Političen list za slovenski narod. Po pošti prcjeman Tcljd: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za uetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali Tcljit: Za celo loto 13 gl., za pol leta C gl. 50 kr., za eotit leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. !Nazuauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokoplsl so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo jo na Poljanski eesti li. št. 32. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/aO. uri popoludne. ^tev. lO. V Lju"bljani, v soboto 12. januvarija 1884. Letiiilc Xir. §ola iii socijalizeiii. Od več bi bilo o tem še dolgo govoriti ia dokazovati, da znanost in vednost sama na sebi spa-čene človeške volje ne boljša in človeka ne odvrača od hudobije, ko imamo ravno sedaj, ko to pišemo, toliko žalostnih izgledov grozovitih hudodelstev pred sabo, učinjenih po ljudeh, kterili vnajnost je bila skoz in skoz uglajena, ki so veljali za omikane, a so vendar taki hudodelci. Tisti Hugo Sehenk, ki je živel ob umoru žensk, je bil tudi po svoje omikan in izobražen; tisti goljufi, ki oki-adejo javne blagajnice, so zgolj omikani in izobraženi Ijndje, in ravno zarad tega še bolj nevarni in škodljivi. „Ne bojim se Boga v nebesih, ne hudiča v peklu", tako se je bahalvjavni družbi, a na to mu je nekdo odgovoril: A jaz se bojim človeka, ki se Boga ne boji." Kaj pomaga tedaj vse unanje, površno izobra-ženje, ako pa v dnu srca ostane zla volja in si človek ne prizadeva krotiti spačene volje in premagati samega sebe! Krščanska vera nas uči, da so je človeštvo hudo pogreznilo, a le milost Božja ga za-more zopet povzdigniti. Akoravno moderna omika noče spoznati teh resnic, ostanejo vendarle podlaga izobraženju v višjem pomenu. Nad včlovečenem Sinom Božjim imamo najvišji vzor človeškega izobraženja pred očmi, a ne le samo vzor v mislih, marveč živ izgled v življenji. Po tem izgledu se mora človek ravnati v veri in zaupanji, ta naj mu bode merilo in ravnilo njegovega dejanja. Kdor se po tem potu prizadeva hoditi, ta pride tudi do prave omike, in svetna modrost še ne more misliti človeka bolj dovršenega in popolnega, kakor ravno krščansko omikanega. Krščanska vera res zahteva zatajevanje samega sebe, krotenjo spačenega poželjenja, a pripelje do resnice, do više svobode in nravne popolnosti. Tudi tisti, ki so zapravili krščanstvo, .so prisiljeni spoznati, da vse, kar se je dovršilo dosihmal na svetu in se imenuje blago, vzvišeno in človeka vredno, je postavljeno na ti večni podlagi. Poslu-žajmo, kaj Giithe o tem pravi, ta bo menda natu-ralistom veljaven svedok. „Naj duševna omika, tako on govori, napreduje, kolikor drago, naj se naravna veda razširja na globoko in široko in naj se človeški duh razširja kakor hoče, nad vzvišenost in nravno izobraženje v krščanstvu se ne bode nikdar vspel." Prevdarimo še nekoliko, zakaj se liberalna stranka tako izredno čvrsto poganja za splošno omiko in ljudsko izobraženje, in zakaj še socijalna demokracija tudi pov.sod povdarja: „Omiko za vse". Od kod vendar to prihaja? Človek hoče samega sebe častiti za Boga, zato povzdiguje vedo nad Božje razodenje, človeško pamet nad krščanske resnice, in vsi tisti, ki v nebo kujejo moderno izobraženje, mislijo, da bode splošna omika razrušila trdnjavo krščanske vere. Tem novim zveličarjem sveta je katoliška cerkev povsod na poti, dobro vedo, da ne bodo gospodovali na svetu dotlej, dokler bo krščansko ljudstvo še kaj vere imelo. Socijalistični nauki ne bodo med delavci predrli, dokler bodo ljudje še v cerkev hodili, in katoliške duhovne poslušali. Ali mar stvar pretiram! Hočete dokazov! Dunajski socijalisti so Tam to prav živo (ad oculos) pokazali. Med tem namreč, ko je govornik na leci pri „Favoritih" govoril o uboštvu, a tudi o varčnosti, o modri previdnosti Božji in o blagrih uboštva in so po večem ljudje iz nižjih stanov govornika poslušali, začeli so na leco kamenje metati. Evo, tu imate socijaliste, sovražnike Kristusovega nauka pred sabo, radi bi ubožnim ljudem edino tolažbo, ki jo še imajo na tem svetu, sveto vero iz srca strgali, da bi reveži potem postali zgrabljive zveri. Ta silno žalostna zgodba v cerkvi sv. Janeza na Dunaji nam še nekaj druzega pojasni, kdor je o tem dvomil, sedaj se lahko prepriča. Se vč, da to ne bode liberalcem všeč, resnično je pa vendar le. Bogotajno rogoviljenje na Dimaji nam je razo-delo tudi duševno sorodstvo med liberalizmom in socijalizmom. Liberalec se sicer .sramuje svojega mlajšega, a bolj predrznega in nepočakanega brata socijalista, a obča ljudska omika je občna, najpri-pravnejše sredstvo, da se odpravi cerkvena veljava pri ljudstvu. Socijalizem, se ve, ima drug smoter. kakor liberalizem, a v sovraštvu do cerkve sta si podobna kakor jajce jajcu. Zločinstvo pri „Favoritih" so obsojali iz prvega vsi dunajski listi, vstevši tudi liberalne, že je bilo misliti, da bodo to listi opustili iz sovraštva do katoliške cerkve, a to spreobrnjenje ni trajalo dolgo, že dva dni pozneje so isti listi našli, da je prav za prav le govornik kriv bil vseh teh nemirov in nesreč, ki so se vršile v cerkvi, zakaj on ljudi, zakaj žene in gospodinje v cerkev vabi? Te naj bi raje doma delale, gospodinjstvo oskrbovale itd. Ali ne vidite tukaj hberalcev, ki še revežu ne privoščijo, da bi se kedaj ozrl na svoj namen, zakaj ga je Bog na zemljo postavil, neprestano in neprenehoma naj se trudi za ta kratek čas bivanja na zemlji; vero in tolažbo, kijonajdev njenih resnicah, naj mu pa nadomestuje moderna veda, ošabnost človeškega I uma. Tak Bog, kakor si ga vstvarja človeški um, nima usmiljenja z ubogim človeškim srcem. Ker se pa omika nad vse povzdiguje, nastalo je tudi obče hrepenjenje po šolah, ker ravno šola posreduje omiko in izobraženje. Pred vsem pa moramo povdarjati, da šola, posebno pa ljudska šola ne moro dati dovršenega izobraženja. Saj ne govorimo o izobraženih otrocih, a v pravem pomenu tudi ne o izučenih mladenčih, marveč še le o izobraženih možeh. Ako se govori pri ljudski šoli o izobraženji, vendar se v drugem ne dil misliti nego o vzgoji otroku neogibljivo potrebni, ki je v zvezi s potrebnim začetnim naukom. Kakor je nemogoče, da bi bili vsi ljudje jednako premožni in imoviti, tako je tudi nemogoče, da bi bili v obče vsi omikani učeni. To bi bil nekak komunizem duševnih zakladov, ki bi bil ravno tako pogubljiv, kakor komunizem pozemeljskih dobrot. Kar je koristno in mogoče vsakemu doseči in potrebno v življenji, to je bi-anje, pisanje in številjenje. Eevežu in človeku nizkega stanu mora istotako pot odprta biti do najviše učenosti, in s tem do primerne stopnje v človeški družbi, to se sicer samo ob sebi razume, a vendar hočemo tu povdarjati, da ne privoščimo revežu učenosti. Vprašamo pa, kaj pa odpre revežu pot do take učenosti? Med drugimi pogoji so neogibljivo potrebni izredni dušni darovi, a ti so redki in so le izjeme. Duhoviti ljudje, dušni LISTEK. Krščanstvo je dalo človeštvu pravo omiko. (Govoril v katoliškem društvu .los. K osni k.) (Dalje.) Ko so si nasprotovale paganske in judovsko šole in je vsaka trdila svoje nazore, vsaka mislila imeti resnico, komu je bilo tedaj verjeH? Kdo je kazal pravo? Kdo je iičil resnico? Ktera misel jo prava? Morebiti nobena! — si je lahko marsikdo mislil — ali bo Bog ljudstva, človeštvo zapustil, pustil, da ugasne resnica! Bode li znabiti imenitniši del človekovi — duh, kteri se jo povzdigoval kviško, pa ravno tolikokrat padel v morje zmotnjav — moral nehati živeti, ker mu zmanjkuje hrane — resnice, mod tem ko deli zemlja slabšemu delu človekovemu — telesu dovolj živeža! Bo znabiti res Bog pripustil, da se bo človek popolnem poživinil?! Ne! — V času največe bede, v času najglobokejšega propada v naravnem oziru: zasveti svitla zvezda nad betlehemskim hlevcem, kjer se jo prikazalo nebeško soince Jezus Kristus. „Beseda je meso postala in je med nami prebivala." Sin Božji poduči najprej človeštvo o Bogu neskončnem, svetem, o njegovi ljubezni do vseh ljudi, o neumrjočnosti človeške dušo, ktera je po Božji podobi vstvarjena in namenjena za večno srečo. S čudeži, prerokovanjem in brezmadežnim življenjem pritisne pečat Božje rcsnice, s smrtjo in lastnim vstajenjem od smrti pokaže, da je resnično On obljnbljeni prerokovani Odrošenik in Zveličar. In ko po svojem vnebohodu še pošlje To-lažnika sv. Duha, kteri aposteljnom um razsvetli, jih v veri potrdi, da moč srčnosti in govorjenja neznanih jezikov — kolika sprememba v človeštva življenji! Kakor v jutru, kadar svitlo solnco izza gor pri-pluje, svoje zlate žarko čez gor in plan, hrib in dol, razlije, živali na polji in ptice po gozdih k novemu življenju budi, človeka iz spanja kliče in na novo delo vabi: enako je nauk Sinu Božjega pregnal temo malikovanja in razpro.strši nebeški svoj .svit po me- stih in po deželi oživil človeški rod po kraljevih palačah in bornih kočah k novemu čednostnemu življenju. Časti, moli so živi, nekončno popolen Bog; človeštvo si podaja roke, kar drug v drugem spozna svojega brata; ponehuje robstvo, spoštuje se poprej le zaničevano ženstvo, zginjuje goljufija, ne dela se več krivica sobratu, ker zapoved: „Kar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti drugim ne stori", se je postavila kot temelj človeškemu društvu. Nauk o večnem, neskončno pravičnem Bogu in zapoved, da naj ne stori drugemu, kar sam sebi ne želi, ti dve resnici ste prenovili obličje zemlje. Ker se jo zve-drilo poprej oblačno nebo, so se začela sušiti tudi mokra nesnažna tla, po kterih je hodilo človeštvo, ker jo umu zasvetila resnica, je začelo tudi srce blago postajati. Jezus, ki .se je imenoval „luč", jo prinesel v resnici pravo luč resnice, luč čednosti na svet. Svet, sprejemši njegov nauk, je spozual edinopravega Boga; •spoznal pa tudi svoj cilj in konec, svoj visoki poklic. S sveto vero se je človeško življenje vse spre- velikani so ob vsakom času redke prikazni. Ako pa zahtevamo, da sin ubozega najde pripomočkov in potov do više izobraženosti, je vendar to vse kaj druzega, kakor tisto zahtevanje, da mora vse sploh izobraženo biti in to mora veljati v pravilo vsem stanovom. V pojasnjenje temu stavimo le dvoje vprašanj, ter rečemo, ali je to sploh mogoče, drugič, ako bi bilo mogoče, ali je koristno? Pet prstov imamo na roki, a prst prstu ni podoben. Otroci v obitelji so si sicer nemara nekoliko podobni, a jednaki si niso po dušnih in telesnih zmožnostih, poglejmo v šolo, kjer je kakih 20—80 otrok, kolika razlika, kar se tiče dušnih darov. Ti otroci bi imeli biti vsi na jednaki stopinji izobraženja, a pri jednacih pogojih otrok reveža ne more nikdar tako napredovati, kakor otrok premožnega, ki pomanjkanja, glada in revščine iz svojega nazora ne pozna. Eecimo pa, da revež tudi pride do učenosti in vednosti, kaj mu pomaga vse to, ako se to ne prilega njegovemu stanu, njegovim okoliščinam, ako ostane vse to pri njem mrtev zaklad; črv nezadovoljnosti ga bode toliko bolj grizel, ako ni zadovoljen s svojim stanom. Kako naj se plačujejo delavci, na (lan ali od k6sa? Da so se delavci gibati jeli in po preosnovi četrtega ali delavskega stanu upijejo, ima svoj vzrok deloma tudi v nerazmernih plačah ali odškodninah med gospodarjem in delavcem. Plača je navadno dvojna in to: ali na dan (dnina), pri kteri se delavec zaveže proti odškodnini toliko in toliko grošev na dan po toliko in toliko ur delati. Drugi način plače je pa od kosa. Kolikor kosov izdelaš, tolikokrat toliko grošev ali goldinarjev potegneš. Pri prvem načinu plače navezan si na čas, pri drugem ne. Ako pri prvem načinu plače postopaš, postopaš gospodarju na škodo, kajti pri stalnem zaslužku ne boš toliko napravil, kolikor bi bil lahko naredil, ko bi bil pridno delal, da si tudi svojo plačo potegneš; pri plači od komada se pa gospodar ne bo prav nič brigal, kdaj mu jih izgo-toviš in ti le pridobiš, ako si poprej gotov, kajti poprej lahko druge pričneš. Že iz tega malega lahko sklepamo, da je plačilo od kosa ali komada za delavca mnogo boljše, nego plačilo na dan ali dnina. Delavec, ki dela za dnino, opravlja svoje delo brez posebnega nagona k pridnosti; on se loti dela, ker ravno mora tako biti, loti se ga z nekako apatijo, ter ga opravlja kakor tovarna od ure do ure. Zanj je čisto enako, ali naj bo priden ali len. Svojo plačo dobiva ob koncu tedna lenuh ravno tako, kakor pridni in prvi ne krajcarja manj od druzega. Vse drugače je pa to pri delavcu, ki opravlja svoj posel proti plači od komada. Kolikor vee komadov izdela, toliko več plače dobi v soboto, in čim več je postopal, tim manj bode plače prejel. Plačilo od komada je toraj za delavca kot človeka mnogo večje vrednosti, nego ono od dneva, kajti spodbuja ga k marljivosti ter mu ob enem večjo prostost daje, kar človeško zavest nezmerno poveličuje in krepi. Delavec, ki dela proti plači od kosa, ima toraj prednost prod dninarjem, da pri ve^em naporu več zasluži, in da vedno misli, kako da bi v povišanje svojega zaslužka svoje moči po-vikšal in svojo orodje poboljšal, za kar vse se dninar ne bo nikdar pobrinil, ker nanj vse to nima nikakega upliva. To razliko so pa tudi delavci, ki se k „odlič-nejim" prištevajo, že davno spoznali, ter povsod, kjer je bila do sedaj plača na dan vpeljana, vpeljujejo plačo od komada ali kosa, ker je ta človeškemu dostojanstvu mnogo bolj prilična, kakor pa ona od dneva. V splošnjem interesu je toraj odstranitev dnevne plače in vpeljava plače od komada ali vpeljava akorda. Akord delavca polagoma spremeni v olikanca, ker mu daje priložnost žalostno gmotno svoje stanje zboljšati, ter ga sili misliti, kako bi delal, da bi več zaslužil, uri toraj tudi njegovo spretnost. Naj se nam pa nikari ne oporeka, da akord delo kazi, ker delavca k hitrosti in spretnosti priganja. Ako je res, dobro, naj se vpelje kontrola, ki bode storjeno delo pregledala in ako se ne potrdi, ovrgla in delavec ostane v slučaji brez plačila. Kdo nam je porok, da bode delavec na čas svoje delo vsikdar vestno in točno opravil? Dalje ima akord prednost, da v mnogih slučajih delavec lahko doma v sredi svoje družine, kjer je možka heseda mnogokrat na pravem mestu, svoje delo opravlja, kar dninarju ni nikdar mogoče, ter se mu tako družina zanemarja. Da je to resnično, kažejo nam žalostni izgledi iz vsakdanjega življenja, da se večinoma proletarijat iz dninarja nabira, da si tudi se tukaj slavne izjeme nahajajo. Oče celi dan od doma, mati mehka in nima časa, da bi se z otroci pečala, in tako so poslednji popolnoma sami sebi prepuščeni in že v zgodnji mladosti zaidejo na pota, kterih bi nikdar ne bili smeli nastopiti, ako bi bilo ojstro očetovo oko večkrat po njih pogledovalo. Iz vseh ozirov da se toraj z lahkoto sklepati, da je za delavca, kjer je le mogoče, delo od kosa mnogo boljše, kakor pa ono od dneva, kajti ne le da mu ponuja večjega zaslužka, daje mu tudi priložnost, da se izobražuje in tudi v tem obziru napreduje. Dobiček je toraj gmoten in dušen. Politični pregled. v Ljubljani, 12. januvarija. l^otraiije dežele. DalmatinsM narodnjaki pričeli bodo iz-davati nov slovanski list „Narod", ki bo izhajal v Spljetu dvakrat na teden in se bode iz samoprav-nega stališča potegoval za slovansko ravnopravnost, pri vsem tem pa ne bo obrtnije in pomorske kupčije preziral. V rokah ga bodo imeli možje, kteri imajo ondi vse zaupanje srbohrvaškega naroda. Spljetski nirredentovci" onesnažili so cesarjev kip na studencu v Castell Vecchio in to ravno tistokrat, ko je spljetski mestni odbor sklenil studenec po presvitlem cesarju imenovati, kteremu predlogu je pa zagrizen „irre-dentar" dr. Bojamonti oporekal. „W. Allg. Ztg." pravi, da je mogočna kmv-servativna stranka v Avstriji živ „memento mori" za vse nenemške narode velike Avstrije. Eavno tako, kakor so se konservativni Slovani zjedinili in združiU v jedno celoto z drugimi konservativnimi narodi, naj bi se tudi liberalni Slovani združili z liberalnimi Nemci. Kako, tega časnik ne pove. Sicer je pa to zahtevanje tako prazno, da bi se pri najboljši volji nikdar viesničiti ne moglo, kajti preveč različna so pota, ki tukaj narazen drže. Prvo delo poljskega kluba pri novem zasedanji v državnem zboru bo uredba zemljiščne odveze po Galiciji. Da se bodo to laglje doseglo, zjedinili so se vlada in desničarji. Hrvaška imslanca dr. Starčevič in dr. Pi-lepič, ki sta bila zaradi nedostojnega obnašanja v deželnem zboru za 8 dni iz zbornice izključena, prišla sta 10. t. m. zopet v zbornico in ju je njuna stranka z živahnimi živio-klici sprejela. V deželnem zboru nastal je hud boj za in proti indemniteti. Starčevičeva stranka je odločno proti in udriha, kjer koli se ji priložnost ponudi, po vladi in po narodni stranki, ktera je za indemniteto glasovala. Tudi srbski klub v tem oziru z narodno stranko postopa. J« Hrvaškega se poroča, da je odbor enaj-sterih sklenil Vojnovičev predlog potrditi in sicer: 1. Deželni zbor smatra imenovanje kraljevega komisarja za žaljenje ustave in uporeka takemu postopanju. 2. Deželni odbor oporeka nazoru, da bi imel deželni zbor ogerski pravico o ogersko-hrvaških zadevah enostransko veljavno sklepati. 3. Zbor zahteva od vlade, da popravi na primeren način mnogo razžalenje, ki je doletelo pogodbo. Predlogi, da naj se spiše adresa na krono, so se opustili. Narodna stranka pripoznala je spored srbskega kluba srbskim zahtevam pravičen in ga bode po moči podpirala, kolikor ne bode državnemu pravu hrvaško-slavonske zemlje nasproten. Državno pravdništvo v Zagrebu pritožilo se je na prizivni tribunal zaradi oprostilne razsodbe, ktero je sodnija izrekla nad zatoženci, ki so bih toženi zaradi izredov pri razmetavanji državnih grbov raz finančno poslopje. Huda borba glede mešanih »akonov med Židi in kristijani pričela bo menda v ponedeljek 14. t. m. v ogerskem državnem zboru. Pravijo, da še bodo ojstri govori vneli „za in proti", če tudi so stvar že prvič toliko in tako prerešetali, da ni druzega ostalo, nego pleve, ktere so potem zavrgli. Tnanje držaTe. Srbski poslanec Garašanin je izročil 8. ja-nuvarja na Dunaji svoje poverjenje v roke presvit-lega cesarja. V življenji je tako, da vsakemu pritisku proti-pritisk sledi. Na Mtiskem oživeli so nihilisti, ranjki Sndejkin postavil se jim jo nasprot s pro-tinihilisti, ktere je nabiral iz vrste tistih ljudi, ki so zgrešili pravo pot, kakor odpuščeni častniki in uradniki, dijaki, ki so šolo na kol obesili in kteri bi bili izvrstno sami nihilisti postali, če bi jih ne bil Sudejkin dobil v roko. KaW je nihilistična zveza osnovana iz častnih in izvrševalnih udov, tako je Sudejkin osnoval protinihilistično tudi iz častnih članov, kteri imajo le nalogo, da plačujejo redne mesečne doneske, in iz izvrševalnih, ki imajo zopet nalogo, pridno vohati in so za to izvrstno plačani. Duša protinihilistov je zdaj mrtva, kaj bode z zvezo, kdo ve? Veliko vprašanje je, ali ga imajo na Euskem moža, ki bi imel talent protinihilistično zvezo še dalje vzdržati v Sudejkinovem smislu. Ako ne bo tega, prestopili bodo vsi v nihilistični tabor, kajti ljudje te vrste delajo le za denar. Kdor jih dobro plača, temu služijo. Druzega smotra ne poznajo. Irci so zopet napravili velikansk tobor v Clou-melu. Govoril je na vso moč proti Angležem Mr. Davitt in povdarjal, da Angležem na Irskem poslednja ura bije, Irci, pravi Davitt, morajo na to gledati, da si v parlamentu pribojujejo samoupravo, od Angležev je ne bodo nikdar dosegli. Na tisoče in tisoče ljudi ga je poslušalo. Evropejski tnir je pa že kakor z žebljem pribit. Iz vseh krajev sveta dohajajo po novem letu menilo. Čudovita moč svetega evangelija se je po vseh žilah človeškega življenja razširila, celo novo življenje se je pričelo. Oni, ki so prej bili vseh hudobij polni, KO se poprijeli najblažnejših čednosti, čednosti, ki so bile nevernikom komaj po imeni znane in se pri judih le redko, nikjer pa pri paganih nahajale, kakor ponižnost, ljubezen do sovražnikov, zatajevanje samega sebe, pohlevnost, zdržnost, čistost. Nepremakljivo stanovitnost v veri, veliko potrpežljivost v stiskah in bridkostih, pokorščino do deželskih gosposk, ki so tolikokrat krivično ž njimi ravnale, zmernost in dobrotljivost tadašnjih kristjanov so še celo neverniki hvalili. Najlepše se je novi duh razodeval v tem, da so v vsakem človeku, toraj tudi v sužnjih častili podobo Božjo, spoznavši, da sta gospod in suženj otroka Božja, toraj brata med seboj; kristjani so začeli tudi prvi sužnjim prostost dajati. Možje, ki so takrat živeli, spremembe življenja kaj ginljivo popisujejo. Sv. .Justin mučenik tako-le piše: „Oni, ki so poprej sladnosti služili, imajo zdaj veselje nad čistim zadržanjem; kteri so se kdaj s čarami pečali, so se zdaj večnemu, nevstvarjenemu Bogu posvptili; kteri so nekdaj dobiček denarja čez vse ljubili, dajejo zdaj vse, kar imajo, v občno službo revežem; kteri so se kdaj sovražili in s tujci niso hoteli nobene druščine imeti, zdaj po prihodu Kristusovem ž njimi skupaj žive, celo molijo za svoje sovražnike in iščejo tiste potolažiti, kteri jih s krivičnim sovraštvom preganjajo. Oni imajo vsak svojo domačijo, vendar s to mislijo, da so le tujci in popotniki na svetu; kakor prebivalci enega mesta imajo vse občno med seboj; kakor tujci prenašajo vsako stisko; vsak tuj kraj jim je domačija in vsaka domačija jim je tuj kraj! Kakor drugi, tako oni zakone med seboj sklepajo in otroke imajo, pa jih proč ne mečejo (kakor neverniki); žive v mesu, pa ne po željah mesil; popotujejo na zemlji, v nebesih pa je njih pravo mesto; dane postave spolnujejo; oni ljubijo vse, nje pa vsi preganjajo; smrt jim je začetek življenja." Origen pa življenje vernikov tako popisuje: „Delo Kristusovo so v vsem človeštvu skazuje; kjerkoli se krščanske srenje vstanovijo, so njih udje od tisoč pregreh spreobrnjeni, in še sedaj ime Jezusovo čudno krotkost, ijudomilost in dobrotljivost pri njih rodi, kteri veronauk od Boga in Kristusa ne za časnih dobičkov voljo na videz, temuč z resničnim srcem sprejemajo. — Kristjani v primeri s svojimi sodeže-lani se kot luči na svetu kažejo." Ali ne samo v dejanskem pomenu, t. j. s tem, da je imelo tako blagodejne -nasledke, se je krščanstvo skazalo kot luč resnice, ampak tudi s tem, da se z nebes prižgani in v srcih plapolajoči plamen ni dal zatreti. Treba je bilo, da se na očividni način pokaže, da viša moč deluje sedaj v revnem človeštvu. Z neznatnim orožjem sv. križa so šli svet podjarmit dvanajsteri aposteljni neznajoč druzega, nego Kristusa križanega. Mogočno je bilo rimsko cesarstvo — vso svojo moč je obrnilo proti tem dvanajsterim in njihovim naslednikom. Bliskali so se meči, lomili se divjih živali zobje nad človeškimi kostmi; vnel se je boj, v potokih je tekla kri blizo 300 let, v kterih je bilo umorjenih vernikov, spoznovalcev Križanega na milijone; a vendar premagali so vso sile rimskega cesarstva! In od kod ti nasledki, ta moč? od drugod, kakor v resnici nadzemeljski, nebeški! Ees, kdor tu ne vidi in ne spozna Božjega dela, mu ni pomagati. In ko so se skrhali meči, se utrudili rabeljni, ponehala moč sile, so prišli drugi nasprotniki, sovražniki Božje resnice. Možje izurjeni v dialektiki, zagotovljanja in želja po ohranitvi miru. Angleži, Francozi, Nemci, Rusi, Španjoli, Lahi, Srbi, Bolgari in celo Turki ne žele ničesar srčneje, kakor ravno miru. Mislimo si, da nam morda vendar ne pobegne, saj ga skoraj 10 milijonov bajonetov straži. Na ubogem EgijUu krpajo diplomati, kakor krojač na strgani suknji. Kar h hrati so predložili angleški vladi nekako štiri ali pet načrtov, kako bi so dalo deželi pomagati. Prvi načrt nasvetuje, naj bi se Teofik odpovedal namestnemu kraljestvu na korist svojega sina Abbasa, kteremu naj bi se določil prvi minister za vladarja, dokler bi sam no bil zadosti star. Po drugem načrtu naj bi Angleška vzela Egipt pod svoje varstvo in namestila ondi angleškega rezidenta, kakor ga imajo v Indiji in Tevfik bi lahko vstal namestni kralj, ker bi se tako nihče zanj ne brigal. Tretji načrt nasvetuje narodno egiptovsko vlado pod varstvom angleških bajonetov. Vsled četrtega načrta naj bi se poprejšnji namestni kralj Izmail paša zopet namestil. Kakor se dosedaj ^uje ima menda drugi načrt še največ nade, da se ga poprimejo, kajti Teofik sam želi odstopiti svojemu sinu na korist in Angleži so pa menda tudi s tem načrtom še najbolj zadovoljni. Mahdljeve čete se množe od dne do dne, odkar se je izdal za božjega moža, ki je poklican, da očisti Egipt in druge dežele z ognjem in mečem tujcev, kterih glava se mu Teofik paša zdi. Egiptovska vlada od samih skrbi ne ve, kaj bi začela. Ministerstvo je odstopilo, vojakov pa nimajo skoraj nič. Vsi se nadjajo, da sedaj vendar Angleška ne bode dalje čakala, kajti ako bode čakala tako dolgo, da se bode Mahdi s svojimi četami že pred Chartum pripodil, bo pač prepozno. Izvirni dopisi. Iz kočevskega okraja, 10. januvarija. {Fre-meniha pri šolsTcem nadzorništvu). Okrajni šolski nadzornik Spin tre bil. je, 1.. t. m. od nadzorništva odstavljen. Odkar je imel pravdo zarad nekega otroka in bil obsojen od sodnije, sodilo se je sploh, da ne bo mogel več ostati nadzornik; ker kako bi nad drugimi čuval, ki sam za-se ne ve, kaj mu je dopuščeno, kaj ne? Zato se je pa tudi vse čudilo, kako so ga mogli sploh izbrati za nadzornika, ker je bil svoji nalogi tako malo kos! Gospodje, ki so ga priporočali, še tega niso mogli trditi, da bi bil Spintre dober podučevalec, ker se je pri neki okrajni šolski konferenci, h kteri je bil pripeljal na poskušnjo najboljše dečke iz svojega 4. razreda, pokazalo, da še ti niso znali gladko brati! Naši Kočevarji bi naj-rajše videli, ko bi nas Spintre sploh zapustil in se preselil kam drugam. Ker za vodstvo večje šole ni dovolj sposoben, bo deželni šolski svet zanj pač lahko našel kako pripravno mesto; tukaj je njegovo delovanje uničeno, ker je odtlej, ko se je bil v svojem javnem mnenji prelevil, zgubil vse zaupanje tukajšnjega prebivalstva. Pa tudi prej je bila njegova naj-krepkejša podpora le naklonjenost g. deželnega šolskega nadzornika, od kterega je tudi zdaj še pričakoval, da bode od njega odvrnil nevarnost, ki mu je pretila. Toda ta pomoč se je v tem slučaji ska-zala nezadostna, in ministerstvo je gotovo pravo zadelo, da je Spintreta odstavilo. Želimo le, da bi bilo enako srečno tudi pri izvolitvi njegovega naslednika ! Iz Sodražice, 11. jan. {Hudodelstvo Tca-li?) Hudodelstvo nekega Schenka, ki nam ga današnji listi z Dunaja poročajo, daje mi priliko poročati o neki govorici, ki se je te dni raznesla po našem okraji. Pri neki tukajšnji opekarnici delali so italijanski delavci opeko ali „cegel". Uni teden je neka ženska, ki je v dotični opekarnici stanovala, izročila žandarmariji v Bibnici predpasnik nekega delavca ter naznanila, da so se bili italijanski delavci preteklo jesen med seboj skregali, enega izmed sebe ubili in ga potem sožgali v razbeljeni opekarnici. Predpasnik je ona hranila in ga sedaj izročila žan-darmom, ker ji baje vest ni dala miru. Ako je ta govorica resnična, bodo naše sodnije gotovo skrbele za to, da bodo prišlo hudodelstvo na dan. Preiskava bo sicer težavna, ker je ogenj v pepel spremenil truplo ubitega človeka, ali roka božja še zdaj krepko vlada in vedno ostanejo resnične besede starega pregovora: „Nič ni tako skrito, da bi enkrat ne bilo očito!" Domače novice. {Katoliška družba na Kranjskem) je 11. t. m. imela odborovo sejo, v kteri se je sklenilo, da bode svoj občni zbor obhajala v sredo 30. januvarja, ako bode kmetijska družba imela ga 31. januvarja v četrtek. Nasvetovalo se je, naj se za vnanje ude nekoliko več stori, na pr. za vsakega umrlega opravi sv. maša, dokler se za ljubljanskim nese družbina postava o pogrebu, in da hoče za 1. 1885, smrtno leto sv. Metoda, kakor Matica in Mohorjeva družba, tudi ona ali v Glasih ali v posebni knjigi svojim udom dati spomenico, ker se določi v občnem zboru. — Za družnike brez razločka napravi jutri t. j. 13. januarja o pol šestih zvečer v svojih prostorih tombolo, pri kteri priliki bode ogovor imel msg. kanonik L. Jeran. — Preteklo sredo je v društvenem shodu govoril g. Jos. Eesnik, kteri je — nomen omen — resnice iskaje pri vseh narodih in po vseh stoletjih našel jo v betlehemskem Detetu, v krščanstvu, ter želel slovenskemu narodu, naj se je stanovitno drži ter v njej vživa pravo srečo; prihodnjo sredo bode govoril gosp. Jos. Marn. (Preč. gosp. Friderik pl. Fremerstein), stolni kanonik v Olomucu, je po sv. očetu Leonu XIII. imenovan apostoljskl protonator, kakor naznanja „Hlas", a biva še vedno v Ljubljani. (Šolski nadzornik) za novomeški okraj je postal g. Ivan Lapanje, vodja meščanske šole v Krškem. Tako poroča današnja „Laibacherica". (Gosji. Iv. Fajka pogreb) je bil včeraj zelo sijajen, kar kaže, da je bil ranjki priljubljen kot pravičen mož vsem stanovom. Vdeležilo se je pogreba obilo najviše gosp6de, zasebne in uradnijske. (Večerno žarenje), tako zvani „Nebelglilhen", je bilo pretečeno sredo in četrtek, posebno pa včeraj nenavadno krasno. Ni pa to navadna večerna za-rija, ker ta nastane precej po solnčnem zahodu, je drugačne barve in se ne razteguje tako visoko. Iz-vanredno sedanje „megleno žarenje" se začne še le kake pol ure pozneje razvijati in doseže velike dimenzije; včeraj je bil rumeno-rudeči svit na večernem nebu ob 4V2. uri še kakih 40" visok, in ob 5®/4. uri, ko je soince že blizo 15" pod horizontom stalo, še je imel kakih 30" visočine pri 90" širjave. izučeni v orientalskem modroslovji, so začeli napadati cerkvene nauke z vso bistroumnostjo in zvijačnostjo — a zastonj so butali ob skalo, kajti še ostrejše uma meče je imela sv. cerkev v svojih cerkvenih očetih, ti so razdrli vse nasprotne zanjke s svojimi modro-slovskimi vedami in vzletom svojega uma. Njihova dela še sedaj slove, svitle zvezde so v literaturi cerkveni — toda kje so dela nasprotnikov? Zginila so, kakor tema pred lučjo. Bog jo v svoji modrosti in mogočnosti tako obrnil, da rimski cesarji, kteri so bili poprej najhujši preganjalci krščanstva, so potem postali njega največi podporniki in branitelji. Ko je po zmagi Maksencija Konstantin veliki 1. 312 dal ukaz, po kterem je bilo kristjanom dovoljeno, po svoji veri Bogu služiti, se je zamogla nebeška resnica naglo razširiti. Ali komaj se je krščanstvo vtrdilo in med takrat znanim svetom razprostrlo, je dobila katoliška cerkev novo nalogo, pridobiti nove narode za resnico, zasejati med nje pravo omiko. Postala jo sicer Evropa, kolikor jo bilo rimskega cesarstva, malo da ne vsa kršanska; ali v četrtem stoletji je iz Azije prilirulo neštevilno ljudi v Evropo si novih sedežev poiskat, ker jim je doma pretesno prihajalo. Ljudstvo je spodrivalo ljudstvo iz njegovih selišč, tako, da skoraj nobeden narod ni ostal na svojem mestu. Bilo je občno preseljevanje narodov. Narod za narodom je bil planil zlasti nad lepe pokrajine rimskega cesarstva; pridrli so bili Goti, Van-dali, Svevi, Huni, Gepidi, Burgundi, Franki, Ale-mani, Sloveni, Bulgari, Longobardi in Avari. Zelo nevarni časi, da, pogubni! so bili za rimsko cesarstvo in tudi za našo sveto cerkev; za cesarstvo, ker so si mesto za mestom, deželo za deželo prisvojevali, dokler niso še celo v Rim pridrli ia cesarstvu konec storili: Odoakar , Herulski vojskovodja, je namreč tedanjega cesarja Romula Avgustula premagal, ter s cesarskega prestola pahnil 1. 476 in sam sebe kralja Italije in Rimcev imenoval. Tako je jenjalo veliko in močno rimsko cesarstvo, ki je vsega skupaj 1230 let skoraj čez ves svet gospodovalo. Pač očiten in spomina vreden zgled, da najmogočniša cesarstva in kraljestva zginjujejo, med tem ko se kraljestvo, ki gaje Kristus s svojim križem vstanovil, vekomaj ne gane. • (K'onee prili.) Večernica se je skozi prav svitla videla, dokaz, kako tenka je tvarina, ki nam iz sinjih višav to rudeč-kasto svitlobo odseva. Ob 6V4. uri je nebo pa že imelo navadno podobo. — Kakor je bilo brati, tudi v druzih delih sveta, celo na južni poluti v Avstraliji, enako opazujejo, kar kaže nek mogočne mete-brične premembe. (Slavni deželni odbor kranjski) je poslal 1. dec. pret. leta sledečo okrožnico: »Okrožnica vsem častitim župnijskim uradom. Slavni deželni zbor je v XI. seji dne 13. oktobra 1883 naročil deželnemu odboru, da poizveduje po vzrokih, vsled kterih kmetski stan čem dalje tem huje materijalno peša in propada, in da na podlagi nabranih statističnih podatkov in poizvedeb v prihodnji sesiji nasvetuje, kako bi se dalo zboljšati materijelno stanje kmetskega stanu. Ker so častitemu duhovenstvu, ktero je v vedni najožji dotiki z vsemi stanovi naroda, in posebno s kmetskim stanom, najbolj znane razmere na kmetih, obrača se deželni odbor do velečastitega župnijskega urada s prošnjo, da naj blagovoli izreči svoje mnenje o sedanjem položaji kmetskega stanu in zlasti odgovoriti na priložena vprašanja. Velečastito duhovenstvo bi deželnemu odboru pri njegovi težavni, a imenitni nalogi jako vstreglo in zdatno pripomoglo k povoljni rešitvi kmetskega vprašanja, ako tudi pove svoje misli in nasvete, kako bi se dalo zabraniti še hujše propadanje kmetskega stanu in spet postaviti kmetsko ljudstvo na zdravo in trdno podlago. Odgovori naj se blagovole poslati saj do konca januvarija 1884. 1." Vprašanja: 1. Ali je kmetski stan v poslednjih 10 letih propadel tako, da imajo zdaj kmetje, n. pr. več dolgov, manj živine, manj lesa v gozdih, manj poslov in manj živeža? Ali pa so se materijalne razmere na kmetih zboljšale, ali saj enake ostale? 2. Ali imajo kmetje razun hipotekarnih še druge dolgove, pri kom in s kterimi obrestmi ? — So li v župniji taki ljudje, kteri posojujejo denar na visoke obresti v denarjih ali pridelkih? 3. Ali se kmetije tudi prostovoljno prodajajo? Ali se pogostoma parcele od kmetij prodajajo in sicer za arondiranje, ali da se na njih postavijo nove hišice? 4. Kedar se ktera kmetija eksekutivno proda, kdo je kupec? 5. Ali si kmetje, kadar izroče kmetijo sinu ali hčeri, pogode primerno ali neprimerno visoke užitke? 6. Ali je v župniji kaka domača industrija ia ali je v korist ali na škodo kmetskemu stanu? 7. Ali se ljudje radi tožujejo pri sodniji ia vsled tega v dolgove zabredejo? 8. Ali se je v poslednjih letih širilo pijanstvo žganja in ali so vsled tega posamezni kmetje se zadolžili ali še celo na kant prišli? 9. Ali kmetsko gospodarstvo napreduje v obdelovanji zemlje, vinogradov, sadnega drevja, v kmetijskem orodji, v ravnanji z gnojem itd. 10. Druge opazke in nasveti. Razne reči. — Roparji napadli so na Dunaji menjevalea denarja Eiserta v nienjevalnici popoludne ob 5 uri. Dva moža stopila sta v sobo in tretji je ostal pri durih. Prvi vpraša, ali mu more Eisert rublje za-meniti. Na priznan odgovor seže neznan tolovaj v žep in — vrže Eisertu peska v oči. Eisert zbeži kričeč v zadnjo sobo, kjer sta se mu dva otroka učila. Ropar ra njim in ondi enemu otroku s sekiro glavo popolnoma raztolče in vrat zavije, dru-zega pa na tla pobije. Tudi GOletno učiteljico pobil na tla. Na to so pobrali denar, kar so ga dobili in s trgovskimi knjigami hoteli še požar zanetiti, kar se jim pa nij posrečilo. Pobegnila sta oba in dasitudi so ljudje za njima kričali, sta so vendar odtegnila zasluženi kazni. To je vse sad šole, kjer jo magistrat prepovedal podobo Križanega. — Na Dunaji so spravili pod ključ risa v človeški podobi. Krvolok se imenuje Hugo Senk, in je hudodelec najsuroveje vrste. Na Dunaji si namreč marsiktera kuharica ali liišina ^po časnikih moža išče. Na taka oznanila se je Senk vedno oglašal in ker je bil čedne postave in lepo oblečen, je tudi štiri ženske, ki bi se bile rade omožile, z obetanjem zakona preslepil, jih pripravil ob premoženje in jih konečno pomoril. Star je 37 let in kakor je bil oprezen, mu je policija vendar le na sled prišla. Iz Dunaja je namreč popotoval v Prago in iz Prage v Line, kjer so za-nj zvedili in za njim žli. Mod tem je šel pa zopet na Dunaj, in tu so ga prijeli. — Policija v Biulapešti obeta 1000 gold. plačila tistemu, ki pokaže sled okradeue blagajiiice i Ž40.000 gold. na budapeštanski veliki pošti, za tatu samega pa 3000 gold. ponuja. Misel, da bi bila blagajnica morda zapeljana, skazala so je, da je napačna. Blagajnica je vkradena. — Ponarejevalce bankovcev so zasačili v Galiciji blizo Levova. Židje so bili. Dotične rez-Ijane podobe naročali so si v Londonu, od kodar so dosle na levovški kolodvor, kjer jih je iinančna oblastnija odprla. Da bi bila tiča tem bolj gotovo vjela, mu jih jo točno dostaviti dala, ob enem pa skrbela za to, da so ga prijeli. Z njim vred dobili so tudi več njegovih sodrugov. — Drag pes. Nek češki plemenitaš je imel krasnega psa, veliko liamburško dogo, kakoršne so sedaj v navadi. Silno bogat ogersk magnat, ki ima doma neki že 700 pesov in pesičkov, se je v prelepi eksemplar doge zaljubil in bi jo bil rad kupil. Ceski plemenitaš pa psa ni hotel prodati, če tudi mu je Oger od dne do dne več zanj obetal. Nekega dne je bil lov in sam cesarjevič Eudolf zraven z velikim spremstvom. Naenkrat zapazi med svojimi psi tudi prekrasno dogo in začuden vpraša, kdo je srečen posestnik njen. Imenovali so mu ga. Z žalostnim obrazom se plemenitaš cesarjeviču približa, kajti dobro je vedel, da kot kavalir moral bi bil dog^ cesarjeviču podariti. Velikodušnost in uboštva pričneta mu v prsih hud boj in uboštvo zmaga. „Vi-sokost, pravi kavalir, žal, da pes ni več moj, ravno poprej sem ga prodal temu in temu Ogru za 20.000 gold." „Lepa cena!" pravi Eudolf in se od njega obrne. Ko je madjarski magnat o tem zvedel, je takoj prihitel in res 20.000 goldinarjev za psa plačal. Telegrami „Sloveiicii". Dunaj, 11. Jan. Morilec Scbenk je obstal svoja hudodelstva. Dunaj, 12. jaii. Kakor poroča uradno poročilo, je cesarjevična Štefanija nekoliko zbolela. ,,Wiener Žtg." poroča, da cesarjevo ročno })isnio cesarjeviču Eudolfu izreka popolno priznanje ter najtoplejšo zahvalo za njegov trud pri električni razstavi, ker je steni pokazal, da se zelo briga za občni prid in znanstvene zadeve. Ob enem ta hst objavlja mnogo drugih odlikovanj iz istega vzroka. Zagreb, 11, jan. Deželni zbor pritrdil je indemnitetni predlogi z 69 glasovi proti 25. Jutri bo sprejeta postava. Budapešta, 12. jan. Predlog postave o zakonu zidov s kristjani je bil v gosposki zbornici odbit z 200 glasovi proti 191 ob ustmeneni glasovanji. ]>ima{ska borza. 11. januvarija. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna ,, avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta papirna renta -5 »i Kreditne akcije .... Akcije anglo-avstr. banke . „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne žolezniee „ Tramvvav-društva velj. 170 4 državne srečke iz 1. 1854 ., „ „ „ 1800 Državne srečke iz I. 1864 „ „ 1864 . Kvediine srečke Ljubljanske srečke .... Rudoifove srečke .... Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice ., Ferdinandove sev. ^'io štajerske zemljišč, odvez, obligac. London ..... Srebro ..... Ces. cekini..... Francoski napoleond. . a^emške marke .... 160 gld. 120 gld. 2.50 gl. .500 „ 100 „ 50 „ 100 „ KO „ 10 „ 79 gl. 30 kr. 80 „ 23 „ 100 „ 20 „ 94 „ 10 , 121 „ 05 „ 58 „ 90 „ 80 „ 50 „ 304 „ - „ 114 „ 50 „ 843 „ - „ 110 „ 20 „ 621 „ - „ 323 „ 50 „ 218 „ 75 „ 122 „ 50 „ 136 „ 60 „ 16!) „ - „ 168 „ - „ 170 „ 75 „ 23 „ - „ 20 „ - „ 104 „ 75 „ 104 ., 75 „ 104 „ - „ 121 „ ^ „ n 5 „ 71 „ 9 „ 60';, „ 59 „ 35 „ 11. jan. Liernard Jarm, tesar zdaj kaznenee, 40 let, ulico na grad št. 12, jetika. v bolnišnici: !). jan, Janez Knez, dninar, 32 let, plučnica. — Frane Majdič, gostač, 58 let, po naklnčeni poškodbi. 10. jau. .lanez Zaveršnik. rudokop, 26 let, jetika. (1) Razglas. Tuj C i. 10. j anuvarija. Pri Mallil: .Mirosl. liiirki, kupec, iz Švico. — Kari Biinser, kupcf^ iz Kobnrga. — Kranc I'etevniiihl, kupec, z l)u-})»ja. — Josip Siipanc, iz Celja. — Janez profesor \Vunnink, ilupisnist, iz Amsterdama. Pri Slona: Edvard WaHik, c. k. .stotnik, z družino, iz Inomosta. — Tlan. kupce, z Dunaja. — Iternard Lowy. ku|i. potovalec, z Dunaja. — Franc Cukjati kupec, iz ?;t. ftottharda. — Tomaž Šuiteršič. iz Kropo. Umrli »o: !». jan. Janez I'ajk. vpoknjeni c. k. okrajni glavar, 78 let, Frančiškansko ulice št. 4, oslaliljenje. — Anton Snoj. kovačev fiin, 8 dni, Gruberjeve ulice ši. 4, zlatenica. 10. jan, Albina Zaje, črevljarjcva liči, 13 mes.. Turjaški trg št. 2, Kroncliiti«. Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1884 sledeči: 1. za zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zadnjega dne meseca; 2. za hišni davek: vsako četrtletje in sicer 1. februvarija, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra; 8. za pridobninski davek (za patente): 1. januvarija in 1. julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja in sicer do zadnjega dne marca, junija, septembra in decembra. Ako so ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnim opominom oziroma po eksekutivni rubežni. To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vplačati svoj davek, ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat ljubljanski dne 10. januvarija 1884. Župan: Grasselli. Varstvenii znaiiiVa. _ Brez te varstvene ziininkc, postavno zavarovane, Ima se to zdravilo po dr. Malicu smatrati kot pouarejeuo. Cffit zojer ippije, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter revmatizem, trganje IM udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. 'JKaSM. Ib m' B Gospodu J. pl. Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vn5 dr. Maličev lirotiuski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vsiteli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučniii bolečin. S popolnim prepričanjem prizuaruni toraj dr. Jlaličev pro-tinski cvet kot izvrstno zdravilo in p vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (29) posestnik v Smarji p. Celji. Plmsla UM slroi tajski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuliljevo (Dorscli) najboljše vi-ste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Salieiliia ustna roda, aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, It. i>riv., ne smele bi se v nijednem gos jodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjcnih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Jj^T Izvrstna homeopatična ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Karooila iz dežele izTTŠi se takoj V lekarni pri „Mamorogii'' Jiil. pl. Trnk6cziy-ja na mestnem trgu v Ljubljani, Mestna mesnica v moNtii oddaje se na tri leta v najem. Natančnejše pozvedbe v mestnem uradu. TerfSek & Nekrep, trgovina z železnino v IJubljaiii, luestiii trg št. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iuijl)ol j-feojffjj Ifiiietijislcojg-a in poljotlol-(sikofjn oi*oa!;niot!i, oj^iijn. in^ttito-v vsiviici IcsiMo itd. — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako ua^lo in natančno izvršuje. (2) Priznano nepokvarjene, izvrstne ?0ii©ii ifiii izdelujeta (17) P. &. li. Seemaiiii v Ljubljani. Najboljše strune za eitre, kitare in g^osli iz znane tovarne (3) Bratje Kirchner-jevi na Dunaj! dobivajo se v Ljubljani edino le pri Vaso l^eti-ioie-ii. 0<>.>-ij)o«lii 1C k a r J u Vaša ..Franvovd /'seiiea'' je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu jirilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje. Kamnje pri Cernici 188;). .Josip So vdat, župnik. Knajst let že trjiiiu na zabasanji in hemerojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša .,Fraucova esenca", za ktero se Vam najlepše zahvaljujem. Ivan Zohrou, Gorenje Ležeče, Kranjsko. Prosim, da mi odmah i)ošljete 100 .steklenic Vaše izvrstne ..Francoce esence-'. Alek.sandrija v Kgiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsli. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Fra,neove esence", ki je nedvomljivo najboljši ijriponioček zoper kašelj, licmerojido, mrzlico v želodcu in glisto. Pulj meseca decembra 1882. .losip vitez Scordili, c. k. |)olicijski (11) komisar. Vašo ..Franeofo e.'