G L A S I L € SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ^-00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 40 (550) Leto XI. NOVO MESTO, 6. OKTOBRA 1960 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno \ podjetje »Delo« v Ljubljani DANAŠNJE DUŠEVNO IN TELESNO ZDRAVJE OTROK JE POGOJ JUTRIŠNJE HARMONIJE ČLOVEŠTVA Zagotovimo mlademu rodu nove življenjske radosti V NAPREDNIH DRŽAVAH POSVEČAJO DANES NARODI MNOGO SKRBI ZDRAVI RASTI, PRAVILNI VZGOJI IN KULTURNEMU RAZVEDRILU MLADINE. GESLO MEDNARODNEGA DNEVA OTROK: »DANAŠNJE DUŠEVNO IN TELESNO ZDRAVJE OTROKA JE POGOJ JUTRIŠNJE HARMONIJE ČLOVEŠTVA« NAS SILI K TEMELJITEMU RAZMIŠLJANJU ALI SO BILA DO ZDAJ VSA NAŠA PRIZADEVANJA V SKRBI ZA OTROKA DOVOLJ TEMELJITA TER KAKŠNE VZGOJNE, IZOBRAZBENE IN KULTURNE USPEHE SMO Z NJIMI DOSEGALI PRI MLADINI. Teden otroka, ki je pri nas •d 1. do 10. *ktobra 1960, zo-Pet zahteva temeljite analize lanskoletnih programov skrbi *a mladi rod. Ugotovitve bodo I»zitivne le tedaj, če so bili doseženi uspehi slika potreb našega družbenega razvoja in gospodarskega napredka. Kolikor v našem gospodarstvu napredujemo na osnovi novih izsledkov v znanosti in tehniki Iz leta v leto, toliko so nam Potrebni bolj izobraženi kadri, ki bodo tudi v najbolj za-pstalih predelih kazali pot Iz konservativnega v napredno gospodarstvo na osnovi konkretnih praktičnih izkušenj. Pot iz zaostalosti nam more kazati le, kdor je na praktičnih izsledkih spoznal uspehe novega načina proizvodnje — skratka: pravilno vzgajati more le, kdor je sam pravilno vzgojen. Letos praznujemo teden otroka v znamenju velikih uspehov v našem gospodarstvu, saj prav zdaj zaključujemo dobo petletnega plana in pripravljamo načrte dela bodočih petih let. V posebno zadovoljstvo nad končanim petletnim planom moremo prikazati zelo vidne uspehe v razvoju našega kmetijstva, kjer je odlična proizvodnja z napred- Spodbujajmo upravljavce l^J V petek, 30. septembra se je v Novem mestu v prostorih Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih sestala komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL. To je bila njena druga seja. Na prvi, julija letos, so se pogovorili o programu dela komisije in ga tokrat sprejeli. Na seji je bil prisoten tudi član republiške komi-sije tovariš Mitja Svab, ki je predloženi program zelo laskavo ocenil. Doslej so se komisije za družbeno upravljanje vse preveč ukvarjale z izdelavo analiz, ki so bile mnogokrat zaradi obširnih priprav izdelane Šele takrat, ko je razvoj prejšnje stanje že prehitel. Razumljivo je, da so bile takšne analize neučinkovite. V obsežnem programu, ki ga bo komisija uresničevala postopoma, je posvečena posebna pozornost problemom družbenega razvoja, ki postaja zadnje čase v našem okraju pereč. Komunalni sistem, zoževalne težnje pri uveljavljanju demokratičnega upravljanja, prenašanje dolžnosti okraja na občine in krepitev le-teh ter nenehno opozarjanje na razne negativne pojave v tem procesu so ena od izmed odgovornih nalog komisije. V naglem razvoju delavskega samoupravljanja prihaja vse bolj na površje vprašanje obratnih delavskih svetov in njihovih materialnih pravic ter obveznosti. V našem okraju je v kolektivih značilen pojav strokovnih kolegijev, ki skušajo prerasti organe delavskega samoupravljanja in postati neke vrste dirigent. Dobra obveščenost je ena izmed osnov demokracije, zato moramo pazljivo spremljati razvoj tovarniškega tiska in ga usmerjati tudi v načenjanje problemov komune. V podjetjih, ki so v izgradnji, nimajo delavskih svetov; nastalo praznino bo zato treba izpolniti z neko obliko soudeležbe kolektiva pri upravljanju. V vseh občinah pripravljamo družbene načrte za leto 1961 in načrte petletnega perspektivnega razvoja. Ti načrti ne smejo nastajati le iz pobud strokovnjakov, neupoštevajoč želje in pobude prebivalstva, ki bo načrte, ko bodo sprejeti, ureničevalo. Predlogi načrtov morajo zato postati predmet širše obravnave. Morda ne bi bilo odveč uporabljati referendum, obliko, ki smo jo že popolnoma zanemarili. Sekcije pri Socialistični zvezi bodo lahko tu odigrale veliko vlogo. V tesnem stiku s prebivalci lahko poplemenitijo delo zborov volivcev in druge oblike uveljavljanja državljanov v samoupravi, hkrati pa odkrivajo razne nove pojave pri delovanju družbenega upravljanja. Delo sekcij bodo skrbno spremljale občinske komisije za družbeno upravljanje. Program načenja tudi vprašanje stanovanjskih skupnosti, ki se v našem okraju doslej še niso uveljavile. Prav tako še ni čutiti na podeželju teženj, da bi vlogo stanovanjskih skupnosti tam opravljali krajevni odbori. Poseben problem se je pojavil pri združevanju manjših družbenih posestev s kmetijskimi zadrugami. Po združitvi so delavske svete, ki so prej ta posestva upravljali, razpustili, vlogo upravljavca pa so prevzeli zadružni sveti pri kmetijskih zadrugah. Odprto je tudi vprašanje delavskih svetov na zadružnih ekonomijah in zadružnih obratih. Ker se tu vlogi zadružnikov kot članov zadruge in vloga Članov delovnih kolektivov zadrug, ki so ponekod že precejšnji, medsebojno prepletata, oboji pa imajo pravico sodelovati v upravljanju, bo te pojave komisija skrbno proučila. Prav tako je ostalo pereče vprašanje družbenega Upravljanja v zadrugah z zadružnimi sveti. Ker se zadruge 'združujejo in postajajo ekonomsko vse močnejše, je 70 ali 80 članski zadružni svet (zato, ker je prevelik, se le težko sestane), neprimerna oblika družbenega upravljanja zadrug. Ponekod že razpravljajo o krajevnih svetih, v katere bi bili izvoljeni predstavniki posameznih področij zadruge in bi ° problemih kmetijstva mnogo laže razpravljali, svetovali in tudi sklepali. Okrajna komisija za družbeno upravljanje ne bo posegala v probleme družbenega upravljanja na področju ob-Č*n, ker želi čimvečjo samostojnost občinskih komisij. Te ™»j se iz svojih pobud in potreb lotevajo dela. Okrajna komisija bo navezovala tesne stike z raznimi komisijami. W se ukvarjajo s sorodno problematiko, sklicevala bo občasna posvetovanja, člani komisije se bodo udeleževali ruznih sej in sestankov, vse v želji, da bi bila komisija res tesno povezana z družbenim razvojem. Da bi številne ^loge programa uresničila kar najuspešneje, bo za uresničitev posameznih nalop ustanavljala delovne skupine iz Vrst članov komisije nim obdelovanjem dokazala, da dedovanje starih oblik in metod dela v tej proizvodnji nima bodočnosti. To naj izpod-buja naše kmetijske proizvajalce, da bo treba proizvajalce v tej panogi gospodarstva tudi redno izobraževati že v mladosti. To nujnost omenjamo zaradi tega, ker zadeva skrb za mladega človeka. Ko pri zaključevanju petletnega plana ocenjujemo tudi uspehe, dosežene na področju zdravstvenega skrbstva, varstva, vzgoje, izobrazbe in razvedrila otrok, je naša bilanca sicer pozitivna, vendar pa bi mogla biti tudi ugodnejša, če bi upravni organi, delavski kolektivi, društva, ustanove in starši vsa dela tega področja izvajali v najtesnejšem sodelovanju, v medsebojni pomoči in z večjim žrtvovanjem materialnih sredstev, ki so pri tako važnemu delu neobhodno potrebna. Odbori organizacij SZDL, Društva prijateljev mladine, odbori Ljudske tehnike, Rdečega križa, žena' zadružnic, šole, Zadružna zveza in Zavod za napredek gospodinjstva so na osnovi potreb družbenega in gospodarskega razvoja predvideli v lanskoletnem programu tedna otroka velik načrt, ki pa v marsičem ni bil izveden. Vzroki so v tem, ker so bili na splošno pri sestavljanju in izvajanju programov poklicani le ožji odbori raznih društev in organizacij, niso pa bili pritegnjeni povsod člani društev, starš:, podjetja - delavski kolektivi in upravni odbori, kjer naj bi obstajali posebni skladi za potrebe pravilnega razvoja mladine. Navedene organizacije in društva so ostala pri svojem delu preveč osamljena in izolirana od celotnega izvajanja družbenih programov. Kljub temu pa so na primer delovale šolske kuhinje na vseh šolah, zelo je uspela akcija šolskih zadrug in mladih zadružnikov (v okraju je vključenih v 108 pionirskih odredov, 14 AMZ in v 34 aktivov LMS 24.833 pionirjev in mladincev), letovanje otrok, množično praznovanje novoletne jelke, dneva mladosti, pustovanje, telesnovzgojni množični javni nastopi pionirjev, delovanje mnogih interesnih pionirskih krožkov in razstave LT. Naloge, ki jih opravljamo v prid otroka vsa povojna leta, je treba izvajati še z večjo skrbjo tudi v bodoče. Letos pa razen tega vključujemo v program tedna otroka še naloge, ki jih nakazujejo sklepi V. kongresa SZDL Jugoslavije. Naša proizvodnja se bo v bodoče še povečtfa, zato bodo vedno večje petrebe zaposlenih ljudi in veJlio večje tudi potrebe raznih oblik otroškega varstva in vzgoje v času zaposlitve roditeljev. Te potrebe varstva In vzgoje otrok bodo morale občine vključevati v svoje petletne načrte, ker bo- ...Ob tednu otroka pošiljamo pozdrave vsem članom društev in organizacij, ki sodelujejo v organiziranju te pomembne akcije in jim želimo v njihovih naporih za napredek našega mladega pokolenja mnogo uspehov. — Najtopleje pozdravljamo vse otroke in pionirje Jugoslavije v želji, da bi še ob večji pozornosti in skrbi družbene skupnosti doživljali nove življenjske radosti. Naj naši pionirji z marljivim učenjem in delom v izvenšolskih ustanovah in otroških organizacijah izpričajo, da bodo dosledni nasledniki graditeljev socialistične Jugoslavije in da bodo uspešno nadaljevali njihovo delo, da bo naša dežela jutri še srečnejša in še naprednejša. S tem bodo najbolje opravičili zaupanje naše družbene skupnosti, za katere ustanovitev so naši narodi prispevali milijonske žrtve« (Iz poslanice generalnega sekretarja SZDL Jugoslavije Aleksandra Rankoviča ob tednu otroka) do delavski kolektivi to zahtevali, kajti le če bodo brez skrbi za svoje otroke v varstveni ustanovi, bosta oče proizvajalec in mati proizvajalka z največjo produktivnostjo mogla prispevati svoj delež k uspehu gospodarske organizacije. Do danes imamo v okraju 12 predšolskih vzgojnih ustanov in mnogo osnovnih in srednjih šol, kjer se mladina vzgaja Neprecenljive usluge strokovnjakov bo nudilo komuni novoustanovljeno občinsko Društvo inženirjev in tehnikov v Novem mestu V nedeljo. 2. oktobra dopoldne je bil v sindikalni dvorani v Novem mestu ustanovni občni zbor občinskega DIT Novo mesto. Republiško zvezo Inženirjev in. tehnikov so zastopali: inž. Albert. Nučič inž. Marcel Zorga, >smo sejo zbora proizvajalcev Okraj, nega ljudskega odbora. Na seji bodo obdelali odbornik j vprašanje izobraževanja odraslih (referent: inž. Peter IvaneUč. uslužbenec Zavoda za izobraževanje odraslih v Novem mestu) in problem varnosti pri delu v zvezj s tednom varnosti (referent: Zvone Suštar-šič, pom .direktorja OZSZ v Novem mestu). Na seji bodo ludi članj OSS in Izvršnega odbora Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Novem mestu, kar nedvomno pričao važnosti vprašanj, ki so pripravljena za to sejo. Seja se bo začela ob 9. uri v sejni dvorani OSS v Novem mestu. VREME ZA CAS OD 6. DO 16. OKTOBRA: Nestalno vreme s pogostni-m padavinami. Vmesne razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni zaporedoma. Močnejši dež z ohladitvami je pričakovati med 12. in 14. oktobrom. Dr. V. M. šča in pionirski domovi. Prav tako do danes nismo dovolj mislili na ljudi, katerim bi bila v teb objektih zaupana mladina. Mnogo navedenega bi mogli osnovati v mestu in na vasi z najmanjšimi finančnimi sredstvi in z vzajemno pomočjo vaščanov aH stanovalcev v stanovanjskih skupnostih. V bodoče naj bo urejevanje objektov za varstvo in vzgojo mladine skrb stanovanjskih skupnosti, z materialnimi sredstvi pa naj jih podpirajo delavski kolektivi, pri katerih bodo posamezni fondi za potrebe teh ustanov! Naj torej v letošnjem tednu otroka zastavijo vse sile starši, upravni organi, društva, ustanove in komune, da bi se načrtno z družbenim planom začeli reševati tudi problemi .varstva in vzgoje otrok v času, ko je mati zaposlena, da bi tako vzgojna in idejna, prizadevanja ne zaostajala za gospodarsko dejavnostjo naše nove družbe! službi pri delu in izven dela. Sklenili so tudi. da bodo posebno skrb posvetili mladim delavcem v podjetjih, ker je ravno med njimi največ nesreč. Gospodarske organizacije v občini bodo med drugim primerjale stanje nesreč pri delu v sorodnih podjetjih. Pogovorili se bodo tudi o nagrajevanju tistih delavcev, ki v teku leta niso izostali z dela. Primer kemične tovarne v Rušah le pokazal, da se da narediti marsikaj, saj so tam v kratem času Izredno znižali število nesreč pri delu. Delavcem bodo v Tednu varnosti razdelili brošure, ki jih bo izdal Republiški odbor Zveze sindikatov Slovenije. Razen tega bodo v gospodarskih organizacijah izdelali podrobne programe za Teden varnosti. Nova pridobitev v brežiškem gradu Grajska kapela v brežiškem gradu sodi med najlepše v Sloveniji, saj ima na dokaj majhnem prostoru, presenetljivo veliko stenskih slik. Kapela je višek baroka in je verjetno delo Franca Ignacija Flurerja Potres leta 1917 je kapelo hudo prizadel; nastale so velike razpoke, ki jih je nato nespretna roka zidarja aH po-dobarja zapolnila z malto in jih tako še bolj poškodovala. Restavr^torjj Zavoda za spomeniško varstvo, letošnji Trdinovi nagrajenci, so kapelo pred kratkim deloma restav-rirali. Restavriranje bodo nadaljevali še spomladi, tako da bo drugo Mo kapela pripravljena za ogled. P. B. ZABELE2ENO Sadovi iznajdljive vztrajnosti Kmetijska zadruga Skocjan je, 1. januarja letos, ko je prevzela ekonomijo Vrh, preusmerila proizvodnjo v hmeljarstvo in živinorejo. Odločili so se za pitanj* bebi bif goveda. Kje dobiti primerne prostore' Elaborati, natečaj, investicijsko posojilo? To je način, ki ga najraje uporabljamo. Toda letos je investicijska posojila za kmetijstvo težko dobiti, mnoge prošnje so bile zavrnjene mnogi kmetijski obrati so ostali brez investicijskih sredstev. Jezijo se in kažejo na Investicijsko banko češ ta je kriva! V Skocjanu ni bilo tako. Zadružni svet je preudarno pretresel težave. Za izdelavo načrtov je prepozno, na natečaju ne bi uspeli, tako so ugotovili Ozrli so se malo po okolici in kmalu našli rešitev Na ekonomiji Vrh je star hlev, velik in slabo izkoriščen. Le nekaj metrov od njega so svinjaki. Ali se ne bi dal ta morda preurediti in bolje izkoristiti? Imamo svojega zidarja, delavci v deževnih dneh nimajo dela, kaj ko bi poizkusili? Inž. Vizjak jim je nato naredil načrte. Hlev je imel prej 25 stojišč. Porušili so vmesno steno, uredili krmilni hodnik, preuredili še svinjake in te dni bodo lahko privezali 90 glav mladih goved. Vse skupaj jih je veljalo le milijon dinarjev. Zidarju so dodelili tri stalne delavce, drugi pa so pomagali, kadar je bilo slabo vreme. Ko bo dovolj sredstev, bodo napeljali še vodovod in elektriko. Zadružni svet pa razpravlja še naprej. Prvi uspeh jih je spodbudil. Na ekonomiji je velik odprt kozolec. Tudi ta ni izkoriščen. Zazidali bodo severno stran in obe stranski, južno pa pustili odprto. Tako bo nastal neke vrste tipski hlev. V njem bo 80 stojišč. Tudi ta gradnja jih bo stala le milijon dinarjev. Ce bi kmetijska zadruga v Skocjanu gradila nove tipske hleve s 170 stojišči, bi potrebovala 9 milijonov dinarjev. Toda hlevi ne bi bili zgrajeni ne letos ne prihodnje leto. Z dvema milijonoma in iznajdljivostjo bodo premostili vse težave. V Skocjanu je zraslo središče sodobne živinoreje, živinorejska proizvodnja v njem pa bo stekla še letos. Zakaj? Zato, ker niso iskali pomoč drugod, ker so bili skromni, a hkrati iznajdljivi in požrtvovalni. Pokazali so pot. po kateri bi lahko šle mnoge zadružne ekonomije in posestva MILOŠ IAKOPEC \ Novi ukrepi v kazensko pravnem sistemu (Nadaljevanje In konec) Vse kazenske statistike kažejo, da je največ kaznivih dejanj v neposredni ali posredni zvezi z alkoholiziranim! storilci ter da so tu posebno nevarni tisti, ki se vdajajo alkoholu ter v takem stanju vršijo kazniva dejanja. Zato lahko odloči sodišče, da morajo taki atorilci na obvezno zdravljenje bodtei v kazensko poboljševalnem zavodu, bodisi v zavodu za varstvo in zdravljenje. Pomembno je tudi določilo, da lahko sodišče naloži storilcu, četudi mu Izreče pogojno obsodbo, da se rnora zdraviti v zdravstvenem zavodu ali ambulantno s pristavkom, da bo pogojna obsodba preklicana, če storilec ne bo izpolnjeval te obveznosti. Nov varnostni ukrep. t. j. odvzem premoženjske koristi, bo izpolnil dosedanjo vrzel-Pogosta so namreč primeri, da pridobijo storilci kaznivih dejanj (n. pr. nedovoljena trgovina, goljufija in dr.) denar. vrednostne papirje in druge premoženjske koristi. Ta varnostni ukrep omogoča sodišču, da se to storilcu odvzame; če to ni mogoče, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza, doseženi premoženjski koristi. Niso redki primeri, ko si doseže s kaznivim dejanjem uradne ali odgovorne osebe (n. pr. cMrektor, računovodja) premoženjsko korist za ustanovo ali gospodarsko ali družbeno organizacijo: v teh primerih se ta korist vzame tudi tem organizacijam. Tudj ostala varnostna ukrepa kot prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja, ki se uporabita takrat, če je storilec že prej kršil prometne predpise in se sme izreči za eno leto do petih let, bosta pripomogla k zatiranju kriminala. 6. V skladu z najnaprednejšimi gledanji na razvoj mladoletnika so predpisi o vzgojnih ukrepih in kaznih za mladoletnike. Tako se sedaj mlaj- Pred gradnjo 4 nove bolnišnice Po vsem, kar amo našteli v dosedanjih treh nadaljevanjih o načrtih za zgraditev nove bolnišnice, si oglejmo še nekaj podatkov o trenutnem stanju in zmogljivosti zdravstvenih ustanov v okraju, predvsem pa o stanju in razvoju novomeške bolnišnice. Pred vojno je bila zdravstvena služba na Dolenjskem slabo razvita. Med vojno se Je na Dolenjskem kot glavnem centru NOB v Sloveniji kljub slabim pogojem ta služba kar uspešno razvijala, in sicer tako partizanske bolnišnice kakor civilno zdravstvo. Po osvoboditvi se je začela zdravstvena služba postopno razvijati, vendar zaradi pomanjkanja sredstev še zaostaja za splošnim razvojem in potrebami. Na področju novomeškega okraja Imamo dve bolnišnici, sest zdravstvenih domov, 10 zdravstvenih postaj, 8 pomožnih zdravstvenih postaj ln eno obratno ambulanto. Samo število zdravstvenih ustanov je primerno potrebam, drugače pa je z zmogljivostjo posameznih ustanov. Danes hočemo obravnavati le problematiko in načrt urejevanja ter razvoja novomeške bolnišnice kot našega največjega zdravstvenega centra. Splošna bolnišnica v Novem mestu oskrbuje vse čenomaljsko, novomeško in trebanjsko področje ter ydel kočevskega, zasavskega Ln ljubljanskega področja. V njenem sestavu je sedem oddelkov. Razmeščeni so v treh zgradbah na levi ln desni strani Krke: na levi strani v bivši ženski bolnišnici kirurški in glnekološko-porodniški oddelek, da desni strani v bivši bolnišnici usmiljenih bratov interni, infekcijski, dermatovenerološki ln otroški oddelek ter pljučni, ki jc v novi zgradbi za Internim oddelkom. V sestavu bolnišnice je še center za medicinsko rehabl-.. litacljo invalidov ln materinski dom. Le-ta posluje v privatni Malovičevi hiši poleg glnekološko-porodniškega oddelka. Navedene enote vsebujejo 475 postelj, medtem ko Je standardnih samo 328. Pred vojno je bilo v sestavu obeh bolnišnic 284 postelj, kar Je Je tedaj znatno presegalo normative, saj sta bili obe bolnišnici zgrajeni le za 210 postelj (ženska 80, moška 130). Z graditvijo pljučnega oddelka in centra za medicinsko rehabilitacijo invalidov (pljučni 93, center 25 postelj), so narasli prostori po normativih le za 118 postelj. Iz tega izhaja, da ima novomeška bolnišnica 147 postelj več, kakor določajo normativi. Od tod tudi osnovni problemi; postelje 60 namreč stoodstotno zasedene. Srednjeevropska merila zahtevajo, naj povprečna letna zasedenost postelj ne bo višja od 80 do 828/o, na porodniških oddelkih ne nad 80V» in otroških okoli 70 %. To se pravi, da sn pri nas postelja niti ne ohladi, ko jo zasede že novi bolnik, še več, pogostni so celo primeri, da mora*a poč silo razmer po dva bolnika na eno posteljo. Kakšno more biti stanje v ostalih prostorih, je potem dovolj jasno. Se drastičnejšo ponazoritev pa kaže dejstvo, da n. pr. na ginekološko-porodniškem oddelku 6luži soba v izmeri 5x3 za Sok prostor, laboratorij, oddelčno administracijo, priročno skladišče ln izpirjevalnico. Kako to deluje na bolnice in osebje, ki tam dela, si lahko predstavlja vsak, ne le tisti, ki tam dela in to doživlja iz dneva v dan. Kljub takemu stanju se storitve bolnišnice iz leta v leto večajo ln so v primerjavi s predvojnimi narasle za nad 120 %, v posameznih letih pa takole: Število Število Število Zased. Povprečna Leto postelj bolnikov dni postelj doba zdrav- W» ljenja 1938 284 4.674 67.997 65,4 14,5 1948 304 4.969 64.250 57,8 13,0 1950 318 7.113 91.789 79,0 12,9 1952 308 7.879 89.437 80,0 11,0 1953 320 7.210 83.180 71,3 11,5 1954 273 8.082 108.988 80,5 13,4 1955 278 9.189 121.921 89,5 13,0 195« 373 8.879 120.827 B8,6 13,6 1957 378 9.029 124.155 98,3 13,7 1958 438 11.352 139.134 90,75 12,25 1959 436 11.447 147.465 92,64 13.06 Iz navedenih podatkov Je razvidno, da se Je v primerjavi z letom 1938 v razdobju 20 let število bolnikov v novomeški bolnišnici povečalo za 6773 ali 144 %, število oskrbnih dni se Je dvignilo za 81.468 ali 119 %\ povprečna zasedenost postelj se je zvišala od 65,4 na 92,7 »/o, povprečna doba zdravljenja se je pa zmanjšala od 14,5 na 13,06 dni, upoštevajoč, da je bilo leta 1959 le 152 ali 53 Vo postelj več. Do konca leta 1959 je bilo nameščenih v »tare prostore nad 60 postelj, s tem pa se Je znatno zmanjšala površina in prostornina za posteljo, ki je sedaj daleč pod določenimi normativi. Znaten porast Števila oskrbovancev močno presega povečano zmogljivost bolnišnice Ce upoštevamo še dejstvo, da mora bolniinica marsikaterega bolnika odkloniti zaradi pomanjkanja prostorov, vidimo, da je nujno potrebno povečati njeno zmogljivost. To kaže ln narekuje pregled bolniških postelj na 1000 prebivalcev; le-eh je v okrajnem merilu le 3.6, medtem ko ie stanje drugod tako: V LRS 6.9 bolniških postelj na Danskem 13,0 n? Švedskem 11,7, v Angliji 11.8. v ZDA 11.1.' v Zahodni Nemčiji 10.8 bolniških postelj na 1000 prebivalcev Upravni odbor bolnišnice Je spričo razmer v sodelovanju t predstavniki ObLO In OLO Se leta IfVSR začel delati na pripravah za dngrajevanle bolniških zeradh TTc+anovlIen Je bil pripravljalni odbor ki le zbral v«e potrebne podatke za gradnjo nove bolnišnice analizah dejansVfp^ stanla le bil Izdelan Investicijski prolekt. katerega je TS T.!u3ske skur><čine LRS (podpredsednik Viktor Avrn»li) pod «t lftR4'4-«0 tudi potrdil Po tako utemeljenih podatkih In znani, pereči problematiki. S katero se že vrsto le* bori no-omeSka bolnišnica In njen požrtvovalni kader, je bilo upravičeno pričakovati, d.i bodo vsi odborniki ObLO Novo mesto v celoti ulasovali za predlog o zgraditvi nove bolnišnice v Novem mestu To se je na skupni seji obeh zborov ObLO Novo mesto 19 avgusta tudi /godilo. Ker so začetn* sredstva za erartnjo ziTotovIlen^ lahko samo toplo pozdravimo skrb 'Judske obJastr In priz-.irievmle organov sa zdravsU-o okraja in občine Novo mesto da bomo v treh letih dobili sodoben osrofln.il hospltallzacijski cepter za naš okraj. Nihče ne dvomi da bo nova bolnišnica v Novem mestu ena najvefjh povojnih prWoh'*o» na pod očju zdruvslv • za delovne ljudi Dolenjske, Spodnjega Posavja, Bele krajine in Kočevskega. ši mladoletniki, t. j. oseba v starosti od 14 do 16 let, sploh ne sme kaznovati, ampak se sme izreči samo vzgojni ukrep, starejši mladoletniki pa imajo še takozvani mladoletniški zapor. Namen vzgojnih ukrepov je. da se mladoletnim storilcem zagotovi vzgoja in poboljšanje. Kazenski zakonik pozna tele vzgojne ukrepe: ukor ali oddaja v disciplinski center za mladoletnike, strožje nadzorstvo staršev, skrbnika, druge družine aH skrbstvenega organa ter oddaja v vzgojni zavod, v vzgojni poboljševalni dom ah' v zavod za defektne mladoletnike. Nov vzgojni ukrep je oddaja v disciplinski center za mladoletnike. Sodišče odda mladoletnika v center, če pričakuje, da bodo kratkotrajna ukrepi dosegli namen Mladoletnika, ki mu je izrečen ta ukrpp, sme sodišče oddati v disciplinski center za določeno število ur ob prazničnih dneh ali za določeno število ur v teku dneva ali nepretrgano za določeno število dni. Pri tem mora sodišče gledati, da mladoletnik ne izostane od rednega pouka. Taki disciplinski centri zaenkrat še niso ustanovljeni vendar so že v teku priprave za ustanovitev Starejši mladoletniki pa prestajajo kazen mladoletniškega zapora v posebnih kazensko-poboljševalnih domovih. Pri odmeri kaznj Je treba upoštevati duševno razvitost storilca, kar je prišlo do Izraza pri tako imenovanih mlajših polnoletndldh, t. J. osebah v starosti od 18 do 21 let. Tudi proti takdm storilcem je možno uporabljati strožje nadzorstvo skrbstvenega organa in oddaje v vzgojno poboljševalni dom. če sodišče ugotovi, da je duševna razvitost takega mlajšega polno-letnika enaka razvitosti mladoletnika. 7. Med spremembami v posebnem delu kazenskega zakonika kaže ozozoriti, da se je razširil krog kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo ali na predlog oškodovanca. Tako se n. pr. kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 142-1 KZ preganja na zasebno tožbo. Ce pa Je bila taka poškodba prizad*jana z nevarnim sredstvom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje aH zdravje hudo pokvari, pa začne pregon javni tožilec. Zato bo v bodoče pri lahkih telesnih poškodbah, kjer ni bilo uporabljeno kakšno nevarno sredstvo, vložiti zoper storilca le zasebno tožbo, ne Pa podajati predlog na pregon na postajah LM ali pri javnem tožilstvu. Se umestne-je pa Je, da se taki spori uredijo pri poravnal nem svetu. 8. V skladu s spremembami in z dopolnitvami kazenskega zakonika je bil sprejet 1. januarja 1960 uveljavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. Te spremembe so zlasti zajele postopek zoper mladoletnike, kar Je bilo nujno potrebno zaradd najštevilnejših sprememb v kazenskem zakoniku. Manjše spremembe so tudi glede stvarne pristojnosti. Tako sodijo okrajna sodišča o kaznivih dejanjih, Za katera Je z zakonom določena kot glavna kazen denarna kazen ali zapor in za vsa kazniva dejanja tatvine iz čl. 249-1 KZ. O nekaterih kaznivih dejanjih, to je po pomembnosti, za katere pa je sicer predpisana le zaporna kazen, in o vseh ostalih kaznivih dejanjih, za katera je z zakonom določena kazen strogega I a pora ali smrtna kazen, pa določajo okrožna sodišča. 2e ta bežen pregled pokaže, da naša kaznovalna politika vedno bolj in bolj uveljavlja načelo humanizacije in reso-cializacije. Štefan SlmončiČ GROSISTlCNO TRGOVSKO PODJETJE Z METRSKIM TEKSTILNIM BLAGOM IN TEKSTILNO KONFEKCIJO NUDI V SVOJIH SKLADIŠČIH TRGOVSKI MREŽI STALNO BOGATO IZBIRO BLAGA TKANINA-GALANTERIJA Celje Šoferja poštenega In treznega za prevoz kruha sprejmemo takoj Pismene ponudbe pošljite upravnemu odboru Peka-rlje Novo mesto Pekarija Novo mesto ZUHIHIEPOLITIĆRI TEDENSKI PRE6LED V središču zanimanja svetovne javnosti je bil zadnji teden korak zastopnikov petih drŽav na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku. ki so predlagali Generalni , skupščini resolucijo z namenom, ublažiti mednarodne napetosti oziroma pripraviti oba bloka do tega, da bi se začela spet pogajati. Zastopniki petih držav so bili predsednik Tito, predsednik Naser, predsednik Kvarne Nkrumah, predsednik Sukamo in premier Nehru. Predlagali so, naj bi Generalna skupščina priporočila predsedniku ZDA Eisenho-tverju- in predsedniku sveta ministrov ZSSR Hruščevu, da bi se sestala bodisi sama aH v navzočnosti nekaterih državnikov, vsekakor pa pod okriljem Združenih narodov, in skušala doseči vsaj majhen napredek iz sedanjega zastoja v pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Kakor je bilo pričakovati, Je predlog petih držav vzbudil po vsem svetu ogromno zanimanja in v glavnem odobravanja Ne samo svetovni tisk, radio, televizija, svetovno Javno mnenje, ampak tudi delegati na XV. zasedanju Generalne skupščine so navdušeno pozdravili ta predlog, ko ga je v svojem govoru pred skupščino pojasnil predsednik Indonezije Sukamo. Ni dvoma, da je korak zastopnikov petih držav posledica globoke zavesti, da so državniki pred svojimi narodi odgovorni za svetovni mir in dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se mir ohranil in utrdil, kakor je dejal predsednik Tito. Zal, pa je treba povedati, da je kljub ugodnem sprejemu, na katerega je predlog naletel v svetovni javnosti, odgovor obeh blokovskih strani precej nezado- voljiv. Najbolj odklonilen je bil odgovor predsednika ZDA Eisenhowerja, ki je dejal, da se bo sestal s sovjet-skim premierom Hruščevom le, če bodo poprejšnji razgovori pokazali, da je Sovjetska zveza »pripravljena vrniti se na pot miroljubnih pogajanj«. Do dal je, da v izjavah ali dejanjih sovjetske vlade ni nič takšnega, kar bi ustvarilo prepričanje, da bo morebitni sestanek med njim in Hruščevom uspešen. »Ne bi hotel sodelovati v formalni potezi,«1 pravi Eisenho\ver, »ki bi v sedanjih okoliščinah lahko ustvarila popolnoma zgrešen in napačno tolmačen vtis po svetu,-Zanimivo pa je vsekakor tudi stališče ščino, je razočaral v dveh bistvenih vprašanjih: v vprašanju razorožitve in v vprašanju oboroževanja Zvezne republike Nemčije. Toda stališče britanskega premiera je samo eno izmed znamenj trenutne krize, v kateri so mednarodni odnosi, predvsem pa odnosi med obema blokoma. Pričakovati je bilo, da bodo blokovske države usoilneje odgovorile na pobudo petih držav, toda trenutno vse kaže, da se je položaj le še bolj zaostril, 6aj vztrajanje na ekstremnih pozicijah in postavljanje za drugo stran nesprejemljivih pogojev nikakor ne moreta pripeljati do pogajanj. Seveda so to šele prve reakcije, prvi Pobuda netih držav britanskega premiera Macmillana, ki je po dolgem omahovanju le prišel osebno v New York, da bi sodeloval na XV. zasedanju Generalne skupščine. Macmillan je dolgo veljal za nekakega posrednika med VVashingtonom in Moskvo, toda po neuspehu pariške konference se je očitno razočaral in trenutno nima nobene želje po posredovanju. Formalno britanska delegacija na zasedanju Generalne skupščine sicer ne kritizira predloga petih, saj jc bil med njimi tudi premier Nehru to je predsednik države, članice Britanske skupnosti narodov, toda praktično daje Macmillan tudi v tem vprašanju podporo predsedniku Eisenho-werju. Tudi govor, ki ga je imel premier Macmillan pred Generalno skup- odmevi na pobudo zastopnikov petih držav in zato je nemogoče oceniti njene daljnosežne posledice. Resolucija bo brez dvoma pokazala ves svoj pomen šele v prihodnosti, čeprav je že zdaj jasno, da pomeni doslej skoraj edinstven korak v svetovni diplomaciji, edinstven predvsem zato, ker odpira izredno široke možnosti izvenblokov-skim državam za posredovanje med obema blokoma, za pomirljivo vplivanje na razburkane blokovske strast; in za izglajevanje medsebojnih trenj Pobuda zastopnikov petih držav jc hkrati pokazala, da reševanje svetovnih problemov, posebno, kadar gre. za vprašanje vojne ali mira, nikakor ni več izključna zadeva obeh blokov in obeh vodilnih velesil v njiju. Preprečujemo skisanje (cikanje) vino Zadnja kontrola kakovosti vin po gostinskih obratih novomeške občine je našla precej sklsanega (cikastega) vina. Skisanje povzročajo drobne bakterije ocetne kisline, ki razkrajajo alkohol (pa tudi sladkor) v ocetno kislino in vodo. Te bakterije lahko pridejo v vino že z grozdjem, posebno hitro se pa razvijajo pri veliki toploti. Za razvoj potrebujejo kisik (zrak), zato se posebno hitro razvijajo v nepolnih sodih, v katerih se nahaja srak. Majhno množino ooetne kisline vsebuje skoraj vsako vino. Pri težkih vinih ta kislina ne pride tako do izraza. Ko pa težka vina zmešamo (režemo) z lahkim vinom in tako znižamo alkohol, udari cik močno na dan. Zato je kontrola vin ugotovila največ primerov cika posebno pri vinu, dobavljenem pri podjetjih, k| imajo navadcJ vino mešati (rezati). '.Ji Ocetne bakterije, ki povzročajo cik, se zaredijo v vinu največkrat že med kipenjem (vretjem) mošta. Da to preprečimo, rnoramo Že pri trgatvi odblrati gnilo in najedeno grozdje od zdravega, ker tako grozdje vsebuje kali bolezni. To velja zlasti za črnino, ki kipi (vre) dalj časa na tropu. Posebno je nevarna pokvarjena posoda. Med dolenjskimi vinogradniki je namreč razširjena slaba navada, da puste nekaj litrov vina v sodu, Češ da Se sod tako bol je _ ohrani. Vino v sodu pa se skisa in s tem pokvarimo sod. Zato Je nujno potrebno, da sod pred ponovnim polnjenjem zakuhamo s 3 do 5 odstotno raztopino sode (na 10 litrov vode damo 30 do 50 dkg sode). Na vsakih 100 litrov vsebine damo vsaj 5 litrov kropa s 5 odstotno raztopino sode. Ko sod zakuhamo s sodo, ga izperemo še z mrzlo vodo, pustimo 2 do 3 dni, da se posuši, nakar ga močno zažveplamo (3 azbestne trščice na 1 hI prostornine) in zabijemo. Cez 14 dni sod ponovno ' operemo s hladno vodo in pred polnjenjem zmerno, zažveplamo (1 azbest, tršči-strani najprej škodljive ostan-raztopina sode in močno žve-planje undčj ocetne bakterije, ki so se naselile na dogah. Pranje soda z mrzlo vodo od-stani najprej škodljive ostna-ke sode, pozneje pa škodljive ostanke močnega žveplanja. Le na ta način popravljena in zakuhana c i kasta posoda Je sposobna za sprejem novega gosta — mošta in vina. Nikakor pa ne smemo postopati tako, kot je to storil neki vinogradnik, ki je na os-tanek skisanega vina v sodu, ne da bi sod prej očistil in zakuhal s sodo, nalil portugalko. Razumljivo, da je taka portu- Mali oglas v domačem tedniku — zanesljiv uspehi galka kljub sladkobj bila ci kasta, vinogradnik se je ps kontrolnima organoma Čudil od kod oik. Takih vinogradnikov je najbrž več in zato smo napisali tale pouk da pozneje pri prodaji vina in kontroli gostinskih obratov ne bo razočaranja. Na koncu moramo še povedati, da se skisanje (cikanje) vina lahko samo prepreči, ne more pa se pozdraviti. Nadaljnje skisanje lahko samo ustavimo in to najbolj zanesljivo s prekuhavanjem (pasteriziranjem) malo skisanega vina: ker bo vročina (70 do 900 C) uničila glivice ocetne kisline Pri malo skisanem vinu lahko ustavimo nadaljnje klsanje tudi z močnim žvoplanjem. Malo skisano vino se lahko prekuha tudi v žganje. Iz močno skisanega vina pa lahko napravimo samo dober kis in ničesar drugega. Ce hočemo, skisano vino uporabiti za kuhanje žganja, mu moramo najprej z dodatkom apna odvzeti ocetno kislino. Ocetna kislina je namreč hlapljiva in bi pri kuhanju žganja (destiliran ju) prešla v žganje. Pripominjamo. da kakor vino. napada glivica ocetne kisline tudj sadjevec. To. kar smo napisali za vino. velja tudi za sadjevec. Ker je skisanje (cikanje) najbolj nevarna hi najbolj razširjena bolezen vina in sadjevca, smo napisali to opozorilo vinogradnikom in gostinskim obratom v pouk. D. T. M Nekdanja britanska kolonija v Zahodni Afriki Nigerija je postala neodvisna. Š tem se je Število neodvisnih Afričanov povečalo za 35 milijonov ljudi. Kljub velikim razlikam znotraj same Nigerije ima nova afriška država vse gospodarske pogoje za hiter razvoj. Nigerija je že zaprosila za sprejem v OZN in bo postala 99. Članica svetovne . organizacije. I ■ V Scarboroughu v Veliki I Britaniji se je začela letna konferenca laburistične stranke v zelo zaostrenem in napetem vzdušju. Nihče si ne upa napovedati, kakšen bo konec te konference. Znano je, da vladajo trenutno v laburistični stranki velike Britanije huda nesoglasja, predvsem glede vprašanja nacionalizacije ta *javnega imetja« in glede obrambne politike. ■ Organizacija za kmetijstvo in prehrano OZN (FAO) je v letnem poročilu sporočila, da se je kmetijska proizvodnja na svetu povečala v zadnjih letih za 2 Vo, medtem ko znaša prirastek prebivalstva 1.6 V«. ■ V Celovcu je bilo zborovanje zaupnikov organizacije Kiirntner Meimatdienst, v kateri so združena razna nemška nacionalistična In šovinistična društva. Na zborovanju so navzoči »najostreje napadli vladni osnutek zakona o rabi slovenščine v koroških uradih* ln -mu napovedali boj«. K. Na Dunaju je končala delo konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo. Sef Jugoslovanske delegacije na tej konferenci Je Izjavil, da je letošnje zasedanje odprlo možnosti za razširitev dejavnosti Mednarodne agencije na mnogih važnih popriščlh. OBJAVE i- RAZPISI — ODLOKI — OBVESTILA Odredba o obveznem zatiranju čebelne nosemavost. Na podlagi prvega odstavka 5. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred kužnimi boleznimi (Uradni list flrj. 6t. 26-291/54) v zvezi z a. točko 42. člena Zveznega zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list flrj, štev. 82-644/57) ter z 2, točko 26. člena Statuta občine Novo mesto je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Novo mesto na svoji seji dne. IT. septembra 1960 izdal ODREDBO o obveznem zatiranju kužne bolezni čebelna nosemavost na območju občine Novo mesto L člen Da se prepreči in zatre Širjenje kužne bolenl čebelna nosemavost, ki se pojavlja v vedno večjem obsegu na območju občine Novo me- Obvestilo Stanovanjske skupnosti v Novem mestu Vsa podjetja, ustanove, hišne svete In hišne lastnike, ki so prejeli odločbe za stanarino oddanih stanovanj prosimo, da odvedejo 3 odstotke stanarine od 1. Januarja 1960 dalje Stanovanjski skupnosti na račun pri Komunalni banki v Novem mestu. TekočI račun stanovanje skupnosti -Center- 606-70 2-458 TekočI račun Stanu« »•'. skupnosti -Kandila- «n«-*o MM Tekoči račun Sf;i«..... skupnosti -Bršljin- «»«-60 2 460 Lahko plaćate tudi v poln vini v pisarni Stanovanjske skupnosti. Vsa on tesnila dobite na taJnUMvn Stanovnnisicr skupnosti Novo mesto (pisarna v Domu ljudske presvete)- sto, se nalaga lastnikom, imetnikom ln čuvarjem Čebel (v nadall-njem besedilu lastniki), da: 1. vsako obolenje ln Se sum obolenja čebel za kužno boleznijo obvezno nemudoma prijavijo veterinarskemu inšpektorju aH veterinarski postaji ObLO Novo mesto: 2. obolele oziroma sumljive panje ločijo od neokuženih ln imajo ločene do veterinarskega pregleda: 3. obolele čebele obvezno zdravi' 1o ln Izvršilo vse predpisane preventivne ukrepe glede neobolellh čebel do navodilih in pod nadzorstvom občinskega veterinarskega, Inšpektorja ali strokovnjakov, k1 Hh za to pooblasti občinski veterinarski Inšpektor, vse na svoje stroška. 1. Člen , Da gre za kužno bolezen, se štele že v primeru, če ie med čebelami istega čebelnjaka pojavi zaporedoma dvoje ali več obolenj ■ enakimi ali podobnimi znaki aH če nanaRloma pogine več "ebel brez vidnega znaka. 8. Člen Vsak prevoz čebel na območju občine Novo mesto brez ustreznega veterinatekegn dovolleni* 1e -repovedan. Jezikovni tečaji za tule jezike v okviru Oelavske univerze v Novem mestu Delavska univerza v Novem mestu bo tudi letošnje šolsko leto priredila tečaje za tule lezike. a le ob zadostnem števlmu prijav, l.lencev. Tečali bodo naslednji: Angleški Jezik (začetni In nada-sevalni točal): poučevala bo nmf Fva Nlferpfll. Nemški jezik (začetni ln narta-iievainl); poučeval bo prof Tanez Podboj. Francoski Jezik (začetni ln nadaljevalni): poučevala bo prof Ma-l'i Stritar. Kdor čeli oblikovati ka'rrefia •iavf>d"nlh tr-čalev. se lahko prlla-vi VHak dan v gimnazijski pisarni ori tajnici Danici Zenovi. Na sestanku dne 10. oktohra ob 19. url v gimnazlU se bomo dogovorili o visini d»nrrnpsa prispevka za en mesoe pouka. Delavska univerza v Novem mostu. Kršilci te odredbe se kaznujejo po predpisih V. poglavja Temeljnega zakona o varstvu živine Dred llvalsktml kužnimi boleznimi. 5. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, objaviti pa se mora tudi v Dolenjskem listu. Številka: 04/7-35-80/1-60 Novo mesto 28. septembra 1960 Predsednik Sveta za kmetijstvo: Tnl. Janea Miklavc. I. r. Predsednik ObLO: Maks Vale. 1. r. Naknadni razpis prostih mest v Šolstvu Na oodlagi 244. m 245. členu Zakona o Javnih uslužbencih, 7 člena Pravilnika o Izvajanju razpisov uslužbenskih mest za učno In vzgojno osebje (Objave Sveta za šolstvo LRS .št. 2 — 1 maja 1958), na predlog Komisije za razpis delovnih mest za učno In vzgojno osebje pri ObLO Novo mesto ln sklepa Sveta za šolstvo pri ObLO No <*0 mesto Izdajam naslednji ' NAKNADNI RAZPIS prostih uslužbenskih mest sa učno ln vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih ustanovah v občini Novo mesto: Uslužbenska mesta učnega 'n vzgojnega osebja z višjo al! vi =oko Izobrazbo: Mirna peč: 1 profesor aH predm. učitelj 'B nemščino oz anglefJ'no.; - Pogoji: Univerza ali VPS --tiplomo; • dodatek 3.000 din 'n črnsko stanovanje Učiteljišče. Novo mesito: 1 profesor za zgodovino ot zemljepis; — Pogoji: Univerza; samsko tta-n ovan je. Predsednik Sveta za šolstvo: Sergej Thorževskv, 1. r. DOPISNA S0LA V LJUBLJANI razpisuje vpl» v i. letnik dopisne ekonomske srednje sole, v dopisno administrativno šolo, v I. in II. stopnjo dopisne splo-tnolzobraževalnc Sole (osemletke), ▼ I. stopnlo Jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski Jezik. Pravico do vpisa v vse Sole Imajo člani organizacije Zveze borcev BO otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo selo ln v tečaje tujih lezikov se lahko vpijejo tudi člani sindikatov. Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse gole razen za administrativno, ki se bo začela v Januarju. Prijave poAlJite do 20. oktobra na naslov- DOPISNA SOLA. LJubljana Linhartova I. Program, prijave n navodila sa vpis ln lolanje v Dopisni šoli dobite od 8 oktobr# dali* pri okrajnih in občinskih oiborlh ZB, pri občinskih in okretnih sindikalnih svetih aH v Dopisni šolU LJubljana Mkoz.anMeva S telefon 30-043 Za post>bne informacije prllo-llte /nnmko tu odgovor v znesku 90 din. Razpis Uprave za ceste LRS Uprava za peste [RS razpisuje na?ledn1l dve delovni mesti pri Tehnični lekdji v Novem mestu: t, mesto pIsarnKke uslužbenke na sedežu sekoU^. Poro1: nižja strokovna izobrazba, po možnosti s prakso v pisarniški službi. 2 me«t<) referenta *a bančno P*" sinvnnle i?> llkvldn-ijo računov v računovodstvu spirciie. - pogoj: sredv-a ali nlžla strokovna izob- razna. Prednost imijo kandidati i vpMo Izobrazbo o/iromn prakso-In form.tel le dn,te In sprejema prosn'f (TprAVa •-. .-csie LRSi Tehnična s.-kolja. Novo mesto, Uoš>" Ijanska 8. Predstavljamo: Trgovsko podjetje »Zadružnik« Letos avgusta so odborniki ObLO Nov.j mesto na seji potrdili ustanovitev trgovskega podjetja »Zadružnik« v Novem mestu. Obiskali smo direktorja tov. Alfonza Čučnika, ki nam je povedal marsikaj o vzrokih, ki so narekovali združitev podjetja »Vino« z novim podjetjem »Zadružnik«, ki je prevzelo dejavnost prejšnje Poslovne zveze Novo mesto. Naštel nam je številne naloge novega podjetja in tudi nikjer ne gre. »Ustanovitev podjetja «Za-$ru4nik» je narekovalo več tarokov. Opravljalo bo dejavnosti Poslovne zveze Novo me-«0. U ja v likvidaciji, in pod-Mja «Vino» Novo mesto, ki se titan jo pridružilo. Osnovna naje odkup kmetij -i h pridelkov, to pa jetju hkrati omogoča učin-'ito preskrbo Novega mesta, to Je obdržalo obe poslovalnici za sadje ln zelenjavo. Oglejmo si najprej vzroke za »družitev podjetij. Najmočnejša kpodbuda je bil0 spoznanje, da bo na našem področrju v odkupu in preskrbi laže delovalo podjetje, fci bo gospodarsko močno. Poslovni prostori, člani kolektiva, prevozna sredstva ln vse drugo ie zdaj združeno !n 90lj gospodarno uporabljeno, ieveda po so močnejša tudi osnovna sredstva. Obseg poslovanja novega podjetja Zadružnik je znatno večji 6d onega pri odkupnih podjetjih doslej. Poslovna zveza Novo mesto je imela svoje odkupno področje omejeno, mi pa lahko odkupujemo kjerkoli ln tudi kamorkoli blago prodajamo. Odkup je velika naloga, zato ga pojmujemo toar naj resneje. Podjetje se zato že od vsega začetka trudi organizirati dobro odkupno mrežo. Razen Sadja, zelenjave ter ostalih kmetijskih pridelkov odkupujemo tudi živino, zaenkrat le prašiče. Te prodajamo predvsem domačim mesarskim podjetjem, ker Pa je precej presežkov, jih prodaj amo tudi izven našega okraja. Gostinska podjetja oskrbujemo z vinom, s pivom ter z dfnuigirnJ alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Nova vrsta dejavnosti je oskrba z gradbenim materialom. Na prvi pogled je morda malo čudno: odikup in 4&radbenl material v eni vreči, vendar zadeva nI tako neposrečena, kot kaže na prvi pogled ▼ kmetijstvo investiramo zadaj- lota velike zneske, zato se je Investicijska dejavnost močno povečala tudi v kmetijskih zadrugah. Te pogosto ne morejo najti gradbenega materiala za raanjiše, pa tudi za večje gradnje. Naše podjetje jim bo tu priskočilo na pomoč. Ni gospodarsko, da bi iz vsake zadruge, ki gradi, nekdo lstoal potreben material na tržišču; vsi vemo, da ga je težko na(jti. Raje oskr-bimo vse to zadrugam ml ln jih rešimo številnih težav. Primernih skladišč še nimamo. Razvoj kmetijske proizvodnje jih čedalje odločneje zahteva. Pomagamo si tako. da blaga ne skladiščimo. To je tudi mnogo ceneje. Ml ku,pimo blago od zadruge, morali bi ga naložit, to odpeljati v naše skladišče tam spet razložiti In pred odpremo naročniku še enkrat naložiti. Mnogo enostavneje je. da kmetijska zadruga kot proizvajalec blago po našem nalogu odpošlrje direktno naročniku. To je v večini primerov izvedljivo, sai so naše zadruge že toliko močne, da je tudi za njih negospodarsko odkupovati količi, ne, ki so manjše od vagonskih. So pa nekateri proizvodi, pri katerih to ni izvedljivo, ker je proizvodnja še premajhna. Tam se seveda skladiščenju ne moremo Izogniti, ker moramo v skladišču nabrati toliko blaga, da €a je dovolj za vagonsko pošiljko. Kmetijske zadruge so se že v veliki meri usmerile pred vsem v kmetijsko proizvodnjo. Mnoge Izmed njih Imajo težave s prodajo svojih izdelkov na tržišču. Spet smo tu ml, Td jim v takih primerih pomagamo ln posredujemo njihov proizvod potrošnikom. To velja predvsem za mani še zadruge, v večji ali manjši meri pa za vse, saj se v obilici poslov težko posvetijo tudi komercialni službi. Skrb za ozimnico Novega mesta Vaše bralce bo gotovo zanimalo kaj smo ukrenili in kaj še nameravamo, da bi prebivalcem, ki žive v mestih, oskrbeli dobro ozimnico. Kropirja je letos dovolj; ponudba je zelo velika, tako da tu ne bo težav. nekaj težav, brez katerih pač Presežke krompirja smo vsa le ta doslej zlahka prodali v ostalih republikah. Gotovo se mnogi spominjajo prave poplave tu.jjh nakupovalcev, ki so vsako Jesen na našem področju povpraševali za krompir in cene v svojo škodo dvigali. Letos tega ne bo. Ostale republike, ki so bile doslej naš največji odjemalec krompirja, so zadnji dve leti zelo povečale domačo proizvodnjo, ki letos v večini primerov že zadošča njihovim potrebam. Zato bomo letos presežke krompirja malo teže prodali kot doslej. Jabolk ln zimskega sadja je po dosedanjih ocenah na našem področju dovolj, čeprav letina zaradi spomladanske pozebe ni bila najboljša. V primeru, da bi se ta predvidevanja pokazala kot neutemeljena, pa imamo dovolj možnosti za odkup zimskega sadja na Štajerskem. Dovolj bo tudi zelja, repe ln vsega, s čimer gospodinje jeseni napolnijo shrambe. Tudi letos bom0 tako kot lani novomeškim potrošnikom nudili vse, kar potrebujejo za ozimnico, v naših skladiščih v Bršljinu pri železniški poštarji. Tu bi rad mimogrede omenil težavo, katero nam morda nehote povzročajo gostinska pod jetja. ustanove in drobni po- crošaiki u i\i>vega mesta, v mislih imam krompir, pa tudi nekatere druge jesenske pridelke, ki jih potrebujemo za ozimnico. Vsi našteti še vedno žive v dobri veri, da bodo dobili najboljše pridelke neposredno pri kanetu proizvajalcu. Hodijo Po vaseh, ogledujejo, tržijo in kupujejo ter s tem povzročajo nepotrebno zmed0 in hkrati dvigajo cene. Nemalokrat se primeri, da sta gospodinja in tudi aakupovalec. živeč* v dobri vari. da je krompir tohninec najboljši za juho, kupila tak krompir od kmeta in ga seveda preplačala (saj pravimo: kdor dobro kupi — dvakrat kupi), pozneje pa sta doma ugotovila, da jima j© krnet podtaknil krompir merkur... Poudarjam da imamo v našem skladišču na razpolago dovolj krompirja raznih vrst, od tolminca, >t>a belega« ln gorenjskega pa vse do merkurja ln da lahko vsak potrošnik dobj v našem skladišču po zmernih cenah krompir tiste vrste, ki mu najbolj ugaja. Vsi. ki so vajeni kupovati po starem načinu, »direktno« od kmeta, bodo naredili neprecenljivo uslugo sebi In nam, če svoi dosedanji način kupovanja opuste.« Kakšna je resnica posestvu v Sevnici Vse pogostnejše in žolčnejše so razprave na vseh mogočih forumih in mestih o stanju na Kmetijskem posestvu v Sevnici. Občinski zbor proizvajalcev je na zadnji seji sprejel priporočilo, naj se prouče možnosti o priključitvi tega posestva k sevniški KZ. O tem je preteklo sredo razpravljala skupina ljudi Iz KZ, posestva, Okrajne Zadružne zveze in sevrriških političnih organizacij. Kaj so ugotovili na tem sestanku? Zgodovina tega kmetijskega gospodarstva je težka, saj so ljudje pričeli z golimi rokami. Kljub vsem težavam imajo danes lepe uspehe, hmelj je dobro rodil in tudi plantažni nasadi dajejo prvi^ večje dohodke. Tudi drevesnica bo dala svoje, večje Jtevilo mlade živine pa raste in dnevno pridobiva na teži. podjetje ima znatne težave z obratnimi sredstvi, ker iih ima premalo. To je potrdila tudi analiza sredstev na Kmetijski banki v Brežicah. Res pa je tudi, da je vodstvo tega posestva zadnje leto bolj šibko, saj je direktorica že eno leto v odpovednem roku in, razumljivo (kar tudi sama priznava), ne dela več' vsega, kar bi morala. Novega direktorja pa ni in ni, tako da je resna nevarnost, da bodo zaposleni izgubili se tisto veselje, ki ga do dela imajo. Predstavniki KZ Sevnica so Izjavili, da načelno sicer nimajo nič proti priključitvi posestva, vendar so v razpravi dognali, da z enim varnim kmetijskim tehnikom tako obsežnega posla ne bi zmoglL Ta ie že sedaj preobremenjen, saj je 'o ena največjih KZ na področju Slovenije. Res, novi kadri se šolajo, toda ti bodo šele s prakso sposobni prevzeti nase težke naloge. O ekonomski sposobnosti posestva je bilo več dobrih in tudi slabih novic. Občinska komisija, ki je podrobno proučila poslovanje, ie ugotovila, da ni kritično ta da :e posestvo ekonomsko lahko samostojno. To ugotovitev so potrdili tudi predstavniki OZZ, čeprav pravijo, da bo perspektivno na tem področju samo en kmetijski obrat ali bolje rečeno ena kmetijska smer pod enotnim vodstvom. Da bi to stanje dosegli, pa bo potrebno še veliko kadrov In dela. Potem bo možna tudi specializacija, ustanovili bodo lahko močnejše obrate, ki- bi se med seboj dopolnjevali in podobno. Pri trenutnem stanju kadrov pa bi tako združitev pomenila samo ne- Koristen izlet Dragatuščanov TA PROSTOR SMO ODSTOPILI TRGOVSKEMU PODJETJU »ZADRUŽNIK« Deset let DS v Industriji perila Kolektiv Industrije perila Novo mesto je v soboto, 1. oktobra, slovesno proslavi! 10-letnico delavskega samoupravlianja. Med gosti smo opazili podpredsednika OLO Ludvika Goloba, tajnika OSS Janeza Usenika, sekretarja Občinskega komiteja ZKS Mira Thor-Zevskega ln tajnika OS9 Staneta Zupančiča. O uveljavljanju in delu organov delavskega samoupravljanja v preteklem desetletju je govorila naj- prej članica delavskega sveta Marija Sitar, nato pa predsednica sedanjega delavskega sveta Anica Lavrlč. Iz obeh govorov smo posneli le nekaj kratkih ugotovitev, ki dokazujejo velik napredek kolektiva, ki se že vsa leta po vojni bori z osnovno težavo — delovnimi prostori. V preteklem desetletju je v organih delavskega samoupravljanja v Industriji perila sodelovalo 238 delavk, kar pomeni, da je skoraj z investicijsko izgradnjo. Stroji so bili zastareli in prostori pretesni. Najeli so več posojil; nekatera izmed njih bremenijo kolektiv Se danes, navzlic vsem težavam pa so vztrajne in delovne članice kolektiva uspele slediti razvoju. Predsednica sindikata tov. Zofka Sopčič je po kratkem nagovoru razdelila 31 delavkam, ki so v kolektivu več kot io let, in predsednicam dosedanjih delavskih svetov ln upravnih odborov darilo kolektiva - majhno materialno priznanje. Obratni delavski svet obrata Kostanjevica je vsemu kolektivu čestital in poklonil šopek ter utnetrii&ko sliko. Po slavnostnem delu se je zvrstil kulturni del programa z uspelimi pevskimi točkami in recitacijami, nato pa je sledila družabna prireditev. Zadružni svet Kmetijske zadruge Dragatuš je tudi letos priredil za svoje člane, vodstvo aktiva mladih zadružnikov in vodstvo pionirske šolske zadruge poučno ekskurzijo. V dveh dneh (25. in 26. septembra) je 42 udeležencev videlo marsikaj novega in zanimivega. V Zagrebu 60 si ogledali velesejem in Maksimir. Obiskali so rojstno hišo Maršala Tita v Kumrovcu in bližnjo okolico. Od tam so odpotovali proti Mariboru, kjer so obiskali hidroelektrarno Mariborski otok ln Kmetijsko posestvo KošakI pri Mariboru, nato odšli v Ptuj. kjer so obiskali muzej in okolico Kidričevega ter končno še vrelec v Rogaški Slatini. Program ekskurzije je bil zelo obsežen, navzlic temu pa je pomenila za vse udeležence pouk in razvedrilo hkrati. Povsod so jih sprejeli zelo gostoljubno, še posebej pa na Kmetij'sfcem posestvu KošakI pri Mariboru. Kmetijska zadruga Dragatuš prireja takšne ekskurzije vsako Dopisujte v Dolenjski list! leto. Ker je program vedno že vnaprej dobro pripravljen, nu-dljjo udeležencem razen vsega, kar vidijo tudi nemajhno stro kovno korist, saj se seznanijo s številnimi kmetijskimi problemi drugih področij in izmenjajo izkušnje. varnost, da bi bilo vse delo š« slabše opravljeno. Prisotni so s* zedinili, da je treba pospešiti namestitev novega vodstva na posestvu. Odprto pa je vprašanje obratnih sredstev. To bo sicer izenačeno ria prihodnji seji ObLO, vendar so mnenja o tem tako deljena, da je Izid dokaj negotov. Prav bi bilo? da* bi si dali člani ljudskega oo> bora postreči s točnimi in preverjenimi podatki in da ne bi verjeli zgolj besedičenjem tega ali onega. Predvsem pa je treba poslušati in upoštevati mnenje kolektiva, mimo katerega gredo skoraj v glavnem vse te razprave. Ocene posameznikov so lahko zmotne, volja kolektiva pa je cvr» sta in edino odločujoča. Zato ne bo odveč predlog, ki je bil dan na tem posvetu, da naj bi pred sejo ljudskega odbora svet za finance in svet za gospodarstvo skupaj z delavskim svetom posestva podrobno proučila razmere in sta-, nje na posestvu. Sele na podlagi take, skupne obravnave bo verjetno možno dati ljudskemu odboru pravilen predlog in obrazložitev glede garancij za obratna sredstva. Glasovi ln mnenja o posestvu krožijo med ljudmi. Družbena sredstva so vložena v to posestvo; zato ima edino družba pravico odločati o njegovi bodočnosti. Predstavniki najrazličnejših forumov in vsi drugi, ki se za stvar zanimajo, pa upajo, da bo ljudski odbor lahko pravilno odločil edino na podlagi ene same - pravilne ocene stanja. To pa so mu dolžni prikazati vsi, ki stvari dodobra poznajo. Za dosedanje gospodarjenje, ki je kamen spotike, bo mogoče najti odgovorne ljudi. Gotovo ni krivec delavec na posestvu* temveč prej kdo drug. -ok Skupina delavk, ki so v Industriji perila že več kot 10 let. Za vztrajno in požrtvovalno delo so na proslavi desetletnice delavskega samoupravljanja prejele zlate verižice, skromno priznanje kolektiva za zvesto in dolgoletno ustvarjanje TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Nedavno tega so v Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljali o urejanju delovnih razmerij. Zakon o delovnih razmerjih velja že tri leta. V tem času se je pokazalo, da zakon ni vselej vsklajen s sistemom delavskega in družbenega opravljanja pri nas. Zaradi predpisov je prišlo do mnogih nejasnosti, do sporov in podobnih težav. Ob razpravah sta nastala pravzaprav Uva predloga. Eni se ogrevajo za to, da bi zakon še bolj razširili in dali vanj še bolj podrobna določila o tem, kako naj v podjetjih urejajo delovna razmerja. Gre torej za še bolj centralistično urejanje delovnih razmerij, in za to, da bi z administrativnimi ukrepi uveljavljali zakonske predpise. Praksa pa opozarja prav na nasprotno. Številne določbe v zakonu več kot očitno dokazujejo, da tako širok zakon omejuje in ovira delo samoupravnih organov in da bi bilo treba zakon pravzaprav prečistiti in pustiti v njem le najosnovnejša splošna določila. Podrobneje naj bi delovna razmerja urejali kolektivi sami s svojimi pravili oziroma pravilniki. Razumljivo, da se za tako smer, če tako rečemo, ogrevamo tudi mi. S krepitvijo socialistične demokracije in ob večji materialni osnovi samoupravnih organov bo prav, če bodo tudi določila o delovnih odnosih zares okvirna. Nemogoče je namreč, da bi v takem zakonu do vseh podrobnosti določili vse posebnosti teh odnosov. Recimo, pristojnosti komisij bodo v različnih podjetjih selo različne, pač glede na njihovo organizacijo. Tudi počitek med delom in podobne stvari je težko določiti enotno in za vse, Urejanje delovnih razmerij ne da bi pri tem upoštevali proizvodni proces. Toda to so le primeri. Delo ln življenje terjata bolj samostojno uresničevanje dobrih delovnih odnosov. Na posvetu so se dogovorili, da ne kaže popravljati sedanjega zakona, ampak da je treba izdelati pravcati zakonik o delu, kjer bo delu kot takemu dan pravi pomen, pravo vrednotenje nasploh. V minulem tednu Je bila tudi seja Zveznega izvršnega sveta. Sprejetih je bilo precej osnutkov novih zakonov, med drugim osnutek zakona o tisku ln drugih oblikah informacij, pa tudi precej predpisov in uredb. Bralce bi seznanili z osnovnim) potezami zakona, ki predvideva, da bodo gospodarske organizacije oddvajale del sredstev v skupni rezervni sklad občine. Iz tako zbranih sredstev bo občina lahko izplačevala minimalne osebne dohodke tistim podjetjem, kjer bo gospodarjenje zašlo v težave. Ta sklad bo prav gotovo bolj povezal interese proizvajalcev v komuni, kajti vprašanje je, če bodo delavci pristali, da se Iz takega rezervnega sklada pokrivajo plače tudi podjetju, ki bo »ašlo v finančne težave iz osebnih razlogov, zaradi slabega gospodarjenja H podobno. Prav gotovo bodo zbori proizvajalcev ob takih primerih morali temeljito razpravljati, ali je določeno Podjetje upravičeno, da dobi pomoč iz rezervnega sklada ali pa bo včasih venćar'e boljše, da podjetje zaradi neodgovornega Poslovim.) i losvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki mladine iz vseh srednjih, vajeniških, kmetijskih šol in direktorji NAJ RASTE IZ ZANIMANJA IN POBUD MLADINE srednjih šol. Analizo o delu marsističnih krožkov je podala tovarišica Ema Muserjeva, ki je v svojih izvajanjih predočila problematiko dela krožkov. Obenem je nakazala, kako bi lahko do. seigli čimvečji uspeh. Tudi plodna razprava je pokazala pomanjkljivosti, ki so bile glavna ovira, da mladini ni imela od marksističnih krož-kot tega, kar smo pričakovali. Krožki naj vključujejo samo tiste dijake, ki se bolj zanimajo za marksistične vede in se pripravljajo $a bodoče drul. bene delavce (nekje so v okvir marksističnega krožka vključevali predavanja, ki bi našla svoje mesto v široki svobodni aktivnosti). Krožki naj dajo odgovor na vsa globlja vpra- Martin Pavlin -petdesetletni!* Zgodi se, da drevo potem, ko žc nosi sadove, še enkrat zaeveti. Sredi septembra je na hruški pri Balerjevih v Artičah vzcvetelo nekaj cvetov, plodovi pa so bili hkrati še na vejah ... (Foto: M. Haler) Kdo bi verjel, da je naš Martin zagledal Abrahama, kdo bi si mislil, ko vidi našega Martina na cesti, ko hiti iz ene seje na drugo, z enega sestanka na drugega, da je že prekoračil pol stoletja. In vendar je res. Sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev Novo NAS OBISK »Sekcija ženc-zadružnic je naše veselje In naša korist...« Tokrat smo obiskah znano družbeno delavko na Bizelj-skem, Marijo S emrov, Razgovor je stekel hitro in brez težav. Čeprav je tovarišica Marija mati dveh otrok, gospodinja in na vrhu vsega vodi še gostinski obrat, najde dovolj čase. kj ga posveča delu med kmečkimi ženami na Bi-zeljskem. — Odkar sem se poročila, to je bilo leta 1947, sem pričela delati t» Ženskih društvih. Najprej je bila to AFZ, nato ZZD, oozneje pa ko je bila na Bizeljskem ustanovljena sekcija fena zadrvžnic, sem nadaljevala tam. Posebno rada delam med kmečkimi ženami, v naši organizacij', kot pravimo me, v sekciji iena zadruinic. Mislim, da je kmečka žena še posebej potrebna razvedrila. Živi na vasi, v skromnem okolju, vnrežena je v konico gospodinjskih opravkov, skrbi 2a otroke in dela razen tega še na kmetiji. Takšno okolje ji nudi kaj malo nriložnosti za sprostitev. Odkar smo začeli pri zadrunah ustanavljati sekcije iena zadružme, ie veliko laže. Odbnrnica v ženskih or. ganizacijah som bila vse-skoz: od leta 1947. Ko i" bila ZZD razpuščena, mi je bilo dolgčas. Tudi na BI-zeljsketn smo takrat *ene obmirovale. Povprašala sem zakaj ni več ZZD, po so mi nekje rekli' »Ustanovite drugo društvo!* In res. Zbrale smo se, se o tem pogovorile, ustanovile organizacijo, mene pa so iz-volile za predsednico. Nato smo začele delovati po kmetijski vlati. Navodila smo dobival« pri OZZ Novo mesto Najorej smo re-dHla kokoši p-^m smo začele s pfaf/či 2 bekoni in počasi postajale samostojnejše. Velik uspeh smo dosegle vri v.oa'inju zelenjave, ki smo *o morale vrej kurm^at' v BrcJicah. Ure-drle smo nekaj toplih gred in v njih gojile solato, paradižnik in razne druge vrtnine, hkrati pa zaslužile tudi kak dinar za gospodinjstvo. Nismo se zado- voljile samo vasi ?upjck s tem, ne! V smo uredile vaški vodnjak in NjOpajaJ šče za živino. Imamo te velike načrte. Pralnico bi rade na Bizeljskem. Tudi pri gradnji zdravstvenega doma smo veliko pomagale. Delale smo, zbirale material in ne~koč, ko je bilo videti, da z našim zdravstvenim domom ne bo nič, smo sklicale sestanek, povabile našega poslanca tov. ?>oo Kimovea in z njegovo po. močjo uspele. Lani smo po hišah oku-havale mezgo in vlagale zelenjavo za zimsko obdobje, vse to pa prepustile mlečni kuhinji na šoli. Vsaka pozna kakšen dober recept,. Letos smo organizirale tečaj za vkuhavanje. 15 obiskovalk je. Za šolsko mlečno kuhinjo bomo naku hale mezg in vložile zelenjave toliko, kot bo le mogoče Koristna šola in razvedrilo hkrati je za nas ta *?čaj. pravtako pa vwk sestanek sekcije iena zadruinic. Pogovorimo se o raznih težavah, o tem kaj bi bjlo treba narediti in čas nam poteka veseleje in prijetne je. mesto nas je enostavno postavil pred dejstvo in nam zadal vprašanje številka ena: »Ali veste, da sem star petdeset let?* In ker je naš sekretar, smo mu verjeli in mu pritrdili, toda šele potem, ko smo pregledali matične knjige Ore-hovice, kjer piše, da se je rodil 18. septembra 1910. Ko je bil naš Martin goden za izpust iz osnovne šole, je nastopilo vprašanje, kam z njim, kajti doma ni bilo denarja -za mestne šole, in Martina so dali v roke mojstru, kjer se je izučil za mizarja. Kot tak se je prebijal skozi življenje do razpada stare kapitalistične Jugoslavije, ki je tudi njemu rezala prav tanke rezine kruha. Okupacija ga je našla v Orehov ici, kjer je imel svojo mizarsko delavnico. Tedaj pa zanj ni bilo nobenega problema. Ze leta 1941. ga najdemo v.Orehovici kot sekretarja OF za rajon Orehovica. Bil je z vsem srcem in mislijo zavzet za borbo delovnega ljudstva. Septembra 1942 je odšel v Gorjansk; bataljon, nato pa v Cankarjevo brigado. Ko je ta napadala Primskovo, je bil nevarno ranjen Po ozdravljenju so ga poslali spet v Gorjance, kjer je kot rajonski gospodarski referent opravljal važne poste. V aprilu 1944 je postal načelnik Narodne zaščite v Okrožnem NOO Novo mesto. Kot prvi načelnik je or-oanizlro.1 Narodno zaščito po celem novomeškem okrožju, ki se je kasneje reorganizirala v Ljudsko milico. Po osvoboditvi pa najdemo na visokih položajih kot sekretarja komiteja za Kostanjevico, nato kot sekretarja Okra*nega komiteja Novo mesto, leta 1947—1949 je predsednik Okrajnega ljudskega odbora in sekretar okrajnega komVeja KPS. nato odide na Oblastni komite. V letih 1951 —1957 je bil pomočnik direktorja LIP Novo mesto ter postane /017 sekretar Okrajnega 'vihora ZB Novo mesto. Mogoče bom pretiraval, toda vsi, ki so takrat delali v upravnih telesih, bodo vedeli, da je bil Martin prav v najtežjih letih odkupov, Inform-biroja in velike sečnje na naj- sanja, na katera je teže dobiti odgovor v vsakodnevnem življenju. Zato nikakor ni priporočljivo, da bi ti krožki zašli v preveliko širino, ampak naj zajamejo le tiste, ki se za tO zanimajo. Napredek Šolskih skupnosti Razen tega je bilo veliko govora o šolskih skupnostih. V razpravi je sodeloval med drugimi pomočnik sekretarja sveta za šolstvo LRS tov. Boris Lipužič, ki je povedal nekaj misli o delu šolskih skupnosti v Sloveniji. Predsednik šolske komisije pri OK LMS tov. Pavlin pa je razčlenil dosedanje delo šolskih skupnosti na naših srednijih šolah. Šolska skupnost je dosegla v zadnjem času precejšen uspeh, saj so jo dijaki pravilno ocenili in so pri javnem ocenjevanju pokazali precej resnosti, tako da se pri nas skoro povsod že javno ocenjuje. Ravno tako so šolske skupnosti v več primerih posredovale z zadovoljivim uspehom. Na posvetovanju je bilo izraženo, da bi morali dijaki na zaključnih konferencah sodelovati predvsem pri določanju ocen iz vedenja in pri odločanju končnih ocen, ki jih razredne skupnosti prediskutirajo s predmetnim učiteljem. Go- vora je bilo tudi o mentorstvu, ki ga imajo gospodarske organizacije nad srednjimi šolami. Pokazalo se je, da so si nekateri nepravilno predstavljali namen mentorstva in so pričakovali sodelovanje samo z ene strani, kar je vsekakor nepravilno. Mentorstvo zahteva obojestransko sodelovanje, ker le od tega lako pričakujemo kakšno korist. Posvetovanje je odgovorilo na vrsto vprašanj, ki dotlej niso bila dovolj jasna in so bila ovira, da se dejavnost ni tako razširila, kot bi se lahko. Zaključki so bili jasni, zato lahko pričakujemo še lepše uspehe. Sd. V 5 letih: 500.000 stanovanj V načrtu jugoslovanske gradbene dejavnosti je, da bomo v prihodnjih petih letih zgradili 500.000 stanovanj, 5300 kilometrov cest in 3,900.000 kvadratnih kilometrov šolskih zgradb. S tem se bo dosedanji obseg gradbene dejavnosti povečal za 60 odstotkov. V zvezi z razvojem gradbeništva bo od 15. do 25. oktobra letos odprt v Beogradu 1. mednarodni s^jem gradbeništva. Krvodajalska akcija v novomeški občini — končana odgovornejših mestih v okraju in da je vse izpeljal prav in v zadovoljstvo vseh. S svojo besedo je znal prepričati vsakogar na velike žrtve, ki smo jih morali dajati vsi, da smo gospodarsko napredovali. In tudi zdaj kot sekretar ZB nima zavidljivega mesta. Tudi zdaj je pred težkimi in odgovornimi problemi kot so: priznavanja let, upokojitve, pr[-znaiialnine, skrb za otroke padlih in živih ter še mnogo drugih. Vse te problem? rešuje vestno in s polno odgovor, nostjo. Ne pozna počitka: do pozne noči ga vidimo v pisarni nad akti za izboljšanje življenjskih razmer starih partizanov in aktivistov in, če prošnja ni dovolj podkrepile na, se še sam prepriča na terenu. Martina Pavlina nožna vsak človek na Dolenjskem prav zaradi njegovega nesebičnega dela. Zato mu vsi želimo obilo zdravja .in še mnogo let srečnega življenja. JOŽE ZAMLJEN Konec af/gusta in v septembru je bila v novomeški občini karvodajalska akcija, ki pa ni najbolj uspela. Kljub prizadevanjem komisije pri občinskem odboru RK in prožrtvovalnosti predsednikov krajevnih odborov RK v Straži, Dol. Toplicah In Šentjerneju ter ostalih aktivistov RK letos nismo bili /.adovoljni. V Straži je dalo 117 državljanov 35 litrov krvi, vpisanih pa je bilo 131. Številka jc za to področje premajhna, saj se je prijavilo 216 ljudi, na odvzem pa jih je prišlo komaj polovica. V obratu So-teska-Podhosta se je prijavilo 30, prišlo pa je 14 ljudi, v opekarni Prečna je prišlo na od- vzem krvi od 35 le 18 ljudi. Tako so nastale razlike. Tudi v Šentjerneju ni bilo nič bolje. Vpisanih je bilo 111 krvodajalcev, kri pa je oddalo 97 ljudi (28 litrov). Prijavljenih je bilo tudi tu znatno več. Mnogi člani kolektiva Telekomunikacij so obsojali vodstvo obrata, ki se je raje opravičilo, kot da bi dalo zgled vsemu kolektivu. Mogoče so vredne upoštevanja pripombe organizatorjev, da je bila letošnja akcija v nepravem času, saj je potekala v obdobju košnje in ostalih poljskih del. Tokrat smo bili na vrsti mi. ostala področja Slovenije so krvodajalsko akcijo v tem času že imela. KRVODAJALSTVO n» transfuzijski postaji v novome« skl bolnišnici bo spet vpeljano; poskusna oddaja bo v torek dO" poldne. Postajo so nekolikanj preuredili ln bo spet v veliko pomoč naraščajočemu delu w vseh oddelkih bolnišnice. Več o tem bomo v kratkem poročali. H ŽIVINOREJI v okrtiju s« obet« Izredno ugoden razmahi. Na Okrajni zadružni zvezi so t« dni zbrali podatke, po katerih želrjo posamezne občine oz. kraji že v prihodnjem letu kar 1800 novih Btojlšč za pitanje goveje živine: samo brežiška Kmetijska zadruga, ki pita trenutoo 420 glav svoj« živine, želi urediti hleve za novih 1000 glav živine. V Straži bi radi uredili 200 stojišč, na Dobrniču 200, v Dol. Toplicah 200 in v občini Videm-Krško spet 200 stojišč. H TEČAJ za krojenje in šivanje, ki ga je priredila Tovarna šivalnih strojev MIRNA ln Mirne, uspešno poteka. Zene lu dekleta so prav zadovoljne s predavanji, marsikaj koristnega zase in za družino pa tudi sproti kar same sešijejo. Prav gotovo je taik način seznanjanja potrošnikov z izdelki najučinkovitejša reklama za tovarna, kar ljudje povsod radi potrdijo. ■ Seja sveta sa gospodarstvo in finance občine Senovo bo prihodnji teden. Razpravljali bodo o dosedanji Izpolnitvi družbenega načrta in so pogovorili o vprašanjih, ki se pojavljajo v pripravljanju petletnega perspektivnega načrta občine Senovo. H V vasi Leskovce v občini Senovo je bil v nedeljo. 2. oktobra, izročen ramenu vodovod. To je prvi del 7 km dolgega vodovoda, katerega gradi občina Senovo Iz brežiškega področja, ker je zajetje na Dobravi. Dosedanji del do vasi Leskove* .je dolg 2800 m In je veljal 2,5 mlll-lijona dinarjev. Blizu 800.000 di-nargev so prihranili prebivalci s fceiafikiml delt ln prevozi. ■ Polletni plan občine Trebnje Je bil uspešno izpolnjen. Bruto proizvod je dosežen s W5,l odst.. narodni dohodek pa 54,8 odst. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je bruto proizvod za 29,3 odst., narodni dohodek pa za 27,3 odst. večji. Narodni dohodek ln bruto proizvod na enega prebivalca sta za 15 odst. večja kot v enakem razdobju lanskega leta. Po vs«h predvidevanjih bo družbeni plan za leto 1960 linpolnjen do 29, novembra. KJ Vodovod do Trebnjega bo 6e letos dograjen. Položiti mo rajo le ge 2 km cevi, po katerih bo stekla voda rudi do Trebnjega. Tudi mirenskl vodovod bo zgrajen Se letos, prebivalci ps so pri obeh mnogo pomagali s prostovoljnim delom in vožnjami. Na koncu ugotavljamo, da bi lahko tisti ki so se prijavili, resneje dojeli sprejeto obveznost in bi prišli k odvzemu krvi. Upamo, da teh napak ne bo, ko bodo odvzemali kri na področju Novega mesta. Vsem, ki so kri darovali, pa priznanje in hvala! Mtr Pred posvetovanjem mladih gradbincev V začetku meseca novembra bo v Novem mestu republiško posvetovanje mladih gradbincev. Zastopniki vseh gradbenih podjetij iz vse Slovenije se vsako loto sestanejo v drugem kraju in z izmenjavo Izkušenj pomagajo, da bi mladinska organizacija v naših »radbenih nod.jet.iih zavzela ti_ *to mesto, ki J1 pripada. Vse ori prave bo prevzel aktiv LMS Pionir, ki bo s pomočjo ostalih organizacij v podjetju skušal pripraviti posvetovanje takoj, kot je to bilo do sedaj- Sd. tD@fl.tDLOtDB.tD Delovna šolska zadruga v Birčni vasi Pionirji šolske zadruge v Urini vasi so zbrali doslej •0kg sadja, ki so ga predelali v sok in sadno mezgo. Zbrali so tudi 10 steklenic in tako povečali svoj inventar, ki .ste ie zdaj že 60 litrskih steklenic in več vrčev za sadno mezgo Napravili so že 20 litrov sadnega soka. iz cro/di-i pa ga bodo naredili največ, saj vedo ia Je sok iz samorodnice zelo okusen. Občinski odbor RK Je no klonil tej zadrugi 15 kg sladkorja, kar bo zadostovalo za približno 160 1 sadnih sokov. Na svojem šolskem vrtu SO pionirji doslej nabrali ze 80 kg jagod in jih pojedli 'a malico. Zdaj, v jesenski dobi. dobivalo za malico jabolka, ki jih prav tako nabirajo na šolskem vrtu. Doslej so lih nabrali že 140 kg. Pionirji na ostalih šolah, posnemajte jih! Btrf-e v-ki odbor RK. kj vodita cajnjca Marija Mura vec in Jonič, je priredil po '•aseh predavanja o jetiki in boju proti njej. Predavali so domači učitelji: Filip Rihfjr. Štefka Cvttkovlć, Albin Golo- Angela Lilija. Predavanj udeležilo l^po število bič ln se je ljudi. Ob tej pril vznostl so orgsnJ-hirali tudi sem nnr. ni katerem so pokaži!i, kako se pridobiva sad m sok •> p^mofijo •'okovnika. S pomočjo zadruž-nic bo nabavil sokovnik cdbor RK, kajti tega, ki je v šoli. ootrr-bujejo otroci. Pri vseh teh akcijah sodelujejo prav vsi pionirji, pomagajo pa jim rudi starši, ki se zavedajo, kakšnega pomena je to njihovo delo. BIL. V petek ob tejStih meškega kina »Krka* zasedli otroci. \Vcstern vrsti. Poleg nun je reklamah je stekel zvečer je bila dvorana novo-nabito polna Prve vrste so vleče. — Sedeli smo v sedmi sedel tovariš z ženo. Po neka) predfilm. Takrat te je začelo. Vrsto za nami sta sedela, dva novomeška visoko- šolca. Zač.vla sta živo komentirati film. Ne zase. Gosta gla$no, da ju je lahko slišalo četrt dvo-Najprej sta začela nergaH, da sta predfilm štev. 38 videla že nič ahnstvo vorila rane. V kinu kolikokrati kaj da ga tu sploh predvajajo, v Ljubljani da sta že dva druga ... Nato sta se spravila nad prizore v filmu. Kmalu smo ju bili siti. Marsikdo ne more iti ta dva Pt*ofcoJc4c4> in se ie nbrnil k nji-pobnlinsko predrzno vsak dan v kino, tako kol morda prelitim prvič gleda. »Prosim, nehajta komenHrati.-ma tovari* u naše vrste. -Kaj se pa ta oa'afn?- qi je zai rr.il visokošnlec Zopet sta začela -r»-).vi:nt nehajte ..« je prosila ■>Ce ti ni kaj prav, pa pojdi ven. predla-jul vi>:)košalec. Vo tedaj ie nismo slišali, da obstaja prisiliuje človeka, da glasno misli. Torej pobalinstvo. Visokošolca, ki sta sedela vrsto za nami, bosta morda čez nekaj let javna delavca. Nič pa ne kaže, da bi ne tega zavedala: pobalinsko ved^nio ie kaj slabo spričevalo njune srčne omike Mv. še • U tovarišica. je .bratnvsko' bolezen, ki je to samo KULTURA IN PROSVETA Hvala vam, knji N a dolgi in mučni poli učlove-čenja je človeštvo zaznamovalo svoj razvoj od pitekan-tropa do kulturnega človeka z nekaterimi iznajdbami, ki so za neskončne tekove razsvetlile temd našega obstoja. Iznašlo je ogenj, ki je prvi omogočil človeku boj zoper naravne po-Qoje njegovega življenja in mu pokazal pot k delu in orodju, pot v človeško zgodovino. Iznašlo je pisavo, ki je prva premagala strahotno oblast časa, omejila kruti zakon minevanja, obvarovala človekove misli, dejanja in OB MESECU KNJIGE skušnje pred pozabo, to gospodarico živalskega sveta. Ogenj je dal človeku ognjišče, dom, utrdil je njegovo družbeno nadaljevanje. Crka, ta stvarna podoba glasu, je učvrstila nadaljevanje človekovega mišljenja in stvariteljskega dela, položila je temelje prvim kulturam na zemlji. Vse, kar je obstajalo pred izumom črkopisa, pa naj bo to v svojih prvotnih, zamotanih oblikah, v hieroglifih, v klinopisu, vse je bilo samo priprava za veliko, čudežno pot besede. Drobna črka je prinesla dokončni prelom z bednim, malone živalskim življenjem pračloveka in usmerila človeške rodove k ustvarjalnemu delu, k ohranitvi dejstev, miselnih in čustvenih vzgonov, ob kratkem: k zgodovinskemu človeštvu, v čigar razvojni verigi smo tudi mi. Ce danes, po tisočletjih neizmerno rodovitnega razvoja, iščemo simbol njegovih dosežkov, besedo, ki bi izrazila vse te mnogovrstnosti, če iščemo v materialni stvarnosti neko, dejal bi, magično monado vse naše kulture, tedaj se poklonimo črki. Črka je najčudovitejše zrno, ki ga je pripravil človek v delavnici svoje misli neodvisno od narave, da ooseje z njim njive svoje kulture in da ujame vanjo izsledke svojega življenja. V črki so skrite neslutene, veličastne energije; brez tega drobnega čudesa bi bilo sleherno Človekovo stvariteljsko prizadevanje brezupno Sizif ovo delo. Vsaka bistra glava, vsak iznajdljiv človeški rod bi se z vsem svojim trudom pogrezal v brezdajnost. In zmerom znova, brez kraja in konec, bi bil moral ta pro-metejski Sizif valiti kvišku svoje miselno delo, da se. mu nekega dne neizprosno izgubi v pozabi, da izgine kakor kaplje v puščavskem pesku. Crka je premagala smrt človešlu misli. Roke so jo vklesale v kamen, zapisale na lončene plošče, jo na razne načine ohranile potomstvu Samo s črko se je mogel počasi oblikovati pojem prihodnosti in z njim prvi svit človeštva in človečnosti. Crka tvori besede, besede ohranjujejo, razširjajo in tvorijo pojme, pojmi vodijo in oblikujejo delo, delo ustvarja vrednote in vrednote se združujejo v kulturo. To je pot človeške misli, to je skupen začetek poezije, modroslovja in znanosti. In črka, ki je ohranila besedo, je rodila knjigo. Iz kamnitih plošč, iz lončenih ploščic se je počasi, skozi stoletja, izoblikovala podoba knjige; papirus in pergament sta stopila na mesto kamna in gline, pisalo na mesto dleta. Med izumom prvih pisav in med prvimi knjigami v našem smislu leže dolga stoletja, v katerih je neslutena moč črke rahljala pot kulturi in pot knjigi. G utenbergov izum, eden najpomembnejših preobratov v zgodovini kulture — nihče ni mogel takrat dogledati njegovega pomena — je bil dokončna dopolnitev dela, ki so ga opravljali grški in rimski pisarji in srednjeveški menihi. Ta izum se ujema z začetki novodobne industrijske proizvodnje in kontinentalne trgovine, z velikimi razvojnimi preskoki znanosti in tehnike; to je zmaga nove smeri v obvladanju narave in v kvalitativnem izkoriščanju materije. Tiskana knjiga je s svojim naglim in lahkim razmnoževanjem simbolična podoba bližajoče se demokratične dobe;' ona napoveduje stoletja množic. Knjiga, gledana z zornega kota večtisočletnega razvoja človeštva, je najdragocenejša posoda, kar jih je iznašel človek. Zakaj posoda je namenjena ohranitvi in knjiga je tista, ki hrani in varuje najdragocenejše vrednote človeštva. Ne amfore; v katere so stari spravljali plodove svoje zemlje in delo svojih rok, ne sarkofagi, v katere so polagali svoje mrliče, nič ni tako trpežno kakor ta posoda duha. narejena iz krhke snovi, a zmožna neugnanega obnavljanja. Res je, d*a so mnoge napisane člo-i-ov-p stvaritve propadle, toda velik del grških in rimskih, indijskih in kitajskih poetičnih, modroslovnih. znanstvenih in zgodovinskih spisov se je ohranil. V tej svoji knjižni obliki, ki je menjavala ne samb svoj vorgament. marveč tudi izvirni jezik, so bile misli in besede človeških genijev trajnejše od zlata in mogočnejše od vseh tirantj, ki so se kdaj zaratile zoper nje. Knjiga, v kateri koli obliki ie, je največji triumfator človeštva. Vsi, ki so kdaj korakali s svojimi vojskami pod slavoloki zmage, so min-Ijivejši od množice izbranih besed, ki jih vodi človeški genij skozi ve-kove. Poklonimo se torej knjigi, temu zlatemu ključu k vsem zakladom človeške kulture. Ne verujemo več — kakor stari — v lare našega doma, v božanstva, ki naj nas varujejo. Toda naši lares domestici — to so knjige, edine čarovnice, ki jih še dopušča naš logični um. Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige — nakljub radiu, filmu in drugim poizkusom, da bi našli modernejše zunanje sredstvo notranjem oblikovanja in duševne rasti. Knjiga ostaja neugnano živo in prepričljivo potrdilo naše spojeno-sti s tisočletji človeške kulturne zgodovine. Maaija črke nas osvaja vedno znova. S črko, z besedo ujemamo duha. z duhom ujemamo spoznanja, t '^oznanji preoblikujemo sebe in :--nje. V ^k človek, ki je preizkusil ;n doživel to veličino knjige, bi bil moral najti v svojem življenju trenutke, ko bi se ustavil pred svojimi knjigami in jim dejal s tistim glasom, ki ga ima sam v sebi za svojo mat»r. za svojo ženo, za vse. ki so mu delili v življenju dobrote: dejal bi z glasom ljubeče hvaležnosti: Hvala vam. knjige! Hvala vam za vse. kar ste storile človeku nasploh, ne samo meni, ki sem le majhen člen v verigi vaših dolžnikov. Hvala vam za luč, s katero ste razgnale temd našega ob- BOŽIDAR BORKO stoja in nam svetile na poteh v prihodnosti. Kaj bi bili ljudje brez te vaše luči, ki ste jo prižgale ob minljivem življenjskem ognju svojih avtorjev? Vaša naloga je bila, da ohranjujete in delite, neugnano delite — in ve ste ohranile in razdelile neizmerno edinega resničnega bogastva. Hvala vam za misli, ki bi brez njih bili neskončno siromašnejši, za spoznanja, brez katerih bi bili še zmerom nebogljeni in šibki na tem našem planetu. Hvala vam za lepoto, za vso tisto čudovito, tolažijlvo poto, s katero smo si ob vaši pomoči olajšali življenje. Brez vas, knjige, bi bili v mnogih trenutkih našega življenja kakor ljudje brez ognja in brez sonca, prezebajoči v mrzlih sapah življenjskih nujnosti in usodnih naključij. Z vami si ustvarjamo umetno sonce, da nas greje na poteh življenja. Hvala vam tudi za dobroto; brez vas bi jo bili Ivomaj spoznali, šele v vaši luči, ki so jo prižgali moralni geniji človeštva in ki jo podedujemo od rodu do rodu, lahko razločimo — četudi trudoma — dobro in zlo, ljubezen in sovraštvo, vrline in slabosti naše narave. Hvala vam, knjige, za vse, kar ste storile iz nas: šele če pregledamo vaš delež, se prepričamo, koliko so nam z vašim posredovanjem dali mrtvi predniki in živi sodobniki in kako malo je v nas tega, kar smo sami izkresali iz sebe, sami ustvarili v sebi, pravzaprav pa izoblikovali iz tvarine, ki smo jo prejeli od drugih. Hvala, vam, knjige, tudi za spoznanje naše majhnosti, zakaj brez nje bi se človek ne zavedal svoje veličine. Ve, posode misli in lepote, ste kakor zvezde, ki nam hkrati kažejo našo veličino, kajti naj smo še tako majhni, v nas in samo v nas, v naši zavesti, v našem stvari-teljskem umu se zrcali narava; samo preko nas spoznava vesoljstvo same-aa sebe. Ljudje smo na tem planetu, ki mu ne poznamo enakega, razvili čudežno moč uma, spoznanja, dela. Kje bi bil ta veličastni uspeh, ki. se utegne nadaljevati še v nedogled-nost, če bi ne bilo knMg, ohranje-valk najlepšega in najdragocenejšega v vsem spreminjanju in minevanju, ki je zakon narave. Tako bi moral govoriti človek svojim knjigam. Tako jim je govoril Cervantes, ko je dal zapisati na izvirno izdajo svojega »Don Quijo-ta« rek: Post tenebras spero lucem, upam, da bo po teminah sinila luč; tako jih je gledal Puškin, ko se je umirajoč poslavljal od svojih knjig: Zbogom prijateljice! Tako so jih gledali nešteti ljudje vseh časov in narodov, tisti, ki so drug drugemu podajali plamenice človeške misli in lepote. Kadar koli stojimo ob knjigah, prisluhnimo zvesto njihovemu glasu, čujmo. kako nam ti davni poet je in misleci molče .govore skozi vekove, preko toliko razvalin, pogorišč in grobov: (Govor ob odprtju knjigarne SKZ v Wolfovi ulici v Ljubljani 30. aprila 1951 — objavljen v bibliofilski izdaji Slovenskega knjižnega zavoda ob 400-letnici slovenske knjige). Učenci novomeške osemletke pozdravljajo dragega pisatelja in prijatelja mladine France Bevk med nami Prisrčna hvala celjskim igralcem Posrečen uvod v jesensko igralsko sezono v okraju je nedvomno tridnevno gostovanje članov Slovenskega Ijud-skega gledališča iz Celja: v soboto, nedeljo in ponedeljek, 1.—3. oktobra, so nastopah na odrih v Vidmu-Krškem. Mokronogu, Sevnici in Novem mestu s pretresljivo Svlvanu-sovo dramo »Korczak in otroci*. Nastope je posredovala Komisija za gostovanja okrajnega Sveta za kulturo, ustanovljena v letošnjem poletju. Za občinski praznik: dve novi šoli Brežiška cbCina bo za ob-iln-■kt prav.nlk dobila dve novi So li. v Bojsnem pri Bizeljatem in V Mrzlavi vasi. V teh dneh končujejo dela na stavbah vendar Soli Sa nista dobili popolne opreme. S0I3 v Bojsnam je bila dolge letna želja va.'ia.ncv, saj so se zanjo potegovali še v stari Avstriji. Otroci lz Bojsm?g3 in še nekaterih vasi co se šolali v Kapelah, Globokem. Stari vasi ali pa v Plšecah, med lom ko so otroci iz Mrzlave vasi obiskovali šolo na Čatežu in deloma v Cerkljah. Učni kader za obe šoli je že n« mestu. Te dni obnavljajo tudi Mo v Ve"':! iolinl. Ni treba, da bi se posebej trudili z opisovanjem visoke umetniške ravni članov celjskega gledališča; njihovo ime odmeva daleč po domovini in nikakor ne slove zaman kot sposoben, nadvse navdušen in iniciativen kolektiv igralcev, ki dihajo in Žive z odrom, z večno živo odrsko umetnostjo. Ni nam zato treba posebej poročati o igri. s katero so nas seznanili; tudi o njej je bilo napisanih Se mnogo pohvalnih besed m kritik strokovnjakov. Radi pa bi zapisali nekaj drugega: besedo hvaležnosti za obisk in nepozabna čustva, ki so nam jih dragi gostje iz Celja tokrat posredovali. Zahvaliti se jim moramo v imenu vseh, ki so jih v teh dneh pozdravljali -v naših krajih; tudi v imenu tistih, ki so bili morda z aplavzi malo bolj skromni, pa zato v srcih tembolj hvaležni! Radi bi jim povedali: pridite Še med nas, dragi tovariši! Visoko cenimo vašo umetnost in spet bomo napolnili dvorane, da bomo hvaležno uživali in sodoživljalj usode, ki žive na odrih in v srcih. Obisk celjskih igralcev j? bil v vseh krajih tudi izpod-buda domačim amaterskim igralskim družinam, ki že pripravljajo nova dela in ponovitve za sezono 1960-61. Pokazal je hkrati, kako veliko je zanimanje naših ljudi za kva- litetne odrske ustvaritve in kako plemenito je delo gledališča. Vse to ni sicer nič novega, pa vendar — razueseZjt-vo. Razveseljivo in spodbudno. Naj ne bo odveč še nekaj pripomb, ki veljajo nam domačinom, predvsem še novo- meškim razmeram: nemogoče stanje glede prodaje kart, rezervacij in jeze krog tega vprašanja je treba nemudoma in učinkovito rešiti! To, kar prenašamo zdaj, je kulturna sramota! Skrajni čas je, da zadevo uredimo kot zahtevata to spodobnost in odnos med ljudmi. — Ni bilo prav, da gostov, ki so v treh dneh morali opraviti precej težaško delo in v težkih odrskih pogojih, ni- smo pozdravili tako kot n. pr. junija ljubljanske Drame. Malce več pozornosti v prihodnje! In še: nihče ni obrazložil učencem, ki so si v Krškem in v Novem mestu ogledali dramo, njene vsebine; otroci zato igre niso razumeli in so bili prikrajšani za užitek, ki bi jim ga pojasnjeno delo nedvomno lahko nudilo. Skoda, ki smo jo imeli zaradi tega, ni bila potrebna. V prostorih študijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu je vladalo v torek dopoldne praznično vzdušje. Ob desetih se je začela slavnostna seja založniškega svetla Dolenjske založbe, katere se je udeležili tudi pisatelj France Bevk, jubilant in avtor prve knjige, ki jo je naša domača založba izdala. V Imenu članov sveta je dragega gosta in predstavnike oblasti ter organizacij (med njimi so bili tovariši Maks Vale. Miro Thorževski, Tone Pocrvma, prof. Stanko Skaler in dr.) toplo pozdravil direktor založbe Severin Sali; prisrčno je čestital Francetu Bevku za 70-letni co življenja in v kratkih besedah orisal njegovo življenjsko Pot in izredne zasluge za našo kulturo. Potem, ko so člani sveta v delovnem delu seje Izmenjali mnenja glede program ske politike založbe in sprejeli več sklepov o novih izdajah, se je dragi gost zahvalil za izkazano pozornost. Med drugim je omen'1 pomen pokrajinskih za Iožb pri širjenju naše knjige pri čemer je posebej poudaril izredno okusno izdajo »Domačije«, ki je bila msd bralci tako toplo sprejeta. Zaželel je Dolej-skl založbi lepo uspevanje. nakar se je nekai časa pcmenV.o val s člani sveia. V veli knjižnične stavbe se je mdrtem zbrala množica novomeških pionirjev in dijakov raznih šol. Premalo je bilo pro štora za vse, ki so hoteli po zdraviti priljubljenega pisatelja V dražbi tovarišev Francete rirkoviča, Nika Bclopavlovič* Viktorja Zupančiča in prej na štetih se je tovariš Bevk podat h kipu Mirana Jarca, kjer ga je sprejelo navdušeno ploskanje mladine in predstavnikov novomeškega javnega življenja. Tu upravnega odbora Studijske ju gosta pozdravil predsedmjk knjižnice prof. Milan Dodič upravnik knjižnice Bogo Ko* melj pa je odprl razstavo, prirejeno v polastitev pisateljeve 7C-la(tnice. Pionirji novomeške osemletke in dijaki gimnazije so takoj nato nadvse prisrčno pozdravili dragega jubilanta, ki je ginjen poslušal pozdravne besede in sprejel darilo ter cvetje. Obljubil je novomeški mladini, da jo bo prihodnje leto spet obiskhl. Množica si je nato ogledala zanimovo razstavo, ki bo odprta več tednov. Člani založniškega sveta Dolenjske založbe so bili opoldne s tovarišem Bevkom na skupnem kosilu v hotelu »Metropol«, ob 17. uri pa se je v dvorani Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih začel »Bevkov večer«. Pisatelj je prebral nekaj odlomkov o svoji življenjski in literarni pott Dostojna počastitev jubilantove 70-letnice in njegov tokratni obisk Dolenjski sta nedvomno pomemben dogodek v življenja našega okraja. Pokazala sta, kako naši ljudje, slasti pa že mladina, ljubijo in spoštujejo dragega pisatelja in umetnika. Prosvetni servis v malem Ljadska knjižnica v Biežl- cah je center za izposojanje odrskih del kulturno prosvetnim društvom v občini in izven nje. Izposojevalnica odrskih del, ustanovljena pred štirimi leti, razpolaga z več kot sto delj domačih in tujih avtorjev. Knjižnica ima razen odskih del 5398 knjig, ki jth posoja bralcem v Brežicah in okolici. Prvo knjigo Dolenjske zoložbe -Bevkovo povest D0M1CU1 -dobite v vseh knjigarnah. Cena v platno vezane knjige 560 din, broširane 450 din Pred 25 leti je umrl kipar Alojz Gangl Ce smo se lani B. Junija v našem listu spomnUi stoletnice rojstva kiparja Alojza Gangla, je letos Doteklo že -as let, odkar Je a. oktobra 19SJ na Smlchovu v Pragi, v ulld, ki Je kasneje nosila njegovo trne, umrl ta veliki Belokra-njec. V Ganglovt ulici se je takrat poznega jesenskega večera boleče dokončala Življenjska pot slovenskega umetnika, ki so ga ozke. zatohle razmere v domovini prisilile da si je poiskal razumevanja ln kruha v tujini, ker ga med domačimi ljudmi ni našel. In vendar )e bil Gangl eden naših največiih realističnih kiparjev, ki pa na žalost se do danes nt našel doma človeka, da bi v zgledni monografiji pregledal njegovo življenje ln prevrednotil njegovo delo. 8. Junija 1859 se Je torej v Metliki kot osmi otrok obrtnika Ladislava Gangla rodil 6ln Alojz, ki mu Je bUo usojeno, da se bo po več aH manj brezskrbni ml »dosti V nedeljo, 9. oktobra, ob 11. ari dopoldne bo Belokranjsko društvo odkrilo na rojstni hiši Alojza in Engelberta Gangla v Metliki spominsko ploščo. Letos je namreč poteklo 25 let, odkar je v Pragi umrl kipar Alojz Gangl, in 10 let, odkar je v Metliki odSel za njim njegov nečak književnik Engelbert Gangl. in po dovršeni normalni Soli v domačem mestu spoprijel z dokaj nehvaležnim poklicem ljudskega rezbarja. Metliški podobar Jernej Jereb je leta 1876 sedemnajstletnega fanta sprejel vuk in se zavezal, da ga bo v nekaj letih za skupnih 15 goldinarjev izučil v vseh panogah podobarske obrti. Pri Jerebu, kjer je Gangl ostal do leta 1880. Je dobil prve napotke v rezbarski umetnosti. Z mojstrom vred je vihtel bat in dleto v delavnici, nato pa z nJim obnavljal ln postavljal Stetllne oltarje po Beli krajini In sosednji Hrvatski, iz te dobe ie ohrajeno pri Treh tarah tudi prvo Ganglovo samostojno delo: nagrobnik župnika Antona Resa. Iz Jerebove jjodobarske delavnice Je aa-letnl Gangl leta 1881 odšel v delavnico rezbarja Karla Pogla-lena v Sj> Rupert, kjer Je ostal dve teti, nato pa Je leta 188S rezbaril pohištvene okraske pri rezbarju Naglasu v Ljubljani. Želja, da bi Izpopolnil svoje znanje, ga Je naslednje leto gnala iz domovine v nemSki Gradec, kjer ie stopil v delavnico Jakoba "ischtela, hkrati pa Je obiskoval -černo šolo prt prof. Pekari ln ..eposchltzu. Uspelo rezbarsko delo ld ga je lzvršU v tej večerni Soli, je ljudi opozorilo na talentiranega učenca ln mu odprlo pot na dunajsko akademijo, ki jo Je v letih 1885 do 1887 obiskoval sprva kot izredni, nato pa kot redni sluSatelj. Leta 1888 je dovrSil specialno solo pri prof. Zumbuschu, dve leti kasneje pa mu Je avstrijska potovalna Stipendija omogočila, da je obiskal Italijo. V tem času »e je Gangl 2e uveljavil kot priznan kipar, saj je za Ljubljano Izdelal leta 1889 v bronu odlitl Vodnikov spomenik, hkrati pa ie Istega leta dogotovu plastiki za katedralo v Djakovu ln cerkev v Presbaumu pri Dunaju. V tej dobi umetnikovega zorenja so nastali portreti njegovega mecena poslanca Fr. Sukl.leta. barona Jožefa Schwegla, ustvarjen je bil 'nanl mladi David s pračo. Ko Je hilo treba okrasiti novozgrajen^ "ubllansko opero. 1e prelel Gangl naročilo in pričel oblikovati z« Tlsdallški tlmpanon monumentalni" «kunlno GenMa. Glasbe ln Drame m odi <»m ko 1e za obe stranski zu-nnnjl strni predvidel mogočni kamniti fleurl. ki nn1 bi predstavHnli Komedijo in Tfagedljo. Sredi velikanskega ustvarjanja je Gangl doživel prvi živčni zlom in se Je leta 1892 znašel v ljubljanski umobolnici. Vendar ga že dve Isti kasneje vidimo kot strokovnega učitelja kiparstva na umet-nostno-obrtnl šoli v LJubljani. Leta 1395 - v času velikega ljubljanskega potresa — je spet živčno zbolel in se zdravil v Gradcu, leta 1905 pa je na Dunaju zaradi bolezni stopil v pokoj. Vendar Ganglove Je bila duševne tudi med leti deperesije nje- gova umetnost živa in tvorna. Le- (1960) Kipar Alojz Gangl ta 1893 Je Izvršil naročilo za ljubljansko opero v naslednjih letili pa Je Izklesal v marmoru portret pesnika Josipa Cimpermana, leta 1394 Josipa Stritarja, leta 1895 pa /nano marmorno Prešernovo poprsje, ki krasi danes stopnlščf ljubljanskega Narodnega muzeja Istega leta sta pod njegovimi prsti /..»živela podoba Ernestine Jelov-SkOVe ln apoteoza slovenske žene - nagrobnik za Marijo Murniko-vo. Leta 1898 je izklesal v marmorju Martono v zvezdah. Vrh njegovega ustvarjanja v tem času pa je bil spomenik zgodovinarja Valvasorja, ki so ga leta 1002 od-krlll pred tedanjim deželnim mu-/dem. _ Za Vodnikov spomenik ln veliki' skulpture nn ljubljanski operi so prinesle Ganglu zveneč naziv slovenskega -prvaka v plastiki-, čeprav so ga kasneje njegova bolezen, nerazumevanje in razne Intrige pričele odrivati v ozadje. Tako je bil njegov* Valvasor 1. 1902 odkrit brez slovesnosti ln razočarani ln bolni umetnik je vse pogosteje zapuščal delavnico in Iskal razvedrila v naravi in med najožjimi prijatelji. Zlasti so mu bili pri srcu gorenjski hribi in tako se je nekoč na Triglavu seznanil z učiteljico ročnih del, Čehinjo Marijo Pokornv, ki mu je kasneje postale žena. Z njo je leta 1910 odšel v Split, kjer Je poučeval na amkajsnji obrtni Soli, a ker ga niso hoteli reaktivirati, se Je vrni. Metliko. Med prvo svetovno voj no je živel na Dunaju, pa se u le leta 1917 z ženo, osemletnr ičerko Slavico ln Šestletnim si :iom Danilom preselil v Prago ^er Je ostal do svoje smrti. Razočaran nad rojaki v domovi ni, se tudi v tujini ni mogel pra\ /.najti. Ko Je leta 1918 konkurira, /a izdelavo spomenika Evangelistu Kreku ni prodrl. Postal Je. zagrenjen, odljuden, bolezen mu Jf spodjedla zdravje ln če ne bi bilo' ženine sestre Toni, ki je radodarno podpirala Ganglovo družino, b' bilo pri hiSi več stradeža ko kru ha. Na takratni Z ah radni ulici Št 21 na Smlchovu so imeli Ganglovi skromno stanovanje s hodnikom, kuhinjo ln eno samo sobo, v kateri so bile tri postelje, omara, sl-eer pa je bilo tu nagrmadeno veliko zabojev z Gangloviml kiparskimi Študijami, knjigami in časopisnimi izrezki. Kiparski atelje Je imel mojster najet v neki drugI ulld ln tu Je vse pogosteje ostajal, pogreznjen v svoje težke boleče misli. V tem r.teljeju so pod njegovimi prsti poredko nastajale glinaste Studije in osnutki. V spominih na mladost Je ustvaril podobe 6voje matere, tete Msričke, ljubljene žene, sina Danila ... Nastale so drobne figurica pastirčka, plesalke, dekleta ? muckami, pa otroSke glave, Študij« rok, prašičkov ln konjske glav', ce... Ustvaril je še nekaj poi tretov: Ivana In Heleno Arhovo inž. Cvetniča. izrazito postavo sta rega, zanemarjenega Zida... \ mislih na rodno Metliko Je za nj« io pokopališče zasnoval še monu ripntalno podobo Kristusa - os;« celega popotnika, sam osamel, v '"sno in duševno zlomljen. Njegova življenjska jesen se •• i.ičela strmo nagibali. 2. oktobr 1435 je 76-letnl starec ugasnil. Ni« L'ove posmrtne ostanke so sejgaJ v novem praškem krem;unri|u \ sirašnlcih, pepel pa so svojci v žari poslali v domovino, da bodo njegovi ostanki počivali v grobu staršev v bližini njegovega bronastega Osamelega popotnika. Tako Je 6koraJ tragično umrl v tujini eden naših največjih kiparjev realistov, avtor prvih monumentalnih del na Slovenskem, ki bi s svojim talentom in Izrazno močjo še vse uspešneje zaključil svojo umetniško pot, da mu je niso zadušile ozke razmere v domovini ln njegova huda bolezen. Pa tudi s tem, kar Je domovini dal, se je nadvse častno zapisal v zgodovino slovenske likovne umetnimi, —ar Aloja Gangl: DEKLE Z MUCKAMI PIONIRJI! Mali nogomet je nova športna igra, namenjena posebno pionirjem^ od 12. do 15. leta. Ker s« v Novem mestu občuti pomanjkanje mladine, ki bi Igrala nogomet ln zamenjala starejše igralce, bo Nogometna podzveza Novo mesto uvedla okrajno prvenstvo v malem nogometu za pionirje od 12. do 15. leta in za mladince od 15. do 1«. leta. Zato uprava nogometnega kluba .Elan« poziva vse pionirje in mladince navedenih starosti, ki se zanimajo za nogomet (MALI NOGOMETI, naj se zberejo v TOREK, 11. OKTOBRA 1960, na nogometnem stadionu v garderobi, da se pogovorimo o vpeljavi treningov m ostalega dela. Sestanek bo torej v torek, 11. oktobra 1960 ob 16,30 uri. Pridite! BRE2 CE B : PARTIZAN (Rodeče) 14:23 Minulo nedeljo je bila v Brežicah odigrana prvenstvena rokometna tekma zasavske podzveze. To srečanje, ki se je končalo z rezultatom 23:14 (10:5) za Partizana iz Radeč, je pokazalo, da je bila gostujoča ekipa bol;-c pripravljena od dom.iće. V začetku tekmo so bili Brežičani še enakovreden nasprotnik, toda le malo časa. Polovica prvega in ves drugi polčas Je potekal v boljši igri gostov. Domačini so bili zelo netočni pri streljaniu in pod-ijaniu. Največ zadetkov sta dosegla Mrežar (Partizan) - 7 in Zupančič (Brežice) - 4. Tekmo je dobro vodil Bajde iz Brežic. M. C. O O P B T 0 PRVENSTVO BOIiBWJSKB V ATLETIKI Kljub slabim pogofem - dobri rezultati Atletsko prvenstvo pionirjev Novomefiki stadion »Bratstva in enotnosti« je bil preteklo nedeljo prizoziSče letošnjega posamičnega prvenstva Dolenjske v atletiki, Id je bilo tokrat prvikrat odprtega značaja. Tako so se za naslove prvakov Dolenjske prvikrat potegovali tudi tekmovalci izven Dolenjske. Ta ukrep Komisije za atletiko pri OZ Partizana Novo mesto je napravil celotno tekmovanje še bolj privlačno, ker ie bila konkurenca zaradi udeležbe nekaterih tekmovalcev celjskega Kladlvarja, ljubljanske Olvmplje ln Svobode ter Litije še močnejša. Skoda Je, da Je vreme v zadnjih dneh pred prvenstvom nagajalo. Kazalo je že, da bo treba tekmovanje znova preložiti, toda v soboto se Je zjasnilo, tako da fe tekmovanje poteklo v lepem sončnem vremenu. Zal pa je tekališče ostalo mehko zaradi preobilnih padavin (enako tudi zaletišče za skoke). Zato so bili rezultati nekoliko slabši, kot smo pričakovali. Kljub vsemu pa moramo letošnje prvenstvo oceniti kot uspešno. Letošnje prvenstvo Je prineslo precejšnje število presenečenj. Nekatera so posledica slabe forme posameznih tekmovalcev ln tekmovalk ,druga pa so posledica naklonjene ln nenaklonjene športne sreče. Kdo bi na primer pričakoval, da bo Jovan osvojil prvenstvo v skoku v višino, ko sta Imela Potrč in Bavdek letos boljše rezultate? In spet presenetljiv poraz Jovana v troskoku! Tam ga je na drugo mesto odrinil Zener s Senovega, čeprav ie Jovan precej boljši. Vzrok ni vedno samo v sreči, v slabi ali dobri formi. Tudi taktiziranje se včasih zelo maščuje. Jovan je na primer po dveh skokih v troskoku zanesljivo vodil. Mislil Je, da bo 12,60 m zadostovalo za naslov prvaka Dolenjske, zato je prenehal skakati. To se mu Je maščevalo. V petem skoku je Žener skočil 12,84 m ln mu odvzel naslov prvaka. Podoben primer nepravilnega taktiziranja smo videli popoldne v v odmoru nogometne tekme - v teku na 800 m za ženske. Favorit je bila Goršinova, ki je bila letos odločno boljša od Hudetove ln ostalih. Namesto da bi takoj V NEDELJO DOPOLDNE NA STADIONU: Atletski troboj: TRIGLAV-MLADOST II - PARTIZAN (Novo mesto) Novomeškim ljubiteljem atletike se v nedeljo, 9. oktobra, spet obeta zanimiv športni dogodek. — V okviru zadnjega kola zvezne atletike lige se bodo v Novem mestu pomerile moške ekipe kranjskega Triglava, zagrebške Mladosti II. in domačega Partizana, razen tega pa še ženske ekipe kranjskega Triglava, 2eljeznlčarja iz Slavonskega Broda in domačega Partizana. Posebno zanimiva bo borba prvo mesto pri moških med domačo ekipo in Triglavom iz Kranja, ker so oboji kandidati za prvo mesto v LRS. Moška ekipa Partizana iz Novega mesta bo tokrat poizkusila doseči 11.000 točk, kar je že večkrat poskušala, pa vedno zaman — zaradi odsotnosti (opravičene aH tudi neopravičene) posameznih tekmovalcev. Tokrat bo verjetno kompletna, zato ji ta podvig lahko uspe. Tudi ženska ekipa bo skušala doseči okoli 7500 točk, kar b1 11 pomagalo na prvo mesto v republiki. Zanimivo tekmovanje se bo pričelo ob 9.30, ni pa fe določeno ali na novem stadionu ali na stadionu na Loki. Stadion na Loki bi bil skoraj primernejši, ker Ima dobre steze in zaletišča. Vsak rezultat se točkuje po posebnih tablicah, zato bodo rezultati odločali ,ali bo domačim uspelo zbrati 11.000 oziroma 7500 točk. fm prevzela vodstvo ln diktirala hitrejši tempo, je tekla lagodno ln čakala na finiš v zadnjih 100 metrih. To se ji je maščevalo. Zaradi počasnega tempa je imela Hude-tova dovolj moči in je v sprintu po več mesecih dosegla prvo zmago, medtem ko se je Goršinova morala zadovoljiti z drugim mestom. Presenečenje je tudi poraz dveh novomeških skakalcev v daljino, ki imata letos že rezultate preko 650 cm. Tu sta Zaletelj in Spilar popolnoma odpovedala, tako da sta se morala zadovoljiti šele s 3. oziroma 4. mestom. Prvo ln drugo mesto sta osvojila Zener in Samec (Senovo). V ostalih disciplinah so več ali manj zmagali favoriti. Iz-iema je še tek na 200 m, kjer sta bila kandidata za naslov prvaka Mazpik ta Samec (oba imata letos rezultate izpod 24 sekund), zmagovalec pa je postal Tine Zaletelj v času novega osebnega rekorda. Od ostalih naj pohvalimo Celjana Na-raksa, ki sodi med najboljše sred-njeprogaše v državi. Zmagal je na 400 in 1500 m, obakrat s solidnima rezultatoma, če upoštevamo razmočeno tekališče. Tudi Derganc, ki je zmagal v teku na 3000 m, zasluži pohvalo, Isto pa velja za zmagovalno štafeto 4 x 100 m Partizana Novo mesto (Spilar, Pavlin, Maznik, Zaletelj), ki je dosegla čas izpod 47 sekund. Metalci so bili tokrat slabši kot po navadi. V ženski konkurenci je največji uspeh dosegla Kotnikova, ki ie v metu krogle občutno izboljšala lastni dolenjski rekord na 11,27 m, presenečenje pa sta tudi prvi mesti za Kukmanovo v skoku v daljino in Gantarjevo v skoku v višino. Serbčeva iz Senovega Je znova dokazala, da je najhitrejša Dolenjka in da lahko v prihodnji sezoni pričakujemo rezultate izpod t3 sekund. Ker je še pionirka, Ima vse možnosti, da se že prihodnje leto uvrsti med naihitrejše v Sloveniji. Rezultati : MOŠKI: 100 m: Samec (Senovo) 11,7, Zaletelj (Nm.) 11,9, Pavlina (Črnomelj) 12,0; 200 m: Zaletelj (Nm.) 24,0, Samec (Sen.) 24,6, Maznik (Nm.) 24,8? 400 m: Naraks (Kladivar) 52,0, Pungarčič (Svob.) 54,2, Matekovič (LM) 58,0; 1500 m: Naraks (Klad.) 4:09,2, Ste-brnak (Sen.) 4:30,0, Jarh (Klad.) 4:30,4; 3000 m: Derganc (Nm.) 9:24,7, Kva-ternik (Olimp.) 9:33,5, Zener 11:10,3; štafeta 4x100 m: Partizan (Nm.) 46,9, Partizan (Sen.) 47,5, Črnomelj 50,8; skok v višino: Jovan (Nm.) 175. Potrč in Bavdek (Nm.) 175 cm; skok v daljino: Zener (Sen.) C37, Samec 612, Zaletelj 611 cm; troskok: Zener (Sen.) 12,84, Jovan 12,60, Samec 12,52 cm; met krogle: Penko 14,52. Potrč II. 11,07, Košmrlj (vsi Nm.) 10,58; met diska: Penko 41,25, Spilar 32,24 (oba Nm.), Stepanovič (C) 29,3 m; met kopja: Spilar 54,15, Penko (oba Nm.) 47,40, Meh (Sen.) 38,45 m. ŽENSKE: 100 m: Serbec (Sen.) 13,5, Hude (Nm.) 13,8, Kotnik (Nm.) 14,0; 800 m: Hude 2:46,9, Goršin 2:47,2, iCukman (vse Nm.) 2:50,8; štafeta 4x100 m: Partizan (Nm.) 57,7, Partizan (Sen.) 60,3; skok v višino: Gantar 135, Zorko in Hude 130 cm (vse Nm.); skok v daljino: Kukman 442, Hude (obe Nm.) 441, Sajevec (S) 427 centimetrov; met krogle: Kotnik 11.27, Vidmar 10.29. Bartolj M0 m (vse Nm.); met diska: Kotnik 30,45, Vidmar 25,15, Bartolj 22,90 m (vse Nm.); met kopja: Vidmar (Nm.) 30,15 m. fm Po letošnjem programu prlre ditev bodo v okviru tedna otro ka jutri, v petek, ob 15. url na novomeškem Stadionu bratstva ln enotnosti nastopllj najboljš pionirji in pionirke v atletiki Razen novomeških bodo nastopili tudi pionirji iz bližnjih šol Program tekmovanja bo na slednji: pionirji in pionirke f>. ln 6. razreda osnovnih šol bod > nastopili v teku na 40 m. v skoku v daljino in v metu žo gice. Pionirji 7. in 8. razreda v teku na 60 m in 400 m. v skoku v daljino, višino ter v metu krogle. Pionirke 7. in 8. razreda bodo tekle na 60 m in 300 m. skakale bodo v višino in daljine, ter metale žogice. Ker novomešk! pionirji že nekaj časa pridno vadijo !n ie m6» njimi nekaj dobrih atletov, bodo borbe za prvo mesto gotovo zanimive. Najboljši bodo nagrajen! s praktičnim! nagradami, ki jih je prispevala okrajna društev prijateljev mla- Zveza dlne Jože Glonar Izenačenost v okrajni nogometni l>gi Do konca jesenskega dela tekmovanja v okrajni nogometni ligi sta le dve koli, ki bosta dokončno prinesli iesenskega okrajnega prvaka. Po tretjem kolu je stanje moštev zelo izenačeno. Klubi so vedno bolj vigrani in je resna škoda, da v okrajni ligi ni več predstavnikov, kar bi vsekakor izboljšalo llgaško tekmovanje ln povečalo zanimanje za nogomet v našem okraju. Opaziti je tudi vedno večje zanimanje gledalcev. Po tretjem kolu je v vodstvu Borec. Pokazal je dve dobri igri. Vidi se, da igralci resno trenirajo in da se imajo zahvaliti za uspeh vestnemu d?lu trenerja. Tekmovalna komisija Nogometne podzveze je tekmo Elan : Krško 2:2 razveljavila, ker so v moštvu Krškega nastopili neregistrirani igralci, ln ugodila pritožbi Elana ter registrirala tekmo s 3:0 p. f. za Elan. Tako Je po m. kolu uradna lestvica naslednja: Borec 2 2 0 0 7:3 4 Elan 2 1 0 1 4:3 2 Senovo S 1 0 2 4:5 2 Krško S 1 0 2 4:8 2 Bela krajina 2 1 0 1 3:3 2 Do kraja jesenskega dela tekmovanja ne bo mogoče vedeti za prvaka. Posebno še, ker igra Borec na Senovem in niso izključene možnosti, da domačini osvojijo obe točki. Elan pa se mora potruditi, da premaga Belo kraiino. V IV. kolu se srečajo: V Novem mesti\ ob 13.30: Elan (Novo mesto) : Bela krajina (Črnomelj). Na Senovem ob 15. uri: Partizan (Senovo) : Borec (Novo mesto, -n- SENOVO : ELAN 3:1 (1:1) V m. kolu okrajne lige sta se srečali enajstorici Senovega ln Elana na Senovem. Zmagali so domačini z rezultatom 3:1 (i:i). prvi gol so dosegli domačini, kar jim je vlilo še več volje do zmage. V drugem polčasu so domačini bili zelo borbeni in so dosegli še dva gola, ki sta zadostovala za zmago. Gostje so imeli tri lepe priložnosti za dosego gola, vendar jih niso izkoristili. Sodil je tov. Gorjanc iz Ljubljane zelo slabo in je posebno goste oškodoval. Ce bi sodil objektivno, bi bil izid v najslabšem primeru neodločen.. Tekma je bila za Elan vsekakor dobra šola, domačinom pa izpodbuda za nadalj- nje tekmovanje. Gole so dosegli za domačine Jevšnlk, Budna in Ko-pina, za goste pa Milenkovič. Nekaj o publiki in igrišču. Kljub temu da je na račun senovške publike bilo precej graje, je potrebno omeniti, da je na tej tekmi bila disciplinirana. V bodoče naj rediteljska služba poskrbi, da Za duševno in telesno zdravje otrok Okrajna Zveza DPM v Novem mestu je na zadnji seji sprejela program za letošnji teden otroka, ki ga praznujemo od 3. do 10. oktobra po vsej državi. Na Mednarodni dan otroka, ki pada prav v raščeno z gobami. Potuhneva se za ogromno bu- Tudi Jaz pripravim »orožje«. Fotoaparat. Urednik m; je naročil, naj z njim, če bo le mogoče »ustrelim« kakšno zverinico. Naravnam razdaljo. Deset metrov b0 dosti, pomislim. Zverina se zažene proti nama. Nisem mogel razločiti, kakgno glavo le imela. Videl sem le nekaj belega ... »Zverina« je bila domača. Francetov kiuža nama jo je zagodel. »No, sedaj pa lahko začneva,« je predlagal France. »Lovci so že gotovo na svojih mestih .. .« Izpraznil je puško ln »zatro-bental« v cev. To je bil znak, da se pogon začne. Razbijala sva s koli po drevju, metala kamenje v dolino ln kričala. Steza, po kateri sva hodila, je bila stara dan ali dva. Naredili so jo praš Ičl ... Po polurnem pogonu sva se sešla z lovci. »Nič...« »Nič ...« Ta dan so ustrelili samo dva psa-klateža. ki «ta preganjala divjad. Ko smo se vrnili h koči, se jI nismo mogu načuditi. Bila je kott nova. Prebarvana, pot posuta z drobnim peskom ... »No, pa Imamo svoj domek,« je rekel Starešina. Posedli smo pred kočo. Ko je Starešina -opravil organizacijske zadeve: sprejem novih članov v družino itd., so lovci odprli rubriko »lovske in latinske«, ki so jo nadaljevali v«e do večera, k0 smo se razšli. »Cez štirinajst dni zopet,« Je bil zadnji pozdrav. V srcu Gorjancev, na Pragu, prav tam, kjer je bil ustanovljen Gorjanski bataljon, stoji sedaj koča, ki so jo lovci s»mi zgradili. Tako sedaj vabi ljudi pod svojo streho. Tiste, ki hodijo na lov. pastirje, ki so zaill v gozdu Trdinovih bajk. In ne samo koča. Vabijo gozdovi, stoletna drevesa, dolina brez cest In brez glasu. PETER BRE&CAK M E C K A C Sto let stari Jože Alvares iz Rosarija v Argentini se je nedavno poročil s 74 let staro Gregor! j o Gorosito. Sicer sta živela skupaj že nad petdeset let, imata 11 otrok, vendar se Alvares vse do svojega stotega rojstnega dneva n.i noogel odločiti za poroko. POGOVOR V GOSTILNI »Že ves dopoldne sediš v gostilni pa si še zmeraj tako slabe volje. Kaj pa je?« »Eh, t? podjetju je bil neki važen sestanek, pa mi zameri-jo, ker nisem prišel. Čeprav dobro vedo, da ne smem od doma, ker sem na bolniškem.« JESENSKI LJUBAVNI SPREHOD »Veš, če bi vedela, da boš danes tako nerazpolozen, bi se bila pa topleje oblekla.« NADLOGE »Kaj mislite: ali bi v vašem kraju priredili razstavo naj. modernejše umetnosti?« »Oh, nikar, imeli smo že dve poplavi in še epidemijo kokošje kuge, bo kar dosti teh nadlog...« ŠOLSKE TEŽAVE »Meni je v šoli strašno dolgčas«, potoži prvošolček prijatelju. »Ne vem, kako moreš ti že drugo leto vzdržati v nji!« RAZLIČNI JUBILEJI »Sinoči smo proslavljali tridesetletnico mature« »Mi, obrtniki, bomo pa jutri proslavljali, ker nismo opravili mature...« DOMAČI PEVCI »Anka, greš zvečer z menoj na koncert poslušat ,krlča-fitff« »Mi ni treba: sem že prejle poslušala moža, ko sem mu pokazala račun za jesenski plašč!« MED SEJMARJ1 »V časopisu berem, da se standard dviga« »Na, pa ravno zdaj, ko mi je veter štant podrl!« Zdaj boš šele videl vraga, ko pride moja mama! Skupina šentjernejskih lovcev pred novo lovsko kočo na Pragu Zgovorne številke Neki švicarski zgodovinar in Statistik je naredil nekaj zanimivih proračunov in primerjav. Na primer: # V zadnjih 5000 letih je bilo nad 14.000 velikih in manjših vojn. V njih je zgubilo življenje približno 3 in pol milijarde ljud>(nad pol milijarde več, ko šteje prebivalstvo Zemlje danes). # Skupna vsota vseh vojnih proračunov v zadnjih 45 letih znaša 3 bilijone ameriških dolarjev. # Danes je nasvetu v uniformi 20 milijonov ljudi, mimo tega še približno 60 milijonov civilnih vojaških uslužbencev. 4§ Vsako leto je izdano v vojaške namene nad 100 mi-milijard dolarjev. S to vsoto bti lahko nahranili vse stradajoče na zemlji ali zgradil; stanovanj za 10 milijonov družin ali 25.000 bolnišnic. Samo ena desetina izdatkov za vojne namene članic NATO bi zadostovala, da bi zgradili 12 jeklarn s kapaciteto nad milijon ton jekla letno. # Težka letalonosilka, opremljena z napravami za ie~ streljevanje raket z atomskimi konicami, stane 435 milijonov dolarjev. Podmornica na atomski pogon 110 milijonov dolarjev, težki bombarder 24 milijonov dolarjev. # Če bj sprejeli splošno razorožitev na svetu, bi se davčne obveznosti znižale za 50 milijard dolarjev. Orjaška slika V Stalingradu k rvujejo največjo sliko v SovjettM zvezi: dolga bo 120 m. visoka 16 metrov. Slika prikazuje poraz nacističnih čet pred Stalingradom. postavili pa jo bodo na grič nad mestom. Za shujšanje V Švici so začeli kolektivni eksperiment proti debelosti. Tisoč debelih oseb bo devet tednov podvrženih posebni medicinski prehrani. To kolektivno delo je oiv niziralo švicarsko združenje proizvajalcev sadja. Najmrzldjši kraj Sovejtska znanstvena ekspedicija »Vostok« na Antarktiki je nedavno zabeležila najnižjo temperaturo na zemeljski obli: —88,30 stopinj Celzija. Uh, ce bi dobil v roke tistega požrešnega mačka .., Tropinin je premišljal naglas: -Kaj pa če je... Ne to ni mogoče... Le kakšno zvezo bj sanit imel z eksplozijo? .. .« Negotovo je zakorakal dalje, potem pa stekel k zasutemu vhodu in začel odmetavati kose gline. »Moram ugotoviti!... Takoj! AH ni morebiti tista srebrna voda, ali kaj je bilo, vplivala na sanit, da se je spremenil v modri žarek?« Ves zasopljen je Tropinin skušal odvaliti velik kamen, ki je ležal pred vhodom. Po hudem naporu ga je slednjič le odvalil. Zlezel je skozi razpoko in skušal v mraku najti prostor, kjer je počival med nevihto. Ker ničesar ni videl je vzel iz žepa vžigalico vendar se je takoj premislil. -Kaj pa če je v pečini eksplozivni plin?« Vtem so se zgoraj s pobočja pri brkljali kamenčki. Tropinin je dvignil glavo in videl, da z vrha prihaja krepak človek z dvocevko. Strogo je pogledal geologa in vprašal: -No, kaj se pa dogaja tukaj?« »Pomagajte!« mu je rekel Tropinin in pokazal skalo. »Hitro!« Človek je dvomljivo pogledal tujca, se ozrl na mesto eksplozije in dejal: »So tudi tukaj bombardirali?« Tropinin ga ni več poslušal. Spet se je lotil skale. Prišlek si je obesil puško čez ramo in mu začel pomagata, misleč, da geolog rešuje človeka, ki ga je zasula eksplozija. S skupnimi močmi sta premaknila skalo in geolog je previdno lezel v pečino. Zdaj je prišlek snel puško in ostro zavpil: »Nazaj!« »Ostani zunaj,« mu je odgovoril Tropinin, »ne hodi v pečino!« »Oho! Ti pridi ven in takoj ti pravim!« mu je ostro ukazal prišlek. »Ce ne, bom streljal!« Tropinin, kj je tipal po pečini, da bi naše] prostor, kjer je pustil jopič, je vprašal začudeno: »Kaj pa vam je padlo v glavo?« »Ven, če ti pravim!« »Tule sem pozabil jopič. Iščem ga .. .* »Takoj ven, poznamo mi te jopiče!« Človek je napel petelina kar je jasno pokazalo, da se ne šali. Tropinin je zlezel iz pečine. Odmaknil se je, videč, da mu je dvo-cevka namerjena naravnost v srce. »Kaj to pomeni?« »Greva! Hodi, kakor ti ukazom« je poveljeval človek s puško. »Čakajte...« je ugovarjal Tropinin. »Tiho!« Cez nekaj časa se je Tropinin ustavil in dejali »Tukaj so moje stvari!« Človek jih je pobral in ukazal 8e strože: »Pojdi in brez besed, kajti če te začnem ...« Mračilo se je, ko je človek s puško pripeljal Tropi ni na v mesto na milico. Komisar je astro pogledal geologa, ga takoj spoznal in začudeno vprašal: »Kaj pa Je?« »Hotel se je skriti v pečino. Tule so njegove stvari. Gotovo je ovaduh,- je poročal človek, ki je pripeljal Tropinina. »Jaz ovaduh?« »Čakajte, Boris Antonovlč...« ga je zaprosil komisnr. -Rušil |e hrib. Donjec Je ves kalen,.. In še ogovarja, hm I* »Ničesar ne razumem,« se je razburil Tropinin. »Prignal me je na milico in čveka same neumnosti!« \»Ali ste že dolgo z doma?« ga jc ustavil komisar. »Kak teden ... ne, več: deset dni.« »Aha, tako...« je namrščeno odgovoril komisar. »Torej ne veste: včeraj so nas napadli nacisti. Izbruhnila je vojna in naše področje so že bombardirali.« »Vojna? ...« je pošepetal Tropinin. »Vojna? Takoj mi dajte avto. Takoj!« Vzorec rude nove kovine, kj jo je bil odkril Boris Antonovič Tropinin, so z letalom poslali na Akademijo. Po enem tednu so že začeli izkoriščati ozemlje, kjer je bila ta ruda. Delali so noč in dan, rudo pa vozili na Ural. Z Akademij ) so Tropir.inu sporočili, da je odkril izredno pomembno kovino, da pa ta kovina nima nikakega vpliva na proces taljenja in litja. Na Akademiji so tudi odločno zavrnili Tropininovo predpostavko, da je bil sanit povzročitelj modrega žarka. Tropinin je vnovič obiskal pečino. S skupino delavcev je preiskal skoraj sleherni košček zemlje, ki je bila zasula vhod. Toda od pozabljenega jopiča ni našel niti najmanjše sledi. Tudi analiza zraka, ki je vel iz pečine, ni pokazala, da bi bil v njem kakršen koli plin. Sčasoma se je moral Tropinin sprijazniti z mnenjem znanstvenikov, da je modri zarok vdrl iz osrčja zemlje, ko se se rušili sloji. Podredil se je njihovemu mnenju, vendar je prečul mnogo noči, premišljujoč o sestavi tiste srebmkaste tekočine, pod katere vplivom je sanit (na Akademiji so tej kovini dali drugo ime) izseval modri žarek. Vojna se je razvijala. Nacisti so se bližali Donjecu in inštitut, v katerem je delal Tropinin, so preselili na vzhod. Hkrati z inštitutom je odšla tudi Tropininova družir.a. Stanovanje je ostalo prazno in Tropinin je komaj še kdaj šel domov. Bil je ves zaposlen z raziskavo modrega žarka. Vse, kar je opazil in ugotovil, je na kratko zapisoval v posebno beležnico s svetlozelenimi platnicami. Včasih ga je zanesla domišlija pa je zapisoval tudi svoje sanje o bodočnosti sanita. Zamišljal si je, kako bi z modrim žarkom kopali jarke in predore, trasirali železnice skozi pogorja. V tem ga je podpiralo dejstvo, da je ob eksploziji na Donjecu pečina ostala neporušena. To p-imeni, da modri žarek ni rušil kot eksplozija, temveč je deloval le v tisto smer, kamor je bil naravnan, in rušil le tisto, kar je bilo pred njim. Rudarsko mestece so zapuščale že zadnje kolone. Oktobrska sapa je nosila po ulicah in trgih rumeno listje in žalostno tulila skozi tovarniške četrt. Zemlja je drhtela od topniškega ognja v bližini. Tropinin je šel na vojaški odsek in zaprosil, naj ga pošljejo v j četo. Toda spet so ga znvmili jn spet so uka-i zali, da mora na vzhod. Jutri bo z zadnjim avtomobilom inštitut;) zapustil domači kraj. Jutri?... Vstal je in se nekajkrat živčno sprehodil po laboratoriju. Nato Je začel prelivati in mešati nekakšno raztopino. Ko je vsul vanjo še zadnjo primes, je zamišljeno nagnil laboratorijsko steklenico. Zdajci ie vse poslopj« sitresla cksplozij-i. Lestenci so zanihali, steklene pavide In okna so IklepetaJa. Tropimi" je oštti negibno in prisluhnil iz d*JJ*v* c zaslišal votlo bobnenje, ki se j« čedalje bOO bližalo.