestavljajo telesno msso in med katerimi se dogajajo reakcij*, ki so potrebne sa rast in Izmenjavo snovi, je prof. Bertrand Imeftoval "plastične prvino". Katalitične ln plastične prvine so po Bertrandovih ugotovitvah torej, istetako važne sestavine telesa, dočim so smatrali dotlej plsstlftne prvine sa edine sestavine. To pa pomeni, da je treba revidirati ves prehranjevalni problem. , >
Dejstvo, da se katallčne prvine pri kemllnih reakcijah v telesu ne IzrabUo, namreč ne ovi-ra da bi sevedno znova ne islo-čevsll lz telpsa z njegovimi Iz-ločtfinami. Zato jih Je pa treba tudi s hrano vedno znova obnavljati. Kako pa naj ssuliva-mo takšne slaščice, kakršne so aluminij, baker, bor, arzen, silicij itd. 7
Originslen doti vi Jej je tu po-kasal Bertrsndu pravo pot. Neka ameriška kohservns tovarna je bila peslila^na Francosko veliko pošiljko posušenega ln vid-žehega sadiš.. Carinske oblasti so pri prei)«0u te pbšlljke ugotovile, da vstbuje sadje malenkost borove kisline. Ker te primesi po tsjtrgthlh zatonih ne bi smelo bitC so pošiljko savrnlli, čeprav je toVaitlS zatrjevala, da sama nI prlmstels v sadje niti najmanjšega sjfdu borove klell-ne. Ker oblAstl niso hotele tegs zagotovila vsetl ns znanje, se je
tvrdka obrnila na prof. Bertran-da in ta je a kemično anallso u-jfotovil, da vsebuje večina sadnih in selenjadnlh vrst borovo kislino dejansko le v naravi, Česar ni bil do takrat nihče slutil! Uvozno prepoved so nato razveljavili. Američani so potem seveda zaslužili ogromne milijone, a so ee Bertrandu izkazali hvaležne s tem, da so mu olajšali s denarno pomočjo znanstvene delo. Učenjak ae je potem specializiral na to, da je raziskoval, katera živila vsebujejo prepo-trebite katalitične prvine v užitni obliki.
Po njegovih dognanjih vsebujejo bor hruške ln breskve, jagode, črešnje, češplje, sinokve, krompir, rumena pesa, paradižniki, čebula itd.; jod vsebujejo marelioe, jabolka, šplnača, česen, ostrige ln druge morske Živali ; baker jajca in telečja jetra; arzen cvetača ln beli fižol; mangan, kuretina, slsnlk, raca, riž ln belušl; močnate jedi, mle-kp, leča ln mlade gobe cink Itd. M
Cim rasnovrstntjša je naša hrana, tem večja je verjetnoat, da smo krili svpjo potrebno po katalltičnlh prvinah. Vsekakor pa so nam Bertrandpve ugotovitve pokazale, da nam k)lokemija ne priporoča tkao slabih stvari, de nam svetuje: Zfttišlvajte kovine!
Je črv, ki te latiko oslepi. I-menuje se s lstinekim imenom "onchocerca".
Ko so pred nekoliko leti v gva-tematskih in julnoameriškth pragozd i h polagali nove kavne plantaie, so mnogi delaVci ln nameščenci hipoma oboleli. Glava in obras sta jim otekala, v očeh jih je Igalo ln po nekoliko dneh so oslepeli. Bolezen se Je tako širila, da so sftšell le gdravl ljudje v paničnem »tr*hu ostavlja-ti okužene kraje. Tsmošnjl indijanski domačini so št. dolgo go* vorili, da so v »otranidfti dežele, v neprtatopnlh osemJjlh celi rodovi slepih Indijsncev.
Seveda Se Je šalila * nanos t kmalu zanimati sa čudno bolezen. Nekags dna je ameriški zdravnik or. Roblas v Gvatemali preiskoval skoraj oslepelegs indijanskega deška. Pod kolo njegove glave je naletel na majhne turčke ln ko je enega prevešal, je našel v nJem do 40 cm dolgega, kakor las tankega črva, kl je letal pod kožo v zvitku. Ts črve je dr. ftoblet dedku livlekel ln glej, po nekoliko dneh je bil ms-11 pfclent popolnoma idrav ln vid mu je rsbll kakor prej! Našli so torej povsroftitelJa dotlej nepojmljive slepot*. Poznejša rsziskovsnja so še Ufotovlls, ds učinkuje črv stopllfto s svojimi strupenimi izločnlnsmi, ki dražijo otosne žlvoe tako dolgo, ds oe morejo vel prenilstJ Vidnih vtisov, Izloči) I ne pa rtikuler ne u-ničljo živcev, kakor smo vkleU na nivedtnem primeru. Ličinke črvi k rdijo v krvi in Jiilieka vrsta komarjev, ki jih vsrkava s krvjo, prenašs na sdravs ljudi. Nekaj čaa so plazijo po novem telesu, potem so saturljp pod kolo na glsvi ln začetek slepote Je tu.
kl ne
Klerfcfte. Tako
tekma ob ebeli

Podporna Jednota^
VIT4I Be. Uvsisle A ve* Ckkaf e, HL
T* Bcskotl IM4
GLAVNI ODBOR S, N. P. J.
UPRAVNI ODSBKi ' VINCENT OAINKAU, predaedalk... .8*67 8. Lawndale Ava., Ckisago, Ol
MED A. VIDER, gl. tajnik..........2047 S. LawndaU Ava., Okleago, III
8LAS NOVAK, tajnik M. oddelka....2M7 S. Lawndala Ava* Chteago, III.
JOHN VOGRICH, «1. t>lHirajn*......§067 S. Uosdala Ava* Chleago, III.
FIUP UODINA,' upravitelj glasila... .11667 B. Lawmi«U Ava., Chicago, lil.
IOHN KOLEK, uradnik flasila......8667 S. LawndaW Ava* Chicago, III.
^ ODBORNIKI: • ANDRKW VIDRICH, prvi podpredsednik. 668 Ruasell Ava., Johastevs, Pa. DONALD J. LOTRICH, dragi podprada., 1987 8. Trumbull Ava* Ohleago, IU. JOHN J. ZAVBRTNIK, gl adravnik........8714 W. Htk 81* Chleago, IU.
GOSPODARSKI ODBMi fRANK ALE8H, pradaodaik.......... 8184 a Oravfori Ava* Ohiosgo, IU.
IOHN OLIP.,................14» B. Proapaot Ava* Clarosdoa Hllls, IU.
/08BPH SI8KOVICH.................1000 M. T4th Btroot, Clsvolaad, Ohio.
POROTNIOD8BK:
JOHN OORSEK, prodaadnlk............414 W. Har 8t, BprlagftsM, IU.
ANTON bULAR. ....................................................Bsa 87, Anea« Kani.
JOBN TRusiLJ..»*.,«..«*.,...,*«.....««..•«..«..Bog 867, Btrahaao, Pa.
FRANK PODBOJ................................Boa 61, Park BIH, l'a.
PRANCES ZAKOVdEK..................1011 Adams 8t* No. Ohlsago, I1L
OKROtNI ZASTOPNIKI i
0E0R0E 8MREKAR, prvo okroije......117 Mala Avs* W, AllestMS. Pa.
JOHN LOKAR JR* drago okroftjo........6tft B. IMad Bt., Ulovolaad. Ohio.
FRANK KLIIN. trrtja okroija.......%...........Bo« fllft, Chiahol«, Mlan.
JOSBPH BRATKOVICH, tetrto okroljo..........R. R. I, Pittaborg, Kaša.
FRANK KLOPČld, pote okrožje..............Bes lil, Book Sprlags, Wy«.
NADZORNI ODBBKt laik. itniMiiMiiM .MM W. Mih Bt., OklsagOiIU. «,.........,.....«.%.loifi W. Plsieo Bt* MUvrsuksa, Wia.
....................m Oostral park, fm% VI
a^,u mL ^a ni^bsdBllHL^Sal M^L^I^ ^ aia^^^lšftaa.
■ rr*..'*.	r ^".. . ™
a.i.1. j Ll.ui.. —■----»i m ..Hhh m w. aasin
> iruii MiHtoiaiBl" T..IL »*J m NllUlk M ^nllHtri
!»!!!"-. J?!:"-?!!. JTT rL-A. jSL JT^jnjL ^ ^^
BU80VI IZ NASELBIN
(Nud.ljavanja s 8. atranl.) stva. Zato je nič več kot prav, da greste socialističnim klubom na roko tudi le niste njih člsnl. Seveda M mi veliko rajše, da pristopite v naše vrste. Klub št, asa vss ko s Veseljem sprejel.
VII tBisdnl sužnji bi morali držati skmpaj, Boc. stranka zastopa Interese vseh, kl ss preživljajo b delom svojih rok, ne glede na vero, narodnost ln polt. Zd*j ste Se Is lahko uverlll, da vam no bo pomagala ne republikanska nrosmokrateka stranka, La Folmšev predlog sa podporo biesposelulm v vsoti 9860,000,-000 ao savrgJl skupno republikanci in demokratska večina. In Isti ljudja so skupno glssovsll, ds se da koristotovskim korpo-rscljanrv—torej velekapltallstom —dva milijardi vlsdnsga posojila. Tisti, ki podpore ne rabijo, so Jo dobili, bednim delavcem pa s? Jo odklonili.
Obe stari stranki kontrolirajo denarni kralji. Socialistično kontrolirajo delavci, Bori so ti vas. NJ»n program določa odpravo vseh krivic in nov ekonomski red, v katerem bosta delavcu delo in kruh zagotovi jena. Zatorej, delsvei, glasujte ta svojo delavsko straBBo pri prihodnjih voli tvsh. NI treba misliti, ds bo vsi glas proč.vitfon, sko ga daste svojim deškim kandidatom, peč pa bo vrten vroč, ako boste irlasovall sa stranki, kl sta sedaj na krmiluw0edaj st vidi, koliko i-mamo gorja, bede In trpljenja, od kar je Jfoover na krmilu. Pa bi AB btto boljše, ako bi bil kate-ri od demokratov.
Delavci, delujmo na to, da dobimo čim več delavskih zastopnikov v postavodaje, potem bomo imeli tudi delavci nekoliko proteliclje, pri vladi.
Na veselo svidenje na omenjeni datum!~-Jelio
H lov enaka šola v Clevslandu
Cleveland, Ohio.—Je sicer lo-kalnega pomena, ampak škodovati ne more, kajti Prosveto prejema precejšnje število staršev, kateri imajo otroke, da jih lahko pošiljajo v slovensko šolo, učit se slovenski jetflk v Izgovsrjavl In pisavi. Akodovati Jim ne more, če se naučijo slovenski Jezik, ker nlkdo ne ve, kam ga usoda zanese v teku življenja.
Tu so sedaj prišel I s poučevanjem elovenAega jezika v Ulov. domu na Holmea ave. In to s pre. cejšnjlm Mevllom otrok — krog IBO— In lo več se Jih pričakuje. V Ulov. narodnem domu na St. flalr ave. poočuJe|o slovenski jezili le več let j v ilUl na Wster-teo H ao pričeli letos, In kakor izgleda, Je dovolj naraščaja, ki
želi snatl Jezik svojih staršev, sposnati njih rojstno deželo, on% dotno življenje ln običaje, seznaniti ss s osebami, kstere so vredne, da jih sposna tukaj rojena mladina ter da Js ponoana, da Ishaja is toga naroda.
Pravočaano so ss voditelji teh ustanov sdramlli, da so pričeli s delom, katero Je nujno potrebno, ako hočemo, da ohranimo svoje otroke, ki bodo res naši. So res častne l8jome, da tukaj rojeni obvladajo Jeslk svojih staršev v govorici in pisavi, toda teh je le malo: nam Je treba večin*—ker največ mogoče—in to Je edino mol no dobiti potem lole, potom dobrih učiteljev.
Ali ni dovolj žalostno, da o-trok ne rsaume svojih roditeljev ln roditelji svojih otrok, ko enkrat pričnejo doraMatl in potem ko so že odrasti!? V detinsklh letih msti ponavadi govori svo-jsmu otroku v melsnem Jesiku, kstsrl nikamor ne pripadat—nI ns slovenski ns angleški, pač pa Je nekaj tgkšnega, da te strah lomi, ko ga slišiš. Otrok d irsste ln se srsmujs govoriti ksr so js doma naučil, ker toliko Is ve, ds tisti Jezik Js najbolje, da gs zataji, ker gs ne more rabiti rasen pri čredi goved. Mati so ne stve-da, laj sejo otroku dan do dneva i oče ponavadi skrbi sa kruh <6* Ima priliko seveda), Je večina časa odsoten od družine in tako nevedoma vlgojita družino, ki jo le daljo bolj tuja med ae-bej. Kdor zasleduje drušine v tem osiru, bo pronaAei, da je le večji prepad kot pa Je zgoraj o-pisano, ampak to lahko sadoatu-Je. Priliko Imamo vsi, da so Je poslužlmo, ds se nsšl otroci ns-učijo Jeslk, katerega govori pri-
i.lia«.. "JiU t «*>lii Imiov MM r,
nltCflo milijonov na r« mi a , ««>
ni ravno Uk, pa Je vsaj temu močno soroden In podoben In katerega se v kratkem času privadiš.
Vsi oni starši, kateri še niso vpisali svojih otrok v slovensko šoto—bodisi ds Jo obiskujejo v farni šoli ali pa v S. domu na Holmeo avs., imsjo sedaj priliko. Vsako soboto ob 9. dopoldne js pouk pod vodstvom g. Marijan Urbančlča, katerega posns večina eieveiandakih Hlovencev kot veetnega In delavnega narodnjs-ka, na katerega se lahko zanesemo, da lw marljivo prel vse med nami In našimi otroci—ampak 8 našim sodelovanjem, da svoje o-troke doma vzpodbujamo, da Jim dajem«; veselje do učenja. Potem smemo' verjeti, da vsestranski trud ni bil zaman,
Otroke ae lahko vpiše od 7. leta naprej pa do neomejene starosti—v m* brsaplašno, rasen sko ksteri lahko kaj daruje v ta plemenit namen prostovoljno
Ivan Kapelj, član društva I4B.
u .
') Slimski Msofti
im
IZLET t D. PEVSKEGA KLUBA
eioBfifs1
'Merkur pot okoli solne« v 8Š dneh, zemlja v 1 Mu, Jupiter potrebuje ie 12, Saturn pe celo 80 let. Vsak zvezdni oblak ima svojo določeno oa, okoli katere krotijo njemu pripadajoči solnčni sestavi, kakor se je to natančno dognalo na ozvezdju Andromede.
V rimski cesti smo od središča ribanja oddaljeni nad 26 tisoč svetlobnih let. Za vso to krožno pot pa potrebujemo dvesto milijonov let, akoravno je naša hitrost okoli nam še ne popolnoma dolečene točke v rimski cesti tristo tisoč kilometrov v sekundi, ksr je desetkrat večja hitrost kot kroženje naših planetov okoli solnca. Centralnim solncem bliže ležeči zvezdni oblaki se hitreje sučejo okoli njih kakor oddaljenejši, ki vsled tega potrebujejo seveda tu<li delj časa.
Sigurnih dokazov aa to znanstveno hipotezo ni, ker človešks živi jene ka doba je veliko, veliko prekratka, da bi se v Um času dalo potom stalnega opazovanja dokazovati to trditev ;'še stoletje bi bila prekratka doba. Kriva je temu tudi oddaljenost premikajočih se zvezdnih oblakov, kateri brze z blazno hitrostjo po ko-zmični praznini; V par stoletjih bi njih pot v nsšem merilu napredovala le za malenkostne milimetre.
To novo domnevo pa zelo podkrepijo egiptovske piramide. Zgrajene so bile pred tisočletji. Fsrsonovi svečeniki so si jih že takrat preuredili v nekake zvezr dar niče, ki pa seveda niso bile opremljene z moderriimi tehničnimi pripomočki. V piramido so bili vdelani ravni rovi prav v njeno globino, od koder so svečeniki opazovali zvezde. Posebno priljubljena jim je bila Sirius. Kadar je ta prispela tako visoko ns nebesnem svodu, da so jo svečeniki lahko videli skozi rove, vdelane v piramido, tedaj je sveta reka Nil prestopila bregove in s svojim mastnim blatom pog-nojila njive. To je bil za Egipčane najvaftp#i fel leta.
Večina tah,rovov se je že posula, a nekateri so ostale nepoškodovani. Skozi nje pa se ne vidi več Sirius ob pričetku poplave kar dokazuje, da je v teku tisočletji ta .zvezda spremenile svoje mesto ip io je hkrati tudi dokaz za novo trditev astronomov o gibanju zvezdnih oblakov okoli centralnih solne v ozvezdju "strelca". f » R RI. - i
Mihail Zoščenko:
s*
To se ve, o tem nI treba posebej govoriti, — otroci so nsm neobhodno potrebni. Brez njih ne bi bilo države. Otroci so naše nasledstvo, zamena, lahko rečem. Naša nada so in ml rsču-namo nanje.
Odrasli se nikakor ne morejo ločiti od avojih meščanskih navad. Toda naši otroci, ki bodo nekoč poatall odrasli, bodo prav gotovo IsravnaH to našo meščansko nekulturnost. '
Ns grs torej drugače, otroke moramo nositi dobesedno na rokah* očistiti jih moramo vsakega madeža ln noske jim morkmo brisati. Ne glade na to. ali je o-trok naš ali js od koga drugega, nam povsem tuj. -
In kakor nalašš, na to dejstvo pri nas vse premalo pastjo.
Spominjamo ss doksj originalnega dogodka, ki ae je zgodil pred našimi o&ml v vlaku, malo pred Novorosflskom.
Skoraj vs(, ki ao aedell v ti-s tem vagonu, ao potovali v No-vorosljsk.
In med drugim je potovala v vagonu tudi mlada lena s otrokom. Na rok sli ga je držala in ata potovala.
Potovala sta v Novorosijsk. Najbrfte je nj* mož služil v kaki tovarni in pta zdaj lla k njemu.
In tedaj aa pred postajo Llhnjr obrne k potnikom:	•
"Oprostite", pravi, "oprostite ml mojo proAnjo ln popazite malce na tega rriojega črvička. Stekla bcm na postajo Llhnjr, vsaj juho brada pojedla. Jezik," pravi, "se ml sut| ln ae prijema neba, V Novorosijsk grem", prsvl, "k .svojemu molu grem."
Potniki se Ifcjpak trudijo, da ne bi gledali tja. odkoder U glas prihsjs, obrsčajo sax^ dere ae In veka. sdsj se pa š« ukvarjaj s njim. si mislijo. Ml se v obče ne vrne ponj.lKdo ve. marsikatera mamica dandanes stori taka. ■
In seveda ne sprejmejo.
Toda med dragim potuje tudi
neki državljan, meščan, kakor je videti. 8 čepico, v ktgžnatem suknjiču in seveda v sandalah.
In ta pravi publiki takole:
"Da vam odkrito povem, kar težko vas gledam. Kakšni ljudje ste vendar, čudim se vsm. Ne amete biti tako ravnodušni državljani! Mogoče mati pred našimi očmi strada, malček ji daje toliko posla, da niti jesti ne utegne, vi pa obračate svoje gobce od teh za ritupnost važnih stvari. Ali ni to tako, kakor če bi se odpovedali socializmu?"
Oni. pravi/o:
"Ce je tako, pa kar ti popazi na črvička. Vsak potepuh bi nam že v spalnem vagonu rad citiral uvodne članke!"
On pravi:
'Čeprav sem samec in čeprav bi rad spal in čeprav to vobče* ni moja stvar, da bi kaj takega prevzemal nase, za otroško vprašanje imam vendarle nekaj razumevanja".
To rekši vzame otroka v naročje, ga ziblje in zabava s prstom.
Mlada žena se mu prav lepo zahvali in na postaji Lihny stopi iz vagona.
Gre na postajo in potem v buf-fet in j« dolgo ni nsoajjviak stoji deset minut. Teh deset minut m|ne in prvi signal aa odhod je že dan. Službujoči uradnik maha z rdečo čepico. Nje pa ni.
Vlak se ž* premika, že drči po tračnicah, mlade matura pa nt
V vagonu se odigravajo vsa-kojaki prizori. Jfekateri se odkrito fcohotajo, drugi prijemajo za zasilno zavoro in hočejo ustaviti vlak.
Tisti pa, ki ima sandale, je bled ko pasji sin |n prav nič več se mu ne da spati.
Malčka drži na kolenih in raznovrstne nasvete posluša.
Nekateri mu nasvetujejo, naj na svoje stroške odpošlje brzojavko, drugi pa pravijo: peljite ga
do Novorosijska in oddajte v GPU. Ce ga tam ne bodo hoteli vzeti, ga boste pač morali posi-noviti.
Malček pa med tem veka, ječi in se ga krčevito dftl
Dve grozni uri minevata, naposled pa se vlak ustavi ns veliki postaji. Oni v sandalah pograbi svojega malčka in hoče o-diU na peron, v oddelek GPU. Tedaj pa mahoma plane v vagon mlada mamica.
"Oprostite," pravi. "Komaj sem snedla vročo juho, me je na-mah prevzela taka zaspanost, da sem šla v sosedni vagon ln malce zadremala. Dva dni že nisem spala". f
In vzame svojega črvička in ga pestuje.
„ Oni v sandalah pravi:
"Precej netaktno je to vaše postopanje, državljanka! Toda naj bo, zdaj ste se naspali in mi lahko odstopite svoj položaj. O-troci so naše nasledstvo, naša zamena, lahko rečem, in nič, nimam proti temu, da časih kdo popazi nanje."
Tedaj prasne ves zagon v vesel smeh. In vse se v splošno za-dovoljnost konča.
Iz ruščine B. Z. *
ruščine
v JUGOSLAVIJO
P.raU. M#»r« ,
Ns Hitrem Ekspresnem parniku
!LE DE FRANCE
22. MARCA (6 f, M.)
8. April*—80. AprllS
DEGRASSE
5. Aprila
LAFAYETTE
IS. Aprila—21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
U pojaanlla la potna llato vpraiajt* Mi,
Staaeh 4ne
218 N. MICHIGAN AVE.; CHICAOO
SOBOTA, M. MARCA »
Obziren najemnik
"Ali imate otroke, p*, klavir, radio ali gramofon'1 vpraša gospodinja gospoda, ki'jt prišel gledat stanovanje, da i vzame v najem. .
"Ne, ničesar. Pa* pa j staro nalivno pero, ki i* n,k(>_ liko škriplje. Ali vas bo to Z] tilo?"	mo"
• • e
Pogovor o jedi
"Vse svoje življenje sem jedel samo goveje meso."
"Nu, in vam je ugajalo? Niste bili nikoli bolni?"
"Pah, bolan!? Bil sem zdrav kakor bik!"
"Čudno, čudno. Jaz pa jem že tri mesece samo ribe in še vedno ne znam plavati."
FARMA NA PRODAJ!
Proda se 120 akrov obsegajo-ča farma, 9 sobna hiša, dve garaži, kovačija in štala, kukoi-njak in pod vso hišo je klet, vod* pri hiši in potok teče preko far-ma, 60 akrov je izčiščenega in ostalo je pašnik, blizo do šole železniške postaje, ter blizo ob državni tlakirani cesti. Ce katerega veseli, naj piše za ceno in pojasnila na naslov: John Vesel, Bo» 88, Traunik, Mich.—(Adv.)
TR1NERJEV0 GRENKO VINO
••irtjii UsdSi a
Jikiik v tms
Z® o^ril^^J^^^J^ lil izčrpane
Ako m nplutiU slabotni in litrpanl tli •ko valim organom primanjkuje tivijeiuk, no«i, tedaj vaanita Nuca-Tonc. čudovito idr«, vilo. ki vaa naraSl močna in adrav«. Nu»-Tona ojaiuja vm organ* k delovanju. Oikti ktvot bol*»enakih glivic, pomaga ilvcem ia
Ctieam, odpravi laprtnico. glavobol. umotio> drug« enake bolečin*. Prav gotovo vi*aii-te Noga-Tone. Je nk prodaj v lekarni. Ako lekarnar nima tega. tedaj mu recite naj istega narodi Ka gaa od trgovca na H-bele.
iz New Yorka 14. maja z največjim parnikom sveta
Vse prednosti, kt Jih J« mogoč« na potovanju dobiti, so garantirane potnikom Dmg rssrod as MAJBSTfC.« Jo MdsJ preurejen v turistični razred in vae ka-bine, ki so dooedaj služile potnikom turističnega raareda, ao aedaj na raspoUfo pot-■ikon tretjega rasreda. V interesu Jugoslovanskih potnikov Je, de so pridružijo t«« isletu i« da si sajam« Je samim sebi udobno potovanje v vsseli ditaibi pevcev.
Ta banka, ki je dobro asi narod že nad pol atolet; sadovoljstvo.
poanans sa varnoet I« postrešnost, katera atalno poslužuj« Ja, se bo v—keil tanimala hi alurbela sa vaie potovanje i«
Pojasnila Is informacije vam da
kaspar american state bank
CHICAGO, ILL

1900 BLUE ISLAND AVE., -
tia*
TELEFON ROCKWEU*4904
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ l)A TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojaanila daje vodstvo tiakarne Cene zmerne, unij ako delo prve vrsta
rišite po informacije na naalov:
S. N. P. J. PRItfTERY

2637-69 So. Law*tf*)c A vem* OUCAOTMll,'
TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA
Novo o Mil rimski ootH
Čudovita so skoro nova razl-skovsnja vesoljnega prostranstva. Ves ta prostor si lahko predstavljamo kot ogromen o-cean, v katerem so poaejane skupine otočit«v, katerih vsak posamezen Je svet zase. Prav tako je tudi v vesoljnem proetranst-\ u; posejsno je s atotieočl majhnih svetovnih otočičev — v pri-
meri s svetovnim oceanom _
kaurih vsak se' sestoji iz stoti-ne milijonov zv«zd, slišnih naše-mu solneu. Njih oddaljenost je <ako veliks, da se da primerja-ti z oddaljenostjo lun« v primeri z delu lino papirja.
Kljub tej rgromnt ratdaljavi i je i\ etdoalovcem posililo tnaMukaj zvtdeti o njih. 8 pomota S,- lahko doA«'it< jo
njih ifttMvni deli, skoro n«tun£-tio m« da Kračunatl njih od dslje-ii',,i. njih ploSča p« se vidi sko. >i o "j:'. Ji k «• dslnogled«. 8k<>ro v »se - kupin *\ etovnih otoko\ imnjo oiti.nc iplrsla, skoprav nisn v Ata'J'ju spiralnih megla. Na ne-rodtt. ki nI dosti i II od tiniue t»ioi&e so našteli kar 2iU iaklh svetovnih otoko\
Rc mn^o ao dognali v tad-lijili rtih. Itmed vsega bo naj-hri en'malo zvedeti — kj«* se pr . rav kontuje ta »vnulrui lOiiu.. I »M, todi končuj«' se, kalter \ * stvar. l'o novih do-gnsnjlh tvi.rijo vs« s prostim o-Cesum vidne zvezde, kakor tudi
on«, katere s« opazi šele skosl teleskope — ogromno ploščato lečo. Sestavlja jo stotine milijonov solne s svojimi ttafaanti ln med nje spada tudi naš solnčni sistem. In sko pogl^iamo proti nebu, vidimo neiteto zvezd te o-gromne leče, in kjer je ta naj-globja, vidimo toliko mnoiloo solne drugo sa drugim, da se vsled njihov« oddaljenosti posamezne ne morejo veš razločevati. Njih bledo svetlikanje se prelije v tako imenovano rimsko eesto, A tudi ostal« sveade, kater« vidimo izven rimske ceste, pripadajo temu lečaatemu svetovnemu sestavu; stoje pa bolj ob strani in u njimi tolika množina solne in so torej na zgornji. oxiroms na spodnji strani te lisasta oblike.
Vendar pa ta svetovni lečasti Kestav, v katerega jušnl del spada tudi naš solnčni siatem nI o-lin v ogromnem prostranstvu. Vsekakor pa je «d«n Izmsd največjih. Njegovo pravo vellkoat ri lahko predstavimo le tedal a-ko vemo, da prehiti svetloba :100,000 kilometrov v sekundi; to j«« najmanjše merilo, a katerim so meri vesoljstvo. Do hajodda-I jen« jie ga dela tega svetovnega It častega sestava hi potrebovala svetloba najmanj 100.000. akd n« celo 200,000 svgt^bnlh let. <>d tega sadnjega ml* sev« pra-snina, katare človek n« mor« poj m iti. In v oddaljenosti 10,000 do »0.000 svetlobnih IH s« nahajajo slični svetovni lečasti se-
stavi, ki so s pomočjo najboljših teleskopov vidni kot male oddaljene rimske ceste.
2e dolgo dele našo rimsko oe-sto v več delov. Naša semlja s solncem ln ostalimi trabantl pripada k lokalnemu'svšsnemu sistemu, h kateremu prištevamo vsa ivesde, ki jih vidimo s pro-tlm očesom. To js ssmostojen svesdni oblak, kakršnih Ima naš lešasti sestav rimske ceste na ti-sošs in tisoč*. Nekaj tisoč svetlobnih let bi potrebovala svetloba v tem zvezdnem oblaku od e-negs konca do drugega. Nam najbllftja zvenda stalnica je Sirius, a ie ta Je od nas oddaljena devet svetlobnih let,
Portehnoat naš« rimske ceste so kroglasti zvezdni ofclaki; o njih se do sedaj ni moglo dosti dognati čemur je kriva velika raadalja. Svetloba potrebuje do tja nekaj deeettlsoč svetlobnih let. Njih posebnost je še obliks kakor tudi to, da so solnca v jedru veliko bolj gosto nasejana v primeri s solnci lečastth svesdnlh oblakov.
Od vssgs lečastega sestava rimske ceste vidimo le njen majhen jutnl del in ae nam pri-katuie cgrrmrvi zvezdni oblak "atralc a*\ Obstoji iz tlsoče\ In tU aočev ogromnih solne, kater« amatrajo nekateri astronomi kot sradlUe vsega sestava. Okoli tega središča se sučejo vsi stoti-•oči ivt*adnih oblakov, kakor ae suče Zemlja okoli solnca. V na solnčaem sistemu napravi
■MBMnam
Ivan JonUz:
V DOLINI IZGUBLJENCEV
SBBBSamBl
Tedaj so se odprla vrata in noter je prišel Fuh, strogogledi gospod jetičnega obraza in z naočniki na šlljastem nosu; za njim se je pri-majala debela ženska s petrolejko v roki. Brezdomci so se dvignili ter se postavili v vrsto. Albert ae je začudil: "Cemu tof
"Večerni pregled," mu je pojasnil Mustafa ter *e postavil v vrsto. "Vsak večer pregledajo vse, ki se zatečejo sem, če nima kdo uši. SIcer je to bedasto, da bolj niti ne more, ker prava reč, če bi kdo pustil kaj iazlc na teh umazanih tleh, postelj in posteljine pa za nas tako aH tako ni tukaj — ampak tako zahtevajo in mi ne moramo pokoriti, da naa ne ta pode na cesto. Dvigni s«, tudi ti boš moral z nami vred skozi to ceremonijo!"
Vsak je moral potegniti arajco izza hlač ter jo dati pregledat Debela ienaka je avetila, kratkovidni jetičnik pa je skozi očala skušal zaslediti kakšno leno uš.	< .
Dvoj« brezdomcev je imelo amolo: pregledovale je pri njima naiel uši. Morala sta takoj na cesto. Albert je bil zadnji. Cist 2e je mislil, da je zadeva v kraju, ko se je strogi pre-gledovalec spet obrnil k njemu.
"Imaš delavsko knjiiicor	• i
"Nimam pri sebi. Pustil sem Jo v posredovalnici za delo."
"Potem ne moreš tukaj spati."
Albert se je ustrašil in prebledel. "Kam bom šel zdaj ponoči," je prpeiL "Puatite me nocoj, jutri, čeUe pridem, jo prineaem a aeboj."
Oni ga Je mrzlo pogledal. "Ne morem. Predpisi.. . "
Tedaj se je oglasil Mustafa in njegov sicer
dobrovoljnl obraz se je zmračil. "Kaj vraga gnjavite ubogega dečka! Ce nima knjlšlce pri sebi, je ne more dati! Saj vendar sami vidite, da ni kak lopov, marveč revež, ki je po nesreči zaAel v to prekleto mesto, ds ga morda zadavi! Ne bodite vendar slabši od ilvlnel Pustite gs!"
"Pustite ga r se je oglaailo še dvoje, troje drugih.
Oni je s sovražnim pogledom ošinil celo družbo ln po kratkem oklevanju je zamrmral: "Naj bo, za nocoj. Ampsk jutri ne pozabi, da veš t" t Nato sta oba odšla ven.
Alberta pa je tisti trenutek objelo čustvo globoke hvaležnosti In prvikrat v življenju ss mu je zazdelo, da so mu takl-le razcapni ljudje mnogo bližje kakor drugi.
"Tako dobri ste. z menoj siromakom ..
"Eh, kaj," ae je zaamejal Mustafa, "to ni nič. Z a tovariie v nevoljl se moramo postaviti. Kam pa pridemo, če bi si ssmi ns hoteli pomagati, če bi revež s revežem postopal kakor oni z nami in če bi berač ne hotel prožiti roke v pomoč sotrpinu? Potem bi nam ne preostalo drugega kot vrv .. ,H
Nato so začeli polegatl po tleh ln kmalu je vroči in zatohli zrak pretresalo smrčanje spečih brezdomcev. V spsnju so zs nekaj kratkih ur pozabili svojo revščino In gorje.
V.
V pondeljek Je ves dsn snežilo. Klopi v mračnem 2idovklnem lokalu so bile zasedene do zadnje pedi. Brezposelni, večinoms mladi ljudje so mrtvo ždeli na svojih prostorih ter čakali — kupcev zs svojs roke. Nekateri so ss tiho pogovarjali, toda pomenki so bili prisiljeni, manjkalo Jim je življenja in tesnoba je zvenela vsem iz njihovih besed. Tesnobs in skrb. Drugi so previdno-hlsstno jedil: kruh, slsbo salamo, nekateri tudi česen, ki je razširjal so-prn duh po zatohlem prostoru. Neksterl ps niso govorili, niti Jedli, marveč tiho ftdnli po klo-
peh ln mračno, t>r< /.izrazno strmeli predse. Te je brezposelnost že na pol ubila. U sem pa tja, kadar je zaaktfpala kljuka v vratih, so dvignili povešene glavp ter svetlo pogledali proti vratom — ko so se vrata odprla in je vstopil le nov brezposelnež, pa ao razočarano vzdlhnlli ter spet zapadli topi mračnosti.
Kupcev pa ni bilo. Samo dve sitni gospe sta prišli, in še ti nista dobili sluikinj, ker sta bili že na tako slabem glasu zaradi svoje sitnosti • in večnega šikaniranja ubogih služkinj, da nobena nI marala k njima v sluibo.
Židovka je sedela za pisalno mizo in leno čitala pikantno ljubezensko zgodbo. Zdaj pa zdaj ae ji je utrnil v očeh bi lak pohlepa in vzbujena aila jI je skilvila mesnate ustnice v skoro nevoščljiv naamehljaj. Goepa je bila namreč vdova in dela štirideset let atara.
Vreme ln klijenti ao ae morali apričo razburljivega romana umakniti v ozadje njenega zanimanja.
Albert pa je sedel v kotu pustega lokala ter topo strmel skozi edino okno v mračni dan. Včaalh je odtrgal pogled od debelih snežnih kosmov, ki so v milijonih padali na ceatni tlak ter ga vrgel po navzočih; ob takih trenutkih mu je v očeh zagorel' glad, ostri mrzli glad, in čeljusti ao ae mu kar same od sebe začele premikati; nekdo je jedel . . .
"Zakaj nisem ostal v domaČem krajuT!"
Albert Je bil vajen trpljenju dela, toda muke praznega želodca ao mu bile preje tuje. Lačen ni bil nikoli pri kmetu. In zdaj naenkrat brez vsega, celo brez skorjice suhega, trdega kruha 1 In težko pričakovanega kupca za njegove, del* vajene roke nI bilo še od nikoder. In Albert jo bil tako lačan| Vse njegove misli so se osredotočile v praznem želodcu. Lačen, lačen t Kruha, kruha!
Rad bi se bil obrnil k sosedu, ki je poleg njega otepal ogromen kos koruznega kruha, ter ga poprosil koščka kruha, toda sram ga je bilo praniti. Nikdar še ni prosil kruha in ponos kmečkega delavca, ki je vajen kruha prislužiti, mu nI dal, da bi se ponižal do proejačenja. Dvakrat, trikrat je debelo požrl sline, stisnil zobe, da ga je zabolelo ter se uporno zszrl skozi okno.
; "Popoldne bo prišel kdo pome ... Potem bo to trpljenje končano . . ." ' Na hodniku ss js ustavi} zs časek lepo oblečen jospod srednjih let ter pogledal skozi okno.
Mlada, rjavooka služkinja, ki je sedela na klopi pred Albertom, se je zdrznils, si s par kretnjami rok popravila frizuro ter z očmi po-mignila nasproti sedeči plavolaski. Trenutek pozneje sta bili obed ve ns nogsh ter pri vratih.
Žldovka js za časek prenehala z branjem ter vrgla oster pogled proti oknu. Neznani gospod ss je bil medtem ie odmsknil od okna in stopil dslJs.
"Kam pa vidva?"
"Ven, na zrak," se je odrezala plavolaska ter odprla vrata.
"Hej, počakajta malo, poslušajtal" je jezno siknila za njima žldovka, aH oni dve sta že bili na cesti.
"Vražje vlačugal" je sikala sa njima gospa, ki ss js bila čudno razburila, da je še Albert za nekaj časa poaabll svojs težave ter zsčel uglbstl, čemu sa lanska razburja. "Se enkifct naj prideta k meni, ju bom dala zapreti!"
Albert ae je začudil. "Zakaj ju bo dala zapreti?" ae je obrnil k sosedu, ki je bil baš pospravi! avoj krtih pod streho.
(DaMs »rihodajU.)