JvA^jA I A3“
3.
V Celiu, četrtek dne 24. novembra 1921.
Peitnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka K 1*20.

Skriti nameni in tajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank.
„Selo".
1JL.O
URADNIŠKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Izhaja vsak žetrt*'
Stane celoletno ... £0 Din. (8r . i „ pol leta ... 10 Din. (40
Uredništvo in upravniitvo lista: Celje, Razlagova ulica 12. Glavni urednik: Anton Novažan
Oglasi za vsak mm viiine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64Jmm). . K 1’ — Pri stalnih inseratih znaten popust.

Program Zveze Zemljoradnike v.
HI. Del.
Gospodarska in finančna politika.
1.	Splošna načela. Zveza Zemljoradnikov zahteva v gospodarstvu in gospodarskem redu os tv aren j e gospodarske de-mokracije, da bo vsakdo popolnoma deležen sadov svojega dela. Zveza Zemljoradnikov smatra delo kot prvo dolžnost vsakega državljana in ne bo trpela ne-delavcev in škodljivcev, ki žive od dela drugih.
Zveza Zemljoradnikov se zaveda, da se popolna gospodarska demokracija ne da doseči na mah in da za to ne zadostujejo samo zakoni. Zato bo Zveza Zemljoradnikov delala na to, da se privatne kapitalistične ustanove stopnjema zamenjajo z ustanovami, ki bodo koristne celemu društvu.
Pri tem je treba sodelovanja države in samoupiavnih teles.
2.	Zadružništvo. Zveza Zemljoradnikov smatra zadružništvo kot bodočo obliko društvenega reda in kot načelo, po katerem bomo najbolje in najrazumnije rešili večino problemov društva.
Zato morajo tudi samoupravna telesa posvetiti zadružništvu vso skrb in mu dati prednost pred vsemi drugimi oblikami podjetij, ki temeljijo na kapitalistični podlagi.
Poduk o zadrugarstvu je treba uvesti v vse šole, od najnižje do najvišjih.
3.	Zemlja. Zemlja je tistega, ki jo obdeluje sam in na njej stalno
v,	•
živi.
Vsak zemljoradnik mora imeti dovolj zemlje za obdelovanje.
Nikjer ne sme biti trajno najemniških, podložniških, kolonatskih in stalnih dninarskih obveznosti.
Ce bi preostalo zemlje, potem ko jo bodo imeli dovolj vsi zemljoradnik;, bo dovoljena posest tega preostanka v obliki veleposestva v svrho obdelovanja; toda to le dotlej, dokler ne bo društvena potreba (če se prebivalstvo pomnoži) zahtevala, da oživi zopet temeljno načelo o imetju zemlje.
Zemlja se vzame vsem onim, ki jo imajo v posesti, pa jo ne obdelujejo.
4.	Naseljevanje. Naseljevanje je važen društveni činitelj. Namen naseljevanja je, da poveča pridelovalno moč poljedelstva, da zapreči obubožanje kmeta, da nadštevilo kmetskega prebivalstva ohrani poljedelstvu in da preskrbi z zemljiščem vse tiste, ki se vračajo iz mesi.
Naseljevanje se mora izvrševati na zadružni podlagi.
5.	Poljedelstvo. Poljedelstvo je središče vsega našega narodnega gospodarstva in vsega našega narodnega in državnega življenja. Zato je potrebno, da državna uprava in vsa
samoupravna telesa kakor tudi vse ostale zadružne in privatne ustanove, posvetijo največjo skrb in osredotočijo največ svojega dela za čim večje napredovanje vseh onih vrst poljedelslva, ki imajo naravne, gospodarske in društvene pogoje za uspešno lazvijanje, ali pa katerim se lahko li pogoji vstvarijo s pripravnimi merami v bodočnosti.
Vsa naša poljedelska produkcija mora vedno stati na dostojnem višku vseh znanstvenih in tehničnih pridobitev in iznajdb naše dobe. Zadnji namen vsega delovanja /a povzdigo poljedelstva mora biti: Da okrepimo in napravimo poljedelsko produkcijo po ceni do skrajnosti! To zahtevajo interesi vseli in posameznikov, ker brez istočasnega ojačenja cenene produkcije ne more biti trajnih gospodarskih uspehov niti zaželjenega blagostanja v državi. To bomo dosegli, ako se vsi činitelji produkcjje, to so narava, delo in kapital, združijo in se vzajemno popolno izkoristijo. Da bi se io doseglo, je potrebno:
1.	Da vse naravne činitelje (podnebje, zemljo, vlago in ostale) izboljšamo v mejah človeških sil, v kolikor ti činitelji otežujejo poljedelsko produkcijo ;
2.	da svoje delo — telesno ali duševno — razvijemo in tako vspo-sobimo, da bi dosegli z najmanjšimi žrtvami največje uspehe, in to na podlagi posameznega gospodarjenja, ali pa na zadružni podlagi, kjer je to potrebno’;
3.	da nam kapital v vseh svojih oblikah in v najširših mejah in pod najugodnejšimi pogoji nudi vsa tista pomožna sredstva, ki so v danem slučaju neobhodno potrebna, da dosežemo močno in ceneno produkcijo do skrajno mogočih mej.
Da bi se io čimprej in čim bolje vstvarilo, zahteva Zveza Zemljoradnikov :
1.	Kar se tiče vsivarjanja povoljnih naravnih in premoženjskih pogojev:
1.	da se v najkrajšem času izvede in ohranja vse potrebno popravljanje (meiioiacije) zemljišča potom regulacije rek in potokov v zvezi s pomočjo ob povodnjih, potom izsuševanja močvirja in odvodnjavanja podvodnih zemljišč, potom pogozdovanja goličav, potom Dognojevanja itd.;
2.	da se napravi kataster (kjer ga še ni) in izvrši komasacija (zložbe) posesiev;
3.	da dobijo, po gori naglašenom račelu o imetju zemlje, vsi potrebni poljedelci dovolj zemlje za obdelovanje in da se na zadružni podlagi izvrši naseljevanje (kolonizacija) vseh zemljišč, ki so pripravna za uspešno poljedelsko produkcijo in ki so bila dozdaj neobdelana, ali ne zadosti iz-
koriščana, ali pa sc nahajajo v rokah velikih posestnikov;
4.	da se reši vprašanje o najuspešnejšem izkoriščanju planinskih pašnikov, ledin in drugih površin, ki se ne nahajajo v privaini posesti;
11.	Kar se iiče razvijanja in ojačenja sposobnosti in dolžnosti dela, zahteva Zveza Zemljoradnikov;
j 4. Da se poleg naredb in mer zn ohranitev in ojačenje narodnega zdravja in poleg splošne narodne prosvete, stalno in nevtrudno deluje, da bi se razvilo in povzdignilo strokovno znanje poljedelca obeh spolov do najvišje stopinje. To bomo dosegli:
a)	z odpiranjem poljedelskih fakuliet in srednjih kmetij-skih šol v zvezi z dobro urejenimi poskuševalnicami in oglednimi postajami v svrho razgiaditve in ohranitve gospodarskih ved in njih uporabe v gospodarski praksi na sodobni višini, in v svrho najvišjega izobraževanja kmetovalcev;
b)	z odpiranjem čim večjega števila nižjih, praktičnih in zimskih kmetijskih šol s splošnim ali posebnim (mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradarstvo, pletarstvo i id.) strokovnim učnim programom, kakor tudi z upeljavo poljedelskega poduka \ vse šole, v katere hodijo vaški otroci in v katerih se za svoj poklic pripravljajo učitelji in duhovni pastirji;
c)	z ustanavljanjem stalnih in potujočih gospodinjskih šol za vaške gospodinje;
d)	z organizacijo potovalnega učiteljstva, ki pa mora biti strogo strokovnjaško;
e)	s številnimi strokovnimi tečaji in čestimi strokovnimi predavanji iz vseh predmetov kmetijstva kakor tudi iz sorodnih in pomožnih predmetov vsega narodnega gospodarstva ;
f)	z organizacijo celega sistema praktičnih ogledov po celi državi in na vseh poljih poljedelske produkcije ;
g)	s česlim prirejanjem državnih, deželnih, okrajnih ali krajevnih gospodarskih razstav s širokim in učinkujočim sistemom nagrad;
h)	z razpisovanjem javnih tekem (konkurzov) za bolje načine dela in gospodarjenja ;
i)	z organizacijo pogostih izletov kmetovalcev obojega spola v svrho razgledovanja poljedelskih gospodarstev in podjetij in v svrho spoznavanja boljega načina življenja in
' dela v naprednijih krajih doma in na tujem;
j)	z izdajanjem in širenjem strokovnih nauk e v v obliki knjig ali kratkih popisov, časopisov, proglasov in slik, nadalje z
odpiranjem vaških splošnih ali stro kovnih knjižnic in čitalnic.
2.	Da se sistematično deluje za
razvijanje zadružnega duha ha vseh poljih narodnega življenja in dela, da bi bila dana čimprej možnosl za ustanavljanje in pravilno uspešno delovanje vsake oblike gospodarskih zadrug povsod, kjer posamezniki nc bi mogli izvesti svojih načrtov niti doseči zaželjenih gospodarskih koristi. To se bo doseglo posebno:	f
a)	z obveznim podukom v zadružništvu in s pripravnimi zadružnimi dijaškimi ustanovami po vseh šolah, posebno pa v onih, ki jih obiskuje vaška mladina in v katerih sc za svo poklic pripravljajo učitelji in duhovni pastirji;
b)	z zadružnimi šolami v svrho pripravljanja sotrudnikov za vse vrste zadružnih ustanov in podjefii;
c)	s širenjem zadružnih zavesti z vsemi moralnimi in gmotnimi sredstvi.
3.	Da se vsa vaška delovna sila, ob času ko počivajo poljska dela alf pa znatno popuste, uspešno uporabi za predelovanje raznih surovin in to pred vsem na podlagi vaške hišne in zadružne industrije.
III.	Kar se tiče nabavljanja potrebnega kapitala in njega izkoriščevanja, zahteva Zreza Zemljoradnikov;
1.	Da se vprašanje o p®Ije-delskem kreditu, hipotekarnem (na zemljišča in poslopja) in osebnem in zastavnem, reši na najširji podlagi in io izključno s pomočjo zadružnih, državnih in samoupravnih kreditnih ustanov in magazinov. Škodljivo delovanje kapitalističnih denarnih posojevalcev v kalerikoli obliki, se mora popolnoma prepovedati s strogimi zakoni.
2.	Da se poleg krediinih ustanov ali drugače razvije varčevanje v največji meri in v vseh mogočih oblikah.
3.	Da se nabava vseh potrebnih gospodarskih proizvodnih sredstev (orodje, semena ifd.) kakor tudi nabava vseh konzumnih predmetov uredi po vaseh na zadružni podlagi; pri tem je treba skrbeti, da se obnavlja in povzdiguje ki-.ietijska produkcija, kjer je trpela, in da se preskrbe z dovoljnim živežem vse vasi, ki irpijo pomanjkanje.
4.	Da se v svrho uporabe in izkoriščanje večjih sprav in strojev, v svrho izkoriščanja dragocenih možkih plemenskih grl (bikov, žrebcev i. f, d.) podpira z vsemi potrebnimi sredstvi ustanavljanje zadrugza vzajemno nabavo in uporabo poljedelskih strojev in ustanavljanje zadrug za nabavo in uporabo žrebcev, bikov i. t. d.
5.	Dasepredelovanjevseh
poljedelskih surovin (mleka, sadja, grozdja, žita, živine, sladkorne
repe i. t. d.)^ v kolikor se s tem posamezni ne morejo uspešno pečati, čim prej omogoči s pomočjo raznih zadružnih podjetij, kakor: mlekarske, sadjarske, vinarske, mlinarske, klavnične in podobne zadruge, — vedno ■v zvezi s prodajo izdelkov na zadružni podlagi.
6.	Da se čimprej uredi poljsko policijo, in da se s strogimi zakonskimi določbami in njih vestnim izvrševanjem ustvarijo v državi take pravne razmere, ki bodo brezpogojno jamčile za imovinsko in osebno varnost; v slučaju kršenja pravic, pa da se da hitro in pravično odškodnina oškodovanim.
7.	Da se promet s poljedelskimi proizvodi doma in pri izvozu v tujino čimprej in čim bolj olajša, pospeši in obvaruje pred vsako škodo in brezvestno konkurenco in io potom čim gostejših mrež kopnenih, vodnih in železniških prometnih zvez in sredstev, potom natančne kon-Irole nad prometom z vsemi proizvodi, da se odpravijo vse nevednosti, kar se tiče cen in kakovosti proizvodov.
8.	Da se čim prej rešijo vprašanja o osiguranju usevov in pridelkov proti škodam toče, o osiguranju proti škodam požara, o preskrbovanju v slučajih bolezni, smrti, starosti, nesposobnosti za delo, slabe letine, povodnji i. t. d. s težnjo, da se vse te vrste osiguranja izvedejo na zadružni vzajemni podlagi; v kolikor pa to ne bi bilo mogoče, tedaj na podlagi splošnega, državnega osiguranja.
(Konec prihodnjič.)
Drugi kongres Zemljorad. stranke v Vel. Plani.
...	* li, ;	J W * -
Pred zimo 1919 se je osnovala v Vel. Plani Zveza Zeiuljoradnikov, takrat v prisotnosti 200 delegatov iz raznih krajev Srbije, a po dveh letih se je vršil tamkaj drugi kongres cele stranke iz cele Jugoslavije.
Kako velika razlika met tema dvema sestankoma v istem kraju in samo v dveh letih 1 Na prvem sestanku sodelujejo samo srbijanski delegati in med njimi edini Dalmatinec Vukič-lupis, ki se nahaja sedaj v Ameriki kot novinar, na letošnjem sestanku pa že delegati iz cele Jugoslavije. Slavonci, Hrvati, Dalmatinci, Bosanci in Hercegovci, Vojvodinci, Srbijanci, {Makedonci. Tudi Slovenija je bila zastopana po osebi Dr. Novačana in B. Severja, da ne omenjam štiri predstavnike Samostojne Kmetijske Stranke, Jri so molče prisostvovali kot publika, katero Srbi vedno tolerantno puščajo na svoje zbore.
In kakšna razlika v številu udeležencev! Na prvem sestanku je bilo komaj 200 udeležencev, letos pa se je io število vzpelo do 1500. Prvi kpngres, ki se je vršil lansko leto v Beogradu, je imel le do 800 udeležencev.
Toda letošnji kongres je važen iudi vsled drugih lastnosti, ki jih zadnja dva velika sestanka nista imela. Prvi sestanek se je bavil z začetki organizacije, drugi je bil posvečen zbiranju moči in manifestacije nabrane energije. Letošnji kongres je prvi po bogatem izkustvu, ki ga je stranka pridobila, ne več kakor prej na teoretskem in organizatoričnem polju, temveč na polju praktične uporabe svoje moči, na polju številnih bojev, ki so pokazali vse kar je v stranki močnega in kar je slabega. V enem samem letu je preživela stranka težko notranjo krizo in obenem šla skozi ogenj najostrejših bojev z nasprotniki zem-Ijoradaiških pravic in svobode.
Vsi M doživljaji so našli odmeva
na letošnjem kongresu, da bi; se o je ZemljoradniŠki stranki rejkuDied odločevalo o svojih željah in nadlogah" njih čula beseda od najmerodav- vsem do domovine. Toda da še t? lej	Takoj po sprejetji statuta in kot
nejše štfani in da bi se določile linije domovini mnrajo počutiti zaddvSIjne', peto in najvažnejše delo kongresa, za nadaljni pokret. Letošnji kongres in varne v svojem delu in svoji irftd- proglašeno je edinstvo vseh zemljb-
je bil torej neke vrste izpit zrelosti našega krepkega razmaha in Istočasno življenska šola za bodoče življenje in delo.
&
Kar utegne najbolj zanimati čitatelja tega lista, brate slovenske zemljoradnike, to so odnošaji Zemljo-radnikov s Samostojno Kmetijsko Stranko iz Slovenije. Ta je ocenjena na kongresu resno in dostojno. Držanje Samostojnih je ocenjeno kot nekmet-sko, to je kot nasprotno pravim in velikim interesom Vasi in Kmetovalca. Držanje Samostojnih je označeno po karakterju in vsebini kot nestalno in koristoljubno, izpolnjeno z osebnim koristolovslvom in neopravičenimi ambicijami. Na kongresu so obsojeni Samostojni, ker so za skledo leče, (od katere kmet, vse da jo je videl, ne bi imel nikakšne koristi), žrtvovali veliko stvar vasi in kmeta. Toda četudi so Samostojni pod vodstvom svojega majhnega in zlega duha, Vošnjaka, napravili neodpustni greh proti Zemljoradnikom v Klubu ; četudi so oni svoje nekdanje tovariše bldtili in klevetali na najnedostojnejši t in duši kmeia popolnoma tuj način, vendar se je na kongresu čula le trezna obsodba in niti ena grda beseda se ni rekla na naslov zablodlih in izgubljenih Samostojnežev. Šli smo preko njih s taktom polnim dostojanstva, kakor se spodobi, za kmeta, sina priproste narave, ki ne pozna namišljenega mestnega razburjanja in nervoznih gest. Kongres je položil,.brez vsake gorčine, nagrobni kamen na te minule dni in je prepustil bodočim, dobrim in pravim slovenskim kmetom, da ga zopet vzdignejo.
Malo drugače se je zgodilo tistim, ki so se bili pridružili odpadnikom iz Slovenije, da si dobro poznajo način mišljenja srbskega kmeta. Ti so to storili le iz sebičnihrrrazlo-gov in računov in zato jih je kongres ožigosal kot izdajalce kmetov. Pod temi enodušnimi klici celega kongresa sta pobegnila s kongresa, Miloradovič in njegov edini kompanjon, ne da bi magari z eno besedo poskusila, da se branita. Negodovanje proti njima je bilo tako splošno in tako silno, da sta rajše izginila izpred oči, ki so jih ostro sodile in prezirale.
Ta dva dogodka, z izgubljenimi Samosiojneži in z izdajalci iz Srbije, ostaneta kot primer, kako se sodi tistim, ki zapustijo in izdajo sveto stvar zemljoradnika. Niti eni niti drugi, ne bodo smeli več nikogar slepiti, češ, da so tudi oni »za staro pravdo". Oni so se tej „pravdi" izneverili, ker so se pridružili ravno tistim, ki so vedno delali in še zdaj delajo proti vsem pravicam in pravdam kmetskim.
Drugo važno delo letošnjega kongresa bilo je vprašanje o taktiki stranke. Sicer so s štatutom in programom stranke dovolj jasno začrtana pota, po katerih naj stranka hodi. Toda dogodki tega leta, kriza v po-slamškein klubu, ki so jo izzvali Samo-stojneži, delo ustave, glasovanje za zakon o zaščiti države in še neke druge pojave so zahtevale, da se vprašanje o taktiki podvrže novemu pretresanju in presojanju. Diskusija o tem je bila živahna, vsi govori so se kretali v smeri programa, niti eden glas se ni čul, da bi se šlo drugim potom, in kongres se je enoglasno izrekel, da se mora izvajati taktika stranke vedno le iz programa, da stranka nima nič skupnega z mestnimi strankami, ki so tvorevine in varuhinje kapitalističnih in birokratskih vrst. da
yini pred vsem tiste vrste prebivalstva, ki delajo, proizvajajo, vstvarjajo. Zakaj one so stvarnice vseh pogojev za blagostanje in kulturo, torej naj tudi one živijo v blagostanju in kulturi. V daljnem izvajanju na delu taktike mora biti Zemljoradniška stranka odločno na strani malih in slabih in se ne sme dopustiti nikakšen kompromis, ki bi magari za trenotek omajal vero teh potlačenih, kakor da stranka nima volje ali moči, da jih ščiti, ali da strankini poslanci trgujejo z revščino in bedo ubogih in željnih svobode in sreče in bolje usode. S takim držanjem kongresa dobila je Zemljoradniška stranka odlični značaj nevstrašnega branilca zemljorad-niških inieresov, v prvi vrsti interesov malega kmeta, in to se bo moralo od zdaj bolj kakor prej pokazati v delu, obnašanju in postopanju stranke. S takim svojim držanjem je kongres istočasno določil položaj stranke in omejil njeno razmerje do nekn etskih, posebno buržoaskih strank, in je pokazal pot, po katerem mora stranka iti. Dobrobit potlačenih in pozabljenih, a v prvi vrsti dobrobit vasi (pour le bien de viltage) mora biti ideja voditeljica Žemljoradniške stranke v vseh njenih dejanjih.
Tretja važna točka kongresa bilo je vprašanje organizacije stranke. Poprejšnji statut ni več v vsem odgovarjal veličini stranke, ki je prestopila meje posameznih pokrajin in obsega danes celo Jugoslavijo, Zato se je moral statut spremeniti po novih prilikah. To se je izvršilo na samem kongresu, potem ko smo slišali vse govornike in predlagatelje. Tu se je videlo, da kongres izkazuje neomejeno zaupanje ravno tistim predlagateljem, na katere so Samostojneži v svojem slepilu in v svoji zmešanosti sesuli svoječasno najgrše grdobije in klevete. To razpoloženje kongresa je najbolji dokaz, kako malo so Samostojni poznavali prilike v Srbiji in koliko so bili ravno s stališča svojih lastnih ožjih interesov netaktični in zaslepljeni.
Po novem štatutu so točno določene zveze med pokrajinami, a za celo državo je ustanovljen en sam glavni odbor (svet), v katerega pridejo predstavniki iz vseh pokrajin ; določeno je, kedaj se imajo vršiti kongresi in kdo sodeluje na njih, ustanovljeno je strankino sodišče, ki ima nad sabo edino kongres kot zadnjo instanco itd. Najmarkantnejše pa so vendar tiste določbe v štatutu, po katerih se jasno označuje stranka kot razredna, nadalje določbe, daje vaški svet (seosko veće) temeljna edinica cele organizacije; potem določbe. da so vsi drugi stanovi, razen kmetskega in delavskoga stanu, samo začasno v stranki in da smejo ostati v njej samo dotlej, dokler se v državi ne izpelje organizacija na stanovski podlagi, ko bo vsak poklic pripadal svoji grupi. S to zadnjo določbo je kongres točno označil stališče stranke glede bodoče organizacije parlamenta in države. Po tej določbi, če pridejo kedaj zemljoradnik! do večine, ne bo več parlament poprišče, v katerem sedijo stoime advokatov, bankirjev in birokratov in izigravajo delavski narod v Jugoslaviji, ampak bo resnična narodna hiša in zbornica, v kateri se bo ljudstvo, takšno kakor je in v razmerju kakor živi in dela v naši državi, posvetovalo in
rudniških grup v Jugoslaviji: Dalmatinske, Bosanske, Vojvodinske, Hrvatske in Srbijanske z Makedosko. V imenu Slovencev je dobil besedo dr. Anton Novačan in je v navdušenem poletu izjavil, da tudi slovenski kmet ne bo več dolgo ostal zunaj te velike bratske družbe. Novačana je kongres prisrčno pozdravil, potem pa celi kongres stoje pel vse tri naše himne, nazadnje tudi češko himno na čast prisotnim delegatom češke zemljo-radniške stranke: Senatorja Hiše, poslanca Fidlerja in tajnika Grubiča. Po tem svečanem trenutku je kongres odgodil svoje razprave na drugi dan, a večer je posvečen bratski večerji na čast dragih gostov iz Češkega.
Ves ostali čas drugega in tretjega dne je kongres posvetil razpravam, katerih je bilo devet: o notranji politiki, o zunanji politiki, o gospodarski politiki, o agrarni reformi (samo za ta predmet je bilo šest referatov iz šestero raznih pokrajin: Srbije, Hrvatske, Bosne, Vojvodino, Dalmacije in Makadonije), o vojni odškodnini, o prosvetni politiki, o socijalni politiki, o naši organizaciji države. O vseh predmetih so sprejete resolucije, ki jih naknadno priobčimo.
Potem ko je kongres izvolil glavni odbor iz cele Jugoslavije, potem ko je bilo določeao, da se glavni odbor snide 15. decembra 1.1. in da pripravi načrte o pravilih poslanskega kluba, o volitvah narodnih poslancev, o urejevanju strankinih glasil itd., vse pravila, katera bo reševal tretji kongres prihodnje leto — tedaj je bil kongres zaključen z zadnjimi govori. Vsi govorniki so v teh govorih izjavljali svojo neomajno zvestobo in udahost sveti stvari vasi in kmeta in obljubili, da bodo zanaprej s postoterjeno voljo delali, da se zemljoradniški pokret razširi. Na to je predsednih kongresa brat Mihajlo Avramović z daljšim govorom kongres zaključil in izrekel hvalo vsem gostom in udeležencem.
Drugi kongres Zveze Zemljorad-nikov je bil zaključen z burnim klicanjem in v bratskem razpoloženju. Kongres je izvršil veliko delo in ostane kot najvažneji zbor v zgodovini zemljoradniškega pokreta v Jugoslaviji.	Zemljoradnik.
Novice.
Vse one, ki smo jim list poslali pa ga niso vrnili, smatramo za naročnike in prosimo, da bi izvolili poravnati naročnino potom priložene položnice.
„Naša Vas" je glasilo edino prave jugoslovanske kmetske stranke Zveze /.emljoradnikov. Zato smo smatrali, da je naša dolžnost, da začnemo s programom in prosimo naše prijatelje in somišljenike, da nam odpustijo, ako se list ne more pečati s sto drugimi vprašanji, ki trkajo na naša vrata. Današnja številka „Naše Vasi" prinaša gospodarski del našega programa, s prihodnjo številko pa program končamo in potem bo list posvečal vse svoje moči aktuelnim dnevnim dogodkom. Tudi je morala vsled pomanjkanja prostora izostati danes naša povest „Teta Pavla", a naš „Križek" čaka s polno torbico pred vrati. — Prosimo strpljenja!
Vsem klevetnikom, posebno pa Samostojnežem, ki so našega urednika klevetali pri srbskih zemljoradnikih in vsak centimeter njegove kože skušali umazati, kličemo: Pravica in
^resnica bo zmagala 1 Sicer pa' naš airednik ni kriv, če so Samostojneži, Ikakor pravijo Ribničani, bajs delali, :j>a je korito ratalo.
Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske šole. Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih unest za obisk kmetijskih šol v Kr a* iljevu, Bukovu in v Šapcu, ki so namenjena sinovom slovenskih sta-rišev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 in trajajo po 2 leti, naj se z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski upravi oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so : starost 14 do 18 let, dovršitev najmanj ljudske -šole, telesno zdravje tn dobro vedenje. Tudi se morajo stariši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Bodi pripominjano, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Šape pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na io ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželjne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika da se pouče v naprednem kmetijstvu’ in spoznavajo obenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim faktorjem po deželi, da se „zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladenče za obisk srbskih kmetijskih šol.
Seja načelstva in izvršnega •odbora SKS v Ljubijani. Skušal bom objektivno poročati o tej seji načelstva in izvršnega odbora SKS. Poročila ministra Puclja in poslancev so vzeli precej številno zastopaniVza-upniki brez navdušenja na znanje. Vladalo je nekako mrtvilo, kakor pred viharjem. Opažati je bilo splošno nezadovoljnost s situacijo, v kateri se nahaja sedaj po zaslugi voditeljev Samostojna Kmetijska stranka. Resume vseh poročil je zvenel nekako takole : Bili smo v Zvezi Zemljoragnikov. Ker so pa Zemljoradniki komunisti, izstopili smo in šli v vlado. Patrijotizem nam je to veleval. Tam smo sedeli In vladali; pri vsem tem nas je vodil čisti patrijotizem. Ker pa kmet iz čistega patrijotizma le nerad plačuje davke pod vsemi mogočnimi imeni, posebno pri srcu mu je trošarina na vino, čuli so se klici, da smo bolj patrijotični mi, kakor naši srbski bratje, ki nam rade volje prepuščajo, da nosimo vsa težja davčna bremena sami. Uradništva, pravijo, da je eno tretjino preveč, ne vedo pa kam z obilico različnih svetnikov — in ker pregovor pravi, da tri krave lažje lakoto trpe kakor ena sama, — so imenovali nekdanjega tajnika SKS za uradnika v 7 činovnem razredu, ki svoje svetniške posle vrši najbrže v izvenurad-nih urah, ker je bil ves čas zborovanja navzoč. Zanimivo je o tej ža-devi poročilo g. Mrmolje. On pravi med drugim : „Ko smo prišli v ministrstvo nas je nek višji uradnik, Slovenec, opozoril na preobilico uradnikov in izjavil: „Poslanci kmečke stranke imate tukaj jako hvaležno polje a ne ukrenete nič.“ (Torej samim uradnikom se zdi preveč uradnikov, a kmečki poslanci, ki nimajo med uradništvom niti pristašev niti somišljenikov, sede v vladi.) Poslanec Majcen poroča o vzrokih izstopa iz Zveze Zemfjoradnikov. Vzroki so: 1. Komunistično razpoloženje Zemljo-radnikov. 2. Zemljoradniki so protivni izvozu živil. 3. Niso protivni trošarini
na vino. Ker se je to poročilo zdelo g. Mrmolji vendarle pretirano, je povzel besedo in rekel: „Komunizem Z e ra 1 j o r a d n ik o v izgleda na ta način, da je cela država združena v zadrugah, kar izgleda seveda jako pametno! Pri nas pa tega ni mogoče izvajati, ker nimamo ljudi!" Govoreč o Zem-Ijoradnikih je trdil, da nimajo časti in da niso pravi nacijonalisti srbijanski. Končno je gospod Mrmolja izgovoril krilate besede:	„Ko se je klub
ločil, ostali smo v zvezi z Zemljoradniki tako, da se ni niti poznalo, da smo ločeni." V rokah imam pismo odličnega zem-Ijoradniškega poslanca, v katerem pravi glede dotika s Samostojnim klubom, med drugim: „Govorio bih sa slovenskim kmetom vedno. Ali obžalujem, što sam se približio ljudima koje nisam poznavao i čije skrivene namene nisam mogao preveriti ni znati. Ti ljudi su me bolno opekli i ja se sada- čuvam od svakoga dodira iz tih krugova, koji ne zaslužuju apsolutno nikakoga povjerenja odavle." Ker so samostojni poslanci izpre-videli, da jim teče voda v grlo, spravili so zopetno združenje z Zvezo Zemljoradnikov pred forum izvrševal-nega odbora. Znano je, da je bila smer Samostojnim delegatom, ko so odhajali v konstituanto, podana s programom, da se v zvezi z drugimi zastopniki kmečkega stanu borijo za dobrobit in osamosvojitev kmečkega stanu. Zavrgli so naročilo, podano jim s kroglicami, pustili ^o zemljoradnike na cedilu in kruto razžalili njih ponos- Navedem naj samo iz Mrmoljevega poročila citat, katerega mu je neki zemljoradniški poslanec vrgel v obraz: „Vi ste nam zadali udarec, ker ste se ločili od nas, ta udarec pa smo preboleli!" Ta izjava da mnogo misliti. Preboleli so udarec, kakor preboli značajno, zapuščeno dekle nezvestobo brezsrčnega ljubimca, ki jo zapusti, da se poroči z bogato z namenom brezskrbnega življenja. Drugo vprašanje pa je, ali se bo hotel ponosni, neopravičeno oblateni srbski zemljoradnik pogajati z ljudmi, ki so ga „bolno opekli"? Značilno za poslance je, da so spravili sami v razgovor zopetno združenje z Zemlj. Zvezo. Začutili so pritisk volilcev, in ker so vedeli, da si le na ta način podaljšajo življenje, če sami pridejo pred volilce s predlogom o zopetni združitvi. Še bolj značilno pa je, da je bil predlog glede delegacije za pogajanja z Z. Z. soglasno spreje*, glede delegatov pa se je zahtevalo, da se odpošljejo načelniki krajevnih odborov, kar pa so znali poslanci in predsedujoči načelnik stranke preprečiti s tem, da so enostavno zaključili debato. Dr. Kavčič kliče: „Dajte mi besedo!" Predsednik Pipan: „Dost naj bo, dost naj bo!" Posl. Kušar: „Jih bomo pa štirideset do pedeset skupaj zbral in se bomo cel dan prerekal". — Iz vsega postopanja je razvidno, da se poslanci boje, da bi tudi drugi volilci ne prišli v stik z predstavniki Zemlj. Zveze. — Stari grehi. — Ker je vsled samolastnega postopanja predsednika in poslancevmnogo delegatov zapustilo zborovanje, je bil konečno komaj sprejet predlog načelstva, da se odpošljejo k poga-janjam g. poslanca Mrmolja in Kušar, urednik Kmet. lista Železnikar in zvesti Ažman. Proti temu je protestiral gosp. Bajuk iz Belekrajine, za kar je žel od navzočih priznanje. Gospodje iz načelstva pa so vzeli njegov protest kakor navadno vse druge proteste molče na znanje. — Glede razdelitve države v oblasti, je podal fninisler g. Pucelj izjavo, da je bila štirim
ministrom, med njimi tudi njemu, poverjena naloga, da razdelijo državo v oblasti, ker pa je hotel imeti vsak miništer oblast tako zaokroženo, da bi bil pri prihodnjih volitvah gotov za svoj mandat, se jim rešitev naloge ni posrečila. Izjavo ministra so vzeli zborovalci s smehom na znanje, mislili smo si pa vsak svoje. — Franc Kuralt.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-itkum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Felier, Stu-bica donja, Elsa trg št. 318, Hrvatsko.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. Suttner, Ljubljana št. 979 od ktere ure, uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin.
Oglejte si 52-2 manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje it. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela Je velika množina Inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, sifon In raznovrstno manufakturno blago.
Manufakturna in modna trgovina
na debelo	* na drobno
FR. KARBEUTZ, CEUE,
Kralja Petra cesta št 3.
3-1
Uradnik lesne stroke
išče službe 3-2
pri kakem velikem podjetju, sprejme tudi službo kot skladiščnik. Vstop S 1. prosincem 1922. Naslov v upravnišivu.
Naznanilo!
Dovoljujem si Vas vljudno opozorili, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, žandarje, finančne stražnike, poštarje, ognjegasce itd.; istotako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke. Velikanska zaloga kožuhovine in kožuhovinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem iste točno in po najnižji ceni.
Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove kože kupujem po dnevni ceni
M. FROHLICH
krznarija in izdelovalnica čepic
CELJE, Kralja Petra cesta 11
13—3	.	. ,
USNJE
vseh vrst po najnižji dnevni ceni dobile pri tvrdki
F. FAGANEL
Gosposka ul. 26
CELJE. UI
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA" LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote" ; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 kron.
„ELSA" OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, šolhČne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato - belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
„ELSA" TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Brkomaz 8 K; najfinejšl Hega-pvder dr- Klugera v velikih originalnih škatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K; pudei za gosp«, v vrečicah 5 K; zobni prašek v v škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sachei dišava za pcrjlo 8 K; Scbampoon za lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina
posebt j računa.	18—1
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, HrvaSko.
VAŠA ŽELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Naifineiše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. 1. d. NarOČne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlaia in srebra vsake vrste.	25_ i
Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvornižke tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979
ČEVLJE
za molke, Zenske in otroke dokazano najboljše kakovosti iz prvih tu- in inozemskih tovarn, kupite najceneje v naj-vežji izberi v veletrgovini in razpoiifjalni
1t.Stermecki, Celje,
Itev. 383.
Slovenski cenik z več tisoč slikami se pošlje zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. j*-j
Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu
da sem prevzei na Kralja Petra cesti
(poleg bivle graške mitnice)
špecerijsko trgovino = Srimz =
Potruditi sc hočem kolikor mogoče z nizkimi cenami in prvovrstnim blagom pridobili čimvečji delokrog mojih odjemalcev ter se slav. občinstvu za obilen obisk priporočam
Anton Fazarinc
trgovina s špecerijo, kolonijalnim blagom, semeni in dež. pridelki.
ij-j

HroHnili l‘s*a -NAŠA VAS" išče UieaniK v Celju primerno sobo s pohištvom in s posebnim vhodom s stopnic. Ponudbe na uredništvo »Naša Vas" v Celju.______________
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Ant. Jošta naši. t-s
Franjo Dolžan
Celje, Kralja Petra ceita 8
sc priporoča za izdelavo vsakovrstnih stavbenih In galanterijskih del. Kritja streh, zvonikov, popravila istih, naprava strelovodov Itd. Izvršitev tolina. Cene zmerne. Za izvršena dela se Jamči.
MAKS ZABUKOVŠEK
modni salon za gospode
CELJE, CANKARJEVA CESTA ŠT. 2.
Se priporoča za jesensko :::	in zimsko sezono. :::
Priporoča se tvrdka
PETEK & DRUG,
CELJE .
trgovina s špecerijskim in kolonijaEnim blagom in kupuje vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.	n_j
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU;
: :	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
15-1
r
I
■t
1
I
Zaloga zlainine in srebrnine kakor
|	POliiifš gžlOi	i	tudi žepnih in stenskih ur in budilk	|
j	I BlfllvJU Ol^afU	p	najboljše vrste po najnižjih cenah.	|
|	urar državne železnice	|	Popravila se izvršujejo točno in	I
I	CELJE- GLAVNI TRG 14	1po zmernih cenah proli 21einemu	|
I ^	?	g	jamstvu.	m-'3 g
Prepričajte se sami
da kupite
najceneje in najsolldateje ofeSejke
za gospode in dečke. Snlc.no najfinejše vrste za gospode in dame. Vse icrojjašlce potrebščine pri tvrdki
Celje IVAM MASTMAIC Celje
J&eiljsž.	cesta št. 31.	' r .v.3
Isfotazr?. lasdelo^arsje oftslelk. po jresKj3n.ovejšiJffiiod.I
••	-i'_ ;_v«._	‘ ~	"	**	^	'	-__;___1__
w©mi€& zimmm m mmmmz SMEJ & COMU. CiLJl
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednilc: A. Novačan.
Izdelovalnita sodavode in pokalic
GfrJberJe št/S pri Celju
" —- nasproti vojašnice Kralja Aleksandra .
se -vsiin cenjenim odjemalcem toplo priporoča. ::	Postrežba točna in solidna.
« >	X. M. BAL.DASIN.
Barva a obleke in platno!
v
Crna, modra, zelena, rujava, rdeča, bela in siva v najboljši kakovosti se zopel dobi v zavitkih po K 2*40. Razpošilja se vsaka množina po pošti ter se vsakemu naročilu dodene slovensko navodilo. 3-»
Karot Loibner, trgovec, Celje«,
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejše kupi pri tvrdki:
ANTON MOČNIK, Celje
13-3	Glavni trgr št. S.
A SL A	ZLATARSKA TVORNICA!	I
A A A #	Izdelovanje srebrnine in zlainine, špecijalitetne doze za svalčice in smodke. — Občinstvu se toplo priporoča	
A A	IVAM BE1IC, CELJE	i
BS A	Gosposka ulica.	26-3	f
ITrorac Cater
posesfnilk In lesni trgovec v CELJU
se priporoča	13-3-
za ra alku p in prodajo vsalcovrstnegra lesa.
[ STOJAN KOLOBAR
silicarslcl mojster	4'3
I CELJE, Kr. Petra cesta št- IO. Podr. Žalec Prevzamem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov po najnovejših, modernih, narodnih in svakovrstnih motivih.
I
1
S
Istotako izvršujem vsa pleskarska in črkoslikarska dela na les, steklo pločevim i. t. d. — Vzorci vsakemu na vpogled.
Izvršitev točna.	Cene zmerne.
't
V
I
I
I
I
s
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
' Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. ::	Za blago se garantira.
13-3
TISKARNA A. RODE
T/izšike, poroSna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, posmrlnice, cirkuiarjl, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisa* ter aplok vsa v tiskarsko, stroko spadajoča dela v ena zli ves barvah. ::s. Izdelovanje štampiUj iz kavčuka.
LASTNA .KNJIGO VEZNIC A
izvršuje vsa v^svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
mi£mkmGQm uumi2.
Tiska: A. RODE, Celje.