Št. 143,
V Gorici, v soboto dne 17. decembra 1910.
Izhaja trikrat na tod«, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti pretentana ali v Oorici na dom posiljana:
vete leto   .   .   15 K
%    *„      .   .   10 „
¦ -'"'-lLk\ ¦  J?r ¦¦• <¦¦„ .,; •.- ¦¦ J»s, »s    '.. ,„,
Posamifci?e~tevttlte'stM^ JL x«&-V Oorici se prodaja »Soča" v vseh {obakarnah.
»SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu rKažipot po GoriSkem in (JrafljšfcaBSkem* In dvakrat • v ietu „Yozai red*te-leznic, parnikov in postnih zvez'. Na naročila brez donoslane naročnine se ne oziramo.
l^Jtrt^tT1 v^-Mi
Tot«l ML.
I*
Uredništvo
«? nahaja v Gosposki Ulici ŠV7
Oorici v I. nadstr. na delno.
Upravntštvo ...-i .,'.,
se nahaja v Gosposki.ulici štJ7..
v I. nadstr. ;na. 16T0 v .tiskaTjii.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica..
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 viri., 2-krat H. vin., 3-krat 12 vin: vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po < prostoru; Reklame in spisi v. uredniškem delu 30 vin,, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon ftt. 83.
„Gor. Tiskarna" A. GabrSček (pd^ov. J. Fabčič) tiska in stal.
tvpalci našega ljudstva.
Nečedna so sredstva, s katerimi lovijo iu držijo ljudstvo k sebi naši klerikalci. Mojstri so v izrabljanju notranjih, verskili čutov v posvetne politične namene. Tako radi govorijo o veri, vesti, o zadnji uri, o Boku in hudiču, zlorabljajoč vse v posvetne svrhe. Poleg tega izkoriščajo vse človeške slabosti istotako v svoje namene, Bog varuj, če in i napišemo kako besedo, s katero je šibana kaka slabost našega ljudstva, kaka napaka, katero treba iztrebiti iz ljudstva v blagor ljudstva! Joj, kako hitro šinejo pokonci, našopirijo se in zakriče: »Soča« žali naše d ob r o i n verno ljudstvo! Tako zakričijo po svojih listih, dasi sami pri sCbi tekajo: > So č a « je imela prav, prav je pisala! Toda kričijo tako, kakor da bi se bali, da izginejo iz ljudstva napake in slabosti! Ce bi izginile, bi jim odpadlo nekaj, kar neobhodno potrebujejo. — Zato pokrivajo slabosti in napake, jih tajijo in laskajo se našemu ljudstvu, kako da je dobro in verno ter brez napak. Da bi le bilo res! — Potrebujejo slabosti, zato jih negujejo. Ko izginejo, izginejo tudi pristaši! Lepo bi bilo res, če bi bil slovenski narod rod .popolnih ljudij, nekak rod ange-ljcev, da bi veljal v pravem in celem pomenu besede pridevek »naše d o b r o ljudstvo« — toda temu ni tako in tudi ne bo tako! Tako je pač tudi pri nas kakor drugod po svetu. Dobri so in slabi. Politična zgodovina zadnjih časov, odkar so zlezli klerikalci kvišku, pa nam predočuje s i s t e m a t i č n o i z p r i j e v a n j e n a -šega ljudstva od strani vsemogočne klerikalne stranke.
Na banderi črne internacionale je zapisano geslo: Vzgojujmo ljudi po svoje: v izrabljanju dobre in slabe strani človeške! Z dobro se frivolno igrajo, ponižujoč vero in plemenita čutila v prah in politično blato, s slabo potem toliko huje škodujejo ljudstvu. Ne odpravljati napake iz ljudstva, krotiti slaba nag-iienja. ampak lepo izrabljati jih v klerikal-
Jesenska noč.
Ruski   spisal   HAKSIM   GOR KI. Preložil Fedor Gradišnik.
Na nekem jesenskem (potovanju sem se nahajal v silno kočljivem, neprijetnem položaju: prišel sem v neko mesto, v katerem nisem poznal žive duše in imel nisem niti prenočišča niti ene kopejke v žepu.
Prodal sem torej najpoprej vse obleke, ki so se mi zdele odveč, nato pa sem šel v takoimenovano lusko, kjer so izkrca vali ladje in kjer je bilo v ugodnem letnem času vedno dovolj dela. Koncem oktobra pa, ko se je vršil moj dogodek, je bilo tamkaj vse "prazno in tiho. Začel sem skrbno razkopavati rahli, mokri pesek, misleč, da dobim v njem kaj jedila, tGda zaman. Ko sem taval popolnoma sam med praznimi vozovi in velikimi zaboji, sem si mislil, kako prijeten občutek mora biti za človeka* če je sit.
Pri današnji" tako visoko razviti kulturi je mnogo lažje, utešiti hrepenenje po dirševni kakor pa po telesni hrani. Na svojih potih po mestih dobiš hiše, ki so na zunaj popolnoma in znotraj gotovo istotako lepe. Ali se ne moreš,tu navžiti raz-
ne namene — to je deviza klerikalne organizacije, odete s krščansko-sooialnim plaščem. Pod tem plaščem je mnogo gnilega. Zato ga varno tiščijo skupaj, ali včasih ga le odgrnejo višje moči, da je mogoče pogledati pod plašč. Strašen je pogled v ta pobeljen grob: Razuzdanost, gnjusoba, izprijenost, pohujšanje, perverznost, zavetje krivih instinktov ...
Ali kaj klerikalcem mar za moralo, vzdiganje ljudstva — da le imajo toliko in toliko pristašev! »Ljudstvo — ti delaj, kar hočeš, samo da s| politično naše!« Tako zapeljujejo ljudstvo na opolzka pota greha, goječ v njem slabe razvade in kazniva nagnjenja.
Žrtve jih ne brigajo nič. Koliko ječe so prestali razni klerikalni ljudje, koliko je bilo uničenih, koliko nesreče na sploh je že prineslo našemu ljudstvu ravnanje z ljudstvom po gori zapisanem klerikalnem geslu!
>T i d e 1 a j, k a r h o Češ, s a m o d a si naš!« je veljalo tudi za »Orla« in predsednika katoliškega izobraževalnega društva v Dornbergu Fr. Kavčiča, ki je bil v četrtek pred okrožno sodnijo v Gorici obsojen radi »f r i d o I i n s t v a« na 5 mesecev težke ječe s posti.
Pederastija je po mnenju zdravnikov bolezen. Razprava, ki se je vršila pri zaprtih durih, je spravila grde reči na dan. Juristi trdijo, da je kazen 5 mesecev majhna. Obsojeni Kavčič iz Dornberga je nesrečen, pomilovanja vreden Človek. AH ta nesrečnež je bil jeden glavnih stebrov klerikalne stranke v Dornbergu, v ospredju je sta! vseniu političnemu gibanju klerikalcev, bil predsednik izobraževalnega društva, navdušen »Orel«; pri vseh volitvah eden glavnih agitatorjev, sploh desna roka slovečega dornberškega župnika Lovreta Točobrana,
Ni treba misliti, da je ostalo skrito perverzno nagnjenje obsojenega Kavčiča; ni ostalo skrito, pa tudi nikogar ni 'bilo, ki bi na kak način vplival nanj ali kako za-branil nevarnost, ki je pretila mladini od tako perverznega človeka. Naj dela, kar hoče, samo da je zvest pristaš klerikalne stranke! On pa ie bil še več kot navaden
nih lepih idej o arhitekturi, higijeni in o podobnih lepih in koristnih znanostih! Najdeš ljudi, ki nosijo dobra in topla oblačila — izognejo se ti spodobno in pokažejo s tem na takten način, da eksistenco tako siromašnega bitja, kot si ti, prezirajo. Resnično, duša lačnega človeka najde mnogo lažje primerne hrane kot duša sitega — toda ne vem, če se da iz tega stavka ugodno sklepati na site!
Pričelo se je mračiti, nalahno je deževalo, zavel je ostri sever. Zaganjal se je v votle zaboje, silil skozi špranje s!a'bo zglajenih barak; razburil je reko, da je visoko metala svoje valo/e, ki so bučno udarjali ob Obrežje, da so se razpršili v bele pene in potem urno hiteli proti morju, pri čemur je skušal vedno drug val dohiteti drugega.
Ali je morda zapazila reka, da se bliža zima, da jo sever morda že v tej noči pokrije z ledeno gladino, in ali je skušala, da uteče Še urno tem verigam? S sivega neba so padale neprestano fine in male deževne kapljice, ki j Nt ni bilo mogoče videti s prostim-očesom. Dve gr-basti, zlomljeni vrbi ste izpopolnjevali to žalostno sliko, katere ni motil star, pre-vrnjen čoln.
Ta čoln s svojim luknjičastim dnom in stare, od viharja razdejane, gole vrbe:
pristaš, .pn je,bil,Jedeti .glavnih stebrov klerikalne stranke v Oornbergu. In kako lepo je znal. govor iti, Na neki., katotiiki veselici letošnje sponiladl je govoril med drugim tako-le: »Proč od zapeljivcev, proč od (brezvercev,, vsi pod na š o nedolžno belo zastavo!« Takrat je bil ta nesrečni človek že obtežen z grehi tako, da so ga bili par dnij pozneje aretirali. Bela zastava! Kaka ironija! Srečen tisti, ki se je odzval klicu: Proč od / a p e 1 j i v c e v !
Našel je bil široko polje, okoli katerega so Čivkali orli. »Naj dela, kar hoče«! Nesrečni zapeljanci, nesrečna mladina, okoli katere se suče tak krščansko socialni organizator! Vse to je sad sistematičnega izprijevanja ljudstva; tip je dornber-ški obsojeni »Orel« in predsednik katoliškega izobraževalnega idruštva. Po tuli a (Ki strani, od koder bi bil moral priti opomin iu odstranitev nesrečnika od mladine,;, g a je .podžigala v strasti iu zgodili so se veliki škandali v škodo mladini in v večno osramočeuje ibogaboječe svete klerikalne stranke! Obsodba zadeva tudi nje, izprijevalee ljudstva po geslu: Vse smeš, samo da si naš! Umazana ie klerikalna stranka, ofrido-linjena njena katoliška »Orlovska« organizacija. ------— —Fej! Obrišimo, pero!
Flaše denarstuo!
»S i o v e n s k i Trgovski V e-s t n i k« v Ljubljani je priobčil v zadnji številki 15. t. m. naslednji, času in sedanjemu položaju jako  smeren članek:
»Na trgu je obt ;$'K že dalj časa močno pomanjkanje mou<inega kapitala. Tesna in trda je za denar vsepovsod v državi; celo prvorednim in povsem legitimnim kreditnim zahtevam ustrezajo zavodi le stežka in neradi; kredit je vezan na ti pke pogoje. Daveča tesnoba bremeni ves kupčijski svet. Navzlic vobče medlim kupčijam živimo v razmerah, kakor jih sre-čavaš ob časih izvrstne konjunkture. Vzrokov je iskati v velikih kreditnih po-
vse je bilo zapuščeno, uničeno, staro; bi!o je kot da nebo neče nehati, solziti se nad to žalostno sliko. Izumrlo in turobno je bilo vse naokrog, kot da je položila smrt svojo mrzlo roko na vse, samo name ne, dasi se je iztegovala tudi že po meni.
Imel sem takrat osemnajst let; kako lepa leta;!
Blodil sem sem in tja po mokrem, mrzlem- prostoru in si žvižgal, da bi si tako potolažil glad in mraz. Pri skrbnem iskanju po koščeku jedila sem prišel za velik zaboj — in naenkrat sem zagledal na tleh čopečo žensko, katere od dežja premočena oblačila so se tesno sprijema-lf. njenih sključenih udov. Obstal sem, da bi videl, kaj namerava. Kmalu sem zapazil, da grebe z rokami po pesku', v katerem sem zagledal neki zaboj.
»Kaj delaš tu?« sem jo vprašal in po-v fčenil poleg nje. _,: v; •¦; \ [ -•>               ,«_.,'
' Z lahnim vsfolHcdinfse ie dvignila. 4Š široko odprtimi, sivimi očmi, iz katerih je odseval strah, Je/sjala. Jprefcl mano in me-gledala, ni videl Setjrj, ^a-leimlada deklica, približno moje starosti in jako lepa. Žali-bog pa je imela na ljubkem obrazu tri ve-. ilie, modre peggv Vkljub čudoviti simetriji' •'—pod vsakim "dfiesom ste bili dve jedna-ko veliki, docim se je tretja, največja, nahajala :ha čela.f^no nad nosom.— so te
trebah države, dežel in mest, ki rabijo za investicije težke denarje; nadalje 'v dejstvu, da so poskočile cene malone za robo vselil vrst in 'da so zategadelj vezane znatno višje glavnice v kupčijskih in obrtnih obratih; pristopila je nedavno iz politične rezone demarša od francoskih kapitalistov, ki je navzlic oporekovanju kapitalističnih glasil na Dunaju odvajalno vplivala in pomnožila denarno zadrego v državi. Tudi po našem domačem trgu v razni meri čutimo splošno pičlost denarnih sredstev in kreditno tesnobo. Mnogi kreditni vrelci, s katerimi se legitimno običava računiti, so ali zaprti aH pa oddajajo le nezadostno ob strožjih pogojih. Na' našem trgu je poostrila položaj znana zadružna nesreča. Vzbudila je nezaupanje vnanjega kapitala nad mero in neupravičeno izzvala pavšalno nezaupljivost, proti potrebi se udajajoč zlobni gonji in iz sovraštva izvirajočemu obrekovanju zakotnih nemških časopisov. Neprercčno dejstvo je, da živimo v težkih časih in da je spričo daveče kreditne tesnobe marsikdo nezasluženo v velikih zadregah. Slovenci smo gospodarsko šibki, sleherna izguba je za nas hud udarec. Zategadelj je treba o pravem času očuvati se saj za bodočnost. Politični tok je dalj časa že odločno in nepritajeno proti nam,'zadnje čase pristopa še od severa prihajajoč, premišljen, občuten gospodarski pritisk, ki prihaja do izraza predvsem v denarstvu. V takih Časih je prilika preizkusiti prijatelje, priložnost je preveriti se do duše, kako zlo je bi t i g o s p od a rsk b odvisen od tujih e I e me n t o v. V dobrih Časih gnjusno vsiljivi tuji kapital se odmakne zavratno pod glupimi pretvezami. Dokaže se pa ob takih dneh eklatantno, k a-k o nujno, rabimo S I o v e n ci krepke in velike denarne, c e «n t r a 1 e z dal e k o v i d n i m s t r o-k o v n j a š k i m v o d s t vom. Male svote< se izgubljajo, razbite na, mnoge dele ne. prihajajo do pravega učinka; pa tudi cilj-nosti in vodilne srnernošti ni, če manjka centralne dispozicije. Skupni pohod in skupni nastop! Čase denarnih stresljajcv na velikem trgu bi v nas dokaj lažje pre-
pege vendar jako kazile njen obrazek. Iz te jednakomernosti .se je dalo Sklepati na jako umetnega povzročitelja teh peg,, ki je v okrašenju človeških, obrazov že silno napredoval.
Počasi je izginjala bojazen z. obraza deklice. Očedila si je roki, zravnala si ruto na glavi in dejala, med tem ko se je skoraj popolnoma skrčila: »Ti si.pač tudi lačen? Pridi torej in pomagaj mi kopati; roke me bole. Tam notri — kazala je z glavo n a zaboj — je gotovo kaj jedila, kruh, morda celo klobasa, Dobra bo še.«
Skrbno sem se (lotil dela. Opazovala me je; ko pa se je malo odpočila, Je pokleknila poleg mene in pričela tudi sama' zopet kopati.                         ,   .     ...
Nobeden izmed. naju ni i.z/pregpvoril. besede. Mrjogi rn^i- ljudij trde^ria^o^.. ramo vediriL,mi$ifi >i$ ki^n|^' *" na izakon »j&vri^ti^iia, j^o&jtfcSje$ zakon o lamini M^#Wra&ija&&&"Sel" sem se v tistem trenutku zavedal teh re-čjjV mislini- »pa — v svoji povesti hočem rbltt kolikdjr mogoče resnicoljuben — da sem bil "tako zatopljen v kopanje, da nisem. . imelr.časaif ¦^sjiit^pajkaj--diruigejja .i0f ¦• na 'morebitno vsebino zaboja."
Napočila je noč. Postajalo je vedno temneje in bilo <nama je težko in mrzlo. Bobnenje reke se mi je dozdevalo bolj
nftrstvu. Igraekanje s separatizmom v denarstvu ute^j^ti kdaj (nepregledne posledice.ca ve^, razvoj našega-, gospodarstva^^ solzarštvo niti utopija nam ne nareka teh besLdMmarLcč živa praktična potreba inijgOte^sUa, gospodarskih j raz-merii%r;riaši deWmi: decentralizaciji uhaja! pbii Aen ozirtfia potrebe celokupnosti, nedostaja medsebo^nosti; ker so!: zavodi , pfefi^lvidua!ni/'tftrfnfka[ ifara#&tudi čuta octe&vbrnbsti'za celokn^noŠtrSJcrljTio mo-trimp. naše gospodarske :razm'erey. graditev inj ne^ra-zdira-nle imamo pre^pčim, ali opozoriti moramo' danes naiieprimerno konkretno postopanje/ki pa je morda um-ijivai:pbsledica neorganiziranosti -našega denarstva in pa nedostajanja žmisja za. celokupno narodno gospodarstvo« Po celem s\tetu je tako, da manjši fžavodi iščejo moralne in materialne zašlomfie v krep-kejšrh. Tudi pri nas je denarni ustroj takšen. Potreba medsebojne zaslombe gospodarskih tvorov, ki jih zbližujejo gotovi konkretni interesi, pa je prav ob času stik najbolj nujna, kajti odvisno dobro nalagati v časih obilje je končno interes močnejšega zavoda. Zločesta zaslomba. da, zavajanje je pa, če močnejši slabi in izpodnaša tla slabejšemu ter mu jemlje brez. preudarka zaslombo prav tedaj, kadar slabejši najnujnejše potrebuje opore. Taka gospodarska politika ni arijskega pokolenja, ampak semitskega. Tako ravnanje ni podpora, ampak zavajanje. Ta izvajanja se opirajo na dejstva, ki so se žal dogodila zadnje čase v slovenskem središču. Postopanje je temboij neumestno, ker se je prav od tam dolgo in nad mero zanašalo denar iz slovenskih denarja potrebnih dežel. Danes pa vlada na našem trgu močna napetost, pod katero ječe produktivni sloji in ki dela skrbi zavodom,, ki so 'pi;. »* tako siovenski in prav tako potrebni. Mesta odlične gospodarske važnosti nalagajo pač veliko odgovornost ter zahtevajo preudarne dalekovidnosti in obsežnega gospodarskega obzorja.«
Ta članek je pisan kakor nalašč tudi. za nas na Goriškem. Tudi mi bi znali še bolje nego v Ljubljani zapeti pesemco o »tujem kapitaiu, ki se gnusno vsiljuje v dobrih časih, pa se zavratno odmakne pod giiipimi pretvezami .tedaj, kedar je denarna težava največja.« —• S. T. V. je udaril
votlo, dež je padal glasneje na zabojev pokrov. Iz daljave se je že slišal nočni čuvaj.
»Ali.ima dno?« je šepetala moja družica. Ker nisem vedel, kaj želi, sem molčal.
»Slišiš, ali ima dno? Če ima dno, je najino delo zaman. Nazadnje prideva, še do debelih desft, teh ne moreš streti. Odtrgaj raje ključavnico, zdi se mi, da ni posebno trdna.«
Ženske ne 'pridejo mnogokrat na pametne misli; tu se'vidi, da se to vendar včasih zgodi. Talke dobre misli cenim primerno in se ž nitmi kolikor mogoče okoristim.
Poiskad sem ključavnico in jo z vso močjo iztrgal. Deklica se je stisnila, da je bila tenka 'kot kača »n zlezla je v štiri-oglato odprtino, ki se je pdkazala.
Iž zaboja je izadonela kmalu nato njena "pohvala: »To si dobro napravil!«
Najmanjše prepoznanje iz ženskih ust mi je sedaj več vredno kot cela vefika himna moža, iki bi znal govoriti kakor vsi veliki govorniki starega in novega veka skupaj! V oni noči ipa sem bil proti vsemu temu čisto Maden, in ne da bi bil pazi! na pohvalo svoje družice, sem vprašal skrfmb:'
»Kaj je;notri?* ..   Monotono je naštevala, kaj je našia
kulativnem   koristolovstvu, ki brezsrčno zadavi najbližnjega brata, Naj S. T. V. nadaljuje svoje ravljajmo, da st» gojimo! ZvezjjLp*^ -* trvi korak.&np bodit - jueosIovaflK • hranita |J)i kmalu Ho združi! §d katerih povprečno K  delnic, kar  bi „,.„,_r. K^Ji|i'ške gla^tn stnft^|vRJC'Q"^le bi pr$ ion^:^fta-"^|nega \ julifevanskejiifidenarni!.. ,    ....,..__. osl8?§!mo za Y$$$P hvaležni gteVtfOlič- I ki", katerim vsokVv izpijejo tuje denarne i pijavke, — in toliko hujše za nas, ako se 4e pijavke'nazivajo naši: »ljubi slovanskhj •bratje in sestre!«-'"
Jce. S tako/;, jnili nekaj mi% ! tttala našemt« | it^r-D^ug^e j
Moll-ovSeidiitz-prašek
;je ^%;»ft želodcu trpeCe nqprekoaIji?o sredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenSioami.
Ceritt arig. škatlfei K2—
-    Ponarejanje se sodnljsko zaslcdoje.
Mflllo-vo Frane, žganj« in sol
za ribanje tivota. — BoleCine . olajlojofie la okrepiojofie sta- :r rosnano sredstvo proti trganju in preblajenjo vsake,, vrste. Otig. steklenica k. 1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lekarn« L MOLL, c. in kr. dvorni ialoinik, Danaj,
Tocblaaben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: Gv Cristofolettl A. Gironcoli.'.
v zaboju: »Košaro s steklenicami, prazne vreče, en solnčnik in eno vedro.«
| Vse to je bilo neužitno. Moje trdno : upanje je začelo izginjati.
,;       »Ah, sedaj ipride.«
|        »Kaj?«
I; »Kruh — cel hleb — žailibog premočen. Tu vzemi!«
in pri tem se je prJkotalil kruh iz odprtine, njemu je sledila pogumna deklica.
i.Imel sem že 'košček (kruha med zobmi in
»ga lačen obdeloval.   ,
|r »Daj tudi rneni nekaj! Ir< potem greva urno od tod. Kam naj greva?«
|, Skušala je iprodreti s svojimi očmi \globoko temo na vse strani. Vse je bilo •premočeno, temno je bilo — valovje je i šumelo.
»Tamlkaj sem videl   prevrnjen čoln, j morda prideva vanj!«
»To gre!« • Napotila sva še tja; med potjo sva lo-¦mila najdeni kruh in jedla. Pričelo je mo-;čneje deževati, voda je šumela, iz dalje se i je cul glasen žvižg — bilo mi je kot da 'žvižga bogatin na vsa bitja, posebno na t- mrzli večer in na naju, ki sva igrala .v njem takorekoč glavno ulogo. Srce se ; mi je skrčilo pri tem žvižgu; a 'kakor moja, tovarišica, ki je hodila ila moji Je vi, iserhmaSH hlastno"svoj krtih v usta. f. »Kako ti je ime?« sem jo vprašal ;; slednjič, da bi pričel razgovor.
Goriški magistrat je .izdal razglas,, v katerem pravi:                                   "     (
Razdeljevanje predpisanih;  obrazcev za ljudsko štetje vsem lastnikom   hiš in ' i upraviteljem se bo vršilo v drugi polovici decembra.                    '                  '; j     '
Hišni posestniki so dolžni:         : • ^     |
1) da dne 31. decembra nudelemled isvoje najemnike zglasilne pole, ki jih'bodo ¦• morali flajerruHkir/izpo^niti m podpisati j po priloženem pouku; :¦ \-..--J-J       *¦' hi % *
^ 2)Jfišni posestniki so dolžnj diie 3. ja-mivarja 1911 zahtevati od najemnikov zglasilne pole nazaj; prepričati se morajo, cia-ii so bne pole pravilno izpohijene in podpisa$^!^L treba, niorajo^r-^«|t|,ta-
; '4| Jifišn"i pb«^niki so ^d>1je obveščani ^p^iedati, dpfeo prifeS^ii polam^< str^!|Žti ali izp^^z krsttlliknjig zp'y$Q drijli^ske člane .^škega spola,. Ja^, Mi rojemV letih lS^ilk) 1901.,, i "t\^ "   "
i'^Izročiti ^idnijo vser fetine do 5, jaruivj^ja 1911 'šfr&tnemti; aiutgraiičnemUr ur^d^iUlica IV^Sipio št*.19.)              ^
•všMt^ni .^pkfat ji a^i itpravnelii. sd dolžMc^C^siti f^Ie vsem fistfm aajemrii-kom, ki iie*bi znali tega sami opraviti.
Ker bo treba o priliki ljudskega štetja ugotoviti tudi domovinsko pravico, va-hbi magistrat vse tiste, ki niso pristojni v Gorico, da si za časa preskrbe iegitima-cijke listine kakor so: domovnica, delavske knjižice, potni listi, itd.
Te listine, skupno s krstnimi ali poročnimi listi bodo vpogledavali revizijski občinski organi, ki bodo meseca januvarja 1911 hodili od hiše do hiše, od družine do družine, da se prepričajo, ali se je pri na~ povedbah v zglasilni poli pravilno postopalo ali ne, in bodo eventuelne pogreške popravljali.
. Laški hišni gospodarji bodo od strani magistrata za gotovo, opozorjeni, naj delajo po svojih močeh ua to, da bi se upi-salo kolikor mogoče Slovencev za Lahe.
Točka 2. v razglasu zahteva od hiš-nih gospodarjev, da se morajo prepričati, če so pole pravilno izpolnjene in podpisane, če treba, jih morajo dati takoj popraviti. Tu vmes nastavijo Lahi gotovo kako past, da bi ujeli več Slovencev za Lahe. Zato bo treba gledati povsod, da so natančno Izpolnjene pole. Previdno, točno treba vse izpolniti — potem ne bo kaj popravljati!
Izpovedibe morajo biti resnične. Neresnične so prepovedane po zakonu. Vsako zavajanje k neresničnim izpoved-bam je kaznivo. Tako ima stranka orožje v rokah, da se ubrani vsakega zavajanja v napačne izpovedbe. Gospodar ne sme nič pritiskati na stranko. Pritisk je kazniv. Za to se ni treba bati nobeni slovenski stran-. ki, da jej morda stanovanje odpovedo, če ; se ne uda eventueinernu pritisku, da bi morala podati kako napačno izpovedbo. Če .bi. zagrozil gospodar z odpovedjo, pa
»Nataša,« je odgovorila ter tlesknila
'z jezikom.,        ;.,.•,¦
: . Pogledal sem jo. Zopet se mi je skrčilo srce";, obrnil sem se v stran in gledal iznova v temo, in zdelo se i.ii je, da se mi iz te teme roga z zaničljivim, nepopisnim obrazom moja usoda.
Neprestano je bobnel dež na čolno-ve deske; njegovo monotono bobnenje mi je slikalo temne slike pred oči, vihar je rjul skozi odprtine na dnu. Valovi so pljuskali ob obrežje in dež, vihar in valovi so se zlivali v tako monotone, temne zvoke kot da hočejo govoriti nekaj posebno žalostnega in. brezupnega, kar jim je bilo že
: zdavnaj, dolgočasno in nadležno, čemur !\ se bili radi izognili, a o čemur so mora!!
; vendar vedno m vedno govoriti. Bobnenje dežja se je pomešalo s šumenjem va-
| rovja.   Bilo   je kot  da plava nad   starim,
; razpadlim čolnom plakanje, globok,o. trudno, zategnjeno zdihovanje matere zemlje, ki se je že naveličala te večne   menjave   med   solnčnim.   tni>!iin
. poletjem in med mrzlo deževno je ,c jo. In tulil je vihar nad zapuščenim ofoi in nad penečimi se valovi, tulil je in lt. žalostne melodije.
:  ,    Naše zavetje pod   prevrnjeuim   čoi-
i nom ni bilo prijetno; bilo je tesno, mokro in skozi odprtine.na dnu je prihajal dež in veter. Sedela sva molče in tresoča se
'^od mraza. Se le potem sem se domislil.
s,e <La..1fl.azrjani„.mdi. pritiska Jfl. JmaiiskaL v krive izpovedbe. Tu je seveda govora le o gospodarjih, ki,ty se.ijdato Jkakimjnaročilom z.laške strani; od:"vefčftie.pa.pr.i-čakujemo, da* bodo pustili Slovence v miru ter se bodo -držali predpisom in svojih dolžnosti! Posebno, še tam. .kjer bi,oni sami izpolnili pole,-češ, da najemnik'tega ne zna sam opraviti.
Pripravljalni odbor za ljudsko štetje pa ukrene vse potrebno, da bodo vsi Slovenci v Gorici lahko pravilno , izpolnili svoje pole./                 !
Vse to naznani, p^bbr^ pravočasno, po listih.     - ' ¦     , ,-   •.«'•;.  ."   ""¦ • '   ,v
V loke namene se pobirajo naši davki.
(j.I a v n i d o h o d k i z a L 1 9 1 l b o d o: davek na $ladkor'. 150 inil.'K, davščina na pivo -80'inii. K, davek na petrolej1 2Š mil; K, od loterije dobi država skoraj 35 mil. K in od tobaka 190 mil. K!
Dohodki iz indirektnih davkov, od katerih plačujejo delavski in revnejši sloji 90 odstotkov, znašajo blizu 1000 mil. K, dočiin direktni davki ne dosezajo niti 370 milijonov K.
K a-m se p o rab i j o ti dav k i: Navajamo samo poglavitne številke: Za cesarski dvor 1 f mil. K, za armado hi mornarico 40O mil. K, za plačilo obresti dolgov 400 mit. K.
Temu nasproti pa za uk 103 mil. K (v tej svoti so-obseženi pa tudi stroški za ho-gnčastje, ki stane 30 mil. K).
Torej za m i 1 i t a r i % e m 400 mil., za šoistvo pa samo nekaj nad 60 mil. K. Za javna dela približno 100 mil. K. in za p o 1 je d e I s t v o samo 58 mil. K. Vsak naj primerja te številke in si lahko sam napravi svojo sodbo.
(Dalje v prilogi).
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.!
da sem truden. S hrbtom obrnjena proti čolnovi steni, je objela Nataša svoja ko-i; lena z obema rokama in položila glavo na j nje. Njene oči s   zrle nenaravno veliko z j' bledega obrazika in nad temnimi pegumi. !' Bila je popolnoma uvinia, in ta mirnost, j kakor tudi  '... moreči molk .?.a vzbudila I v meni M»ko bojazen pred mojo tovari-šico. I^ad bi bil nadaljeval svoj prejšnji , po-;\ vor, a vedel nisem kako. Slednjič je pričela sama: »Tako bedno življenje!« Govorila je iz globočine sr;ja in povdarjala je vsako besedo posebej. A bilo ni nooene tožbe v linij«;   y.y to je govorila prehtednokrvmi. Bilo ni .nič druzegav ko* glasno izgovorjci . sklčp t^fcjVi^te liilsfi«; Sklep, fa mu 'iiisen. mogel ugovarjati, ne da bi go\onl zoper svOje lastno prepričanje.. Zato sem molčal. Ona pa je ostala š(j nadalje nepremično in se name ni niti ozirala. j:        »Niti umreti se ne more!« je nada-j. ljevala deklica čez nekaj časa tiho in preji mišljeno. Zopet ni- bilo tožbe v njenih be-(. sed 't. Videlo se je, da je razmišljevala o zagonetki življenja, da je zasledovala : posebno svoje in da je prišla do sklepa. da človek ne more na drug način uteči ¦••avramosti življenja 'kot Ua umrje.
(Konec prih.)
Cene za mesec december:
:rz iar Mageiibeck med zverinami to tvrdka Mecfeed
nied klobuki, j e^viji in pblekitmi!
41
Priloga „Soča" žt. 143. z dne 17. decembra 1910. Družba sv. Cirila in Metoda.
Kotnikov! kolki so teišli! — Na mno- ; gostranska poizvedovanja naznanja 1). C. M., da so že izišli kolki s sliko največjega narodnega dobrotnika Karta Kotnika ter se naročajo v družbini pisarni v Ljubljani. Pri tej.priliki priporoča IX C. M. tudi os- j r^krie^fajeLfla]^djir~ko]^ ne, Šentiljske in s sfilčo družbine šole na Muti,    Poraba narodnih kolkov pojema, odkod naj dobi družba sVedstev za vedno naraščajoče narodne potrebe?'          . ¦    i
Božične»inuaovoletne razglednice v bogati izberi priporoča 1). C. M. vsem pri- , jateljicarn in prijateljem revne slovenske ( mladine. Ravno za visoke praznike odpri- , mo srca narodnim potrebam ter ne ku- i pujmo blaga, ki donaša koristi le tujcem'.
Za Ciril Metodov obrar Hni skiad je sicer že prijavljenih že dokaj dobrotnikov, j toda še mnogo jih manjka. Prosijo pa se tudi že prijavljeni, da začna vplačevati obljubljene deleže, ker s samimj podpisi se ne borno mogli ubraniti sovragov.
Na korist družbe sv. Cirila in Metoda se je zavarovala pri »Prvi češki« zavarovalnici na življenje, gospa Marija J o ti-k o v a iz Bovca. S tem darilom je gospa Jonkova pomnožila premoženje naše pre-koristne družbe za 500 K in pokazala svoj plemeniti narodni značaj. Živela narodna zavednosti in dal Bog mnogo posnemovalcev I
DOPISI.
Iz krminskega okraja.
V  Krmimi na Ciril Metodovi šoli bode v nedeljo 18. t. m. božičnica. Vsporcd: I. Nagovor; 2. Petje in deklamacija; 3. Darila. Slavno občinstvo se vljudno vabi.
Vodstvo.
h kobariškega okraja.
V Kobaridu priredi tamburaški in pevski zbor Silvestrov večer s petjem in tani-buranjern. Na dan Sv. Treh kraljev priredijo lepo veselico z igro »Mutasti miizi-kant«. Po končani igri prosta zabava in ples.
S. Kobariškega. — Pri nas so ob vednem deževju narasli potoki, posebno "hudournik Sjak. Leta 1901. je bil ta hudournik porušil most, oziroma polovica še vedno stoji, ali ljudje so brez poti.
V  nedeljo in pouedeljek se je Idrijica zastavila, da je prišla voda na državno cesto, to je med Kobaridom in Starimse-Ioni. Travniki so bili pod vodo. Cas bi bil zlasti, da bi se reguliralo Žjak.
Domače vesti.
Vse one p. n, naročnike, ki še vedno niso plačali naročnine, prosimo, da storijo to nemudoma ker se bližamo že novemu letu!
Pozor. — Vsi oni delodajalci in delavci, ki so dobili glasovnice za volitev v zavarovalnico proti, nezgodam, so uljudiio naprošeni, da vpošljejo pravimo izpolnjene glasovnice na »odbor za ljudsko štetje« v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7. Onega zavitka, ki je priložen glasovnicam, se ni treba poslužiti, ker bi v tem slučaju bile dotične glasovnice za nas izgubljene.
Darila za Dijaško kuhinjo«. — NY menovan št. 7 za december 5 K; Jos. De-kleva pri »univerzi« med pojedino piču-lata nabral 7 K; Fantje pri Sv. Luciji ob Soči nabrali pri pogrebu Marije Kenda 450 K; Ant. Kuštrin. trgovec v Gorici. 30 kg fižola. Za dijaško kuhinjo oaruje sv. Miklavž iz Solkana 10 K. Na ra«' -»» :ne-sečnine je prišlo 21 K, 3 vreče r. ^ l vreča zelja. Živeli darovalci!
Narodni muzej v Gorici. — Naznanja se slavnemu občins.vru, ki se za to stvar zanima, da se bo vršil ustanovni občni zbor dne* 19. t. m. ob 8'. •_> zvečer pri »Zlatem jelenu«.
Ako kdo pomotoma ni dobil povabila, je tem potom najuljudnejše vabljen, da se udeleži tega važnega zborovanja. . ¦'¦ Promocija g. Otokarja Basa, notar- ' skega kandidata v Ljubljani, doktorjem l prava se bo vršila 20. t. m. v veliki slav- ' nostni dvorani dunajskega vseučilišča.
Brezobrestna posojila za obnovo vi-iiogradpvji^ Goriškem. — Kot peta akcija za Goriško je bilo dol ocen o letos r spomladi 75.000 K brezobrestnih   posojil. V Nakazalo se je 10.000 K avgusta t.-I., zdaj * 50.000 K, 15.000 K pa nakaže ministerstvo ' po novem letu. Da je nakazala vlada se- ! daj   50.000 K,   je   vzrok   ta,   ker    so J Štajerci vrnili ta denar,   katerega   niso razdelili.     Ce bi bili razdelili na Štajer-skein oni denar, bi bila Goriška prijela ves • denar Še le v letu 1911. Torej zgolj slučaj j je, da se je nakazalo sedaj onih 50.000 K, i ne pa zasluga poslanca Fona. Vlada je na- ) kazafe najprvo 10.000, sedaj 50.000 in na- } kaže še 15.000 K, kakor je obvezana. Aii i Si bo za prihodnjih 15.000 K lastil zasluge zopet Fon?!
Združitev »Narodnega Dnevnika« in »Slovenskega Naroda.« — S prosincem 1911 se združita »Narodni Dnevnik« v Celju in Slovenski Narod« v Ljubljani v enoten napreden dnevnik. Uredništvo »Narodnega Dnevnika« ostane v Celju nespremenjeno ter bodo dosedanji uredniki »Nar. Dnevnika« urejevali celjski oddelek »Slov. Naroda«, ki bode po novem letu trajno določen za Štajersko. Združitev je plod pogajanj med štajersko »Narodno stranko« in kranjsko narodno napredno stranko.
Iz politične službe. — Premeščeni so: naniestniški tajnik grof Liabord Mels-Colloredo iz Gradišča v Pulj, nam. tajnik Gvido Pazze iz Pulja v Trst, okrajni komisar dr. Josip Mosettig iz Gorice v Gradišče, okrajni komisar dr. Livij Ličen iz Trsta v Tržič, nam. koncipist Cezar conte Zenone iz Gradišča v Tržič in nam. kon-ceptni praktikant Fran Svetek iz Trsta v Sežano.
Fabule o »mojsterski potezi«. — Far-bati in bahati se, to znajo klerikalci izborilo. Sedaj raznašajo po svojih listih vesti, kako novo mojstersko potezo so napravili vrli slovenski katoliški poslanci na Du-naju ob demisiji- Bieuerthovega kabineta. Predno je Bjenerth demisijoniral, je poskusil doseči nekak kompromis glede laške pravne fakultete ali v namen, da bo mogoče pravočasno rešiti proračunski provizorij. Ko je prišla demisija Biener-tnovega kabineta, so začeli ropotati klerikalci, ki so bili prej za kompromis, in kričali so, da kompromis ne velja več, da torej ne dovolijo ničesar: ne budgetnega provizorija ne kake druge državne poti ebščine. Tako so kričali in se bahali. Ali kar nakrat, 24 ur kasneje, je pa Korošec izjavil v proračunskem odseku, da bodo glasovali za provizorij. Torej tako hitro so zapustili svoje razbobnatio opozicio-nalno stališče. Vlada jim je pač kaj obljubila, pa so postali rjoveči levi hitro krotka jagnjeta. Govorili so tudi, da nimajo zaupanja v parlament ier da hočejo razpust državnega zbora — ali nazadnje so se pa lepo podali vladi. Kupila jih je. Če se pa klerikalcem ponudi kaj strankarskega, pozabijo hitro na vsa svoja načela in staHŠča. »Mojsterska poteza« pomeni le kapitulacijo in novo veliko blamažo dr. Susteršiča ;n kompanije. Vse se smeje tej »mojsterski potezi«.
O ljudskem štetju bodo govorili jutri v »Centralu«. Tako pravijo v »Primorsk. listu«. Društvo »S k a I n i c a bo imelo tam shod. Drugi pa pravijo, da je ljudsko štetje le pretveza; glavno bo na shodu hujskanje služkinj! Zakaj zlorabljajo celo I j u d s k o 51 e t j e za firmo, pod katero hujskajo? Zadnjič je bilo tudi rečeno, da bodo delavcem govorili o ljudskem štetju, ali glavno je bilo farbanje o rimskem županu Nathanu. Kaj se bodo naši ubogi delavci utikali v take reči!! Kaj pravi k zlorabi firme »ljudsko štetje« P ri p r a v 1 j a 1n i odbor za ljudsko štetje?!
Okrajno   glavarstvo   v   Tržiču. —
Kazgjas notranjega mmisterštva za ustanovitev novega okrajnega glavarstva v. iFziču se glasi:
Njegovo t. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne o", decembra t. i. najmilostneje izvolilo pritr-um, da se v delni izpremenibi upravne razdelifver^finiorskega, objavljene z na-redbo ministerstva za notranje zadeve z dne 10. julija 1868, drž. zak. štev. 101, ustanovi okrajno glavarstvo v Tržiču, katerega uradni okraj bo obsegal sodna okraja Cervinjan in Tržič, ki se imata izločiti iz političnega okraja Gradiška.
Okrajno glavarstvo v Tržiču ima pričeti uradno poslovanje s 1. januvarjem 1911.
Je že liberalec! —- Poročali smo, da je ibil obsojen klerikalni župan Lozar iz ' Gojač na 3 mesece ječe. Ali »Prismoje- I nec« pripoveduje, da je bil obsojen Hbe« ' ralni župan Lozar iz Gojač. Je že libera- ! <ec! Kakor hitro kak klerikalec kaj nare- ! di, da pride v navskrižje s kazenskimi za- ' koni, pa ga proglasijo za liberalca.! Stara ! navada!   Resnica pa je ta, da je Lozar | klerikalec. Ob volitvah je agitlral za klerikalce in volil klerikalne kandidate, sedaj ima pa to v zahvalo, da ga klerikalci brcajo od sebe ter porivajo v napredne vrste. Ali le tam naj bo, kamor tiče — to je med klerikalci!
Tudi Kavčiča iz Domberga proglasijo za liberalca!.
Nemška obtožnica za Slovenca v Komnu. — Dobili smo iz Skrbine ta-le I dopis: Dobil sem pozivnico od c. kr. okr. sodnije v Komnu, ki me toži, da sem po zmagi naše narodno-napredne stranke prisostvoval streljanju s topičj na čast novoizvoljenemu županu. — Rad bi izvedel, kako se glasi obtožnica, da bi se mogel braniti. Sel sem torej v Komen ter naprosil g. sodnika dr. La v r e n č i č a, naj mi predloži obtožnico. Na mojo prošnjo mi odgovori g. dr.-Lavienčič: »Ali znate Citati nemško?« Na to dem: »Tu smo — kolikor mi je znano — sami Slovenci.« Razumel me je takoj, kaj da mislim, zatorej mi reče: »Obtožnica je namreč nemška.« »Ker ne znam nemški«, dem, »prosim, da mi daste vsaj glavne podatke iz Obtožnice«. G. dr. Lavrenčič mi pa reče: »Kaj hočete vendar iz obtožnice; — saj vam je vendar vseeno,, ali veste ali ne, kako se Obtožnica glasi«. Ker pa sem Še nadalje vstrajal ter zahteval pravice, tedaj mi reče g. dr. Lavrenčič: »Zakaj ste vendar tako predrzni, da streljate?« Tedaj mu odvrnem: »Kaj niso klerikalni Ko-menci in Svečani streljali, ko so občinsko »balo« prenašali iz Komna v Sveto? Klerikalci lahko streljajo, mi pa ne smemo, Če tudi imamo dovoljenje od'glavarstva!« Na te besede je g. dr. Lavrenčič zmajal z rameni, mi podal obtožnico ter me poslal z njo k svojemu pisarju. Ta mi je podal nekaj podatkov in presenečen nad takim postopanjem zapustim pisarno.
Na vsak način pa bo o tej nemški obtožnici še govora! — Obtoženi Skrbnice.         ,                   w
Podpore Gradežu. — Goriški deželfu;' odbor je dovolil podporo 10 tisoč K za ribiče v Gradežu, ki so trpeli škodo vsled,, morske plime msseca novembra t. 1."
Neka Dunajčanka je zbrala med praznimi rodbinami ria   Dunaju v isto svrho' 4000 K v denarju, oblačilih, perilu itd.
Stari bankovci po 20 K rdeče barve se zamenjujejo še pri avstroogrski banki na Dunaju ter pri podružnicah, tako v Trstu. Kdor jih ima, naj jih zamenja nemudoma v Trstu.
Izpred sodnije. — Poročali smo v četrtek na kratko o obsodbi »Orla« Kavčiča iz Dornberga. Rojen je Fran Kavčič pok. Andreja v Dornbergu leta 1871. Njegov branitelj je bil dr; Flego, laški odvetnik v Gorici, ker se dr.. Pavletič, ki drugače brani vse klerikalce, ni upal bHzu k taki razpravi. Kavčič je tajil1 vse, rekoč, da je vse le obrekovanje, ker pripada klerikalni stranki, priče pa da so liberalci! Ali priče so izpovedale,   da ni obrekovanje,
ampak resnica,- kar trdijo. Razprava je trajala 6 ur, Kavčič je uganjal reči,; radi katerih je obsojen na 5; mesecev ječe s posti, celih 5 let. Sodn) dvor. je bil sestavljen tako-Je: predsednik • višjesodni svetnik M.. Rutar, prisedniki pl. Kaihače-vič, Straussgitl, Franceschinis, državni pravnik Jeglič," zapisnikar BobiČ.
»Corriere« pravi obsojencu. »La be-stia umana«.                       .
Franc Lednik iz Gradca* rojen 1891. in Ernest Holler iz Gradca, rojen .1886., natakar, sta bila obtožena, da sta- se zo-perstavljala redarjem, ko so ju aretirali, da sta žalila redarje in je jeden redarja tudi udaril močno. Obsojena sta Lednik na 7, Holler na 6 mesecev težke ječe.
V Sempasu so ustauovilt ,»SIov. kat. izobraževalno društvo«. 'Novo hujskanje in novi nemiri se, obetajo Sempasu!
Tatovi. — Danes ponoči,so udrli neznani tatovi v trgovino in gostilno Miserit v ulici sv. Antona. Udrli so na notranji strani. Pobrali so okoli 40 K denarja,-spili steklenico vina in odnesli tudi nekaj steklenic žganja. •
Mešana komisija, ki je odpotovala pred poldrugim mesecem v Argentinijo v svrlio poskuševanja in dobave argentinskega mesa, se je v četrtek vrnila v Trst. Komisija je dobro rejena, mi smo se med tem časom pa posušili! Med vožnjo jim je svirala godlba dunajskih »Deutsch und Hochmeister«, ki je črez mesec dnij kon-certirala na razstavi v Buenos Ayres. Fino.'
Glavni dobitek 40. državne loterije 200.000 K je zadela št. 483.442, 50.000 K, štev.-121.130, 30.000 K, štev. 168.571, 20.000 K štev. 218.458, 10.000 K štev. 35.250.           .'..-.:              ,          * ,; >
Poskusen samomor? — Po nlestu se je bila raznesla vest, da si je hotel vzeti v Solkanu življenje neki višji državni uiadnik, ali preprečili so mu to neki delavci, ki so mu iztrgali iz rok revolver. Prosil jih je baje po nemško, naj ga pustijo, da izvrši svoj namen, potem je tolkel okoli sebe, slednjič pa se pomiril in odšel v mesto. E:d trdijo, da odgovarja raznesena vest resnici, drugi, da je Izmišljena.        •   •
Telovadno   društvo Sokol v Blljah
priredi v nedeljo dne 18.1 m. predavanje o »S o k o 1 s t v u« in sicer v dvorani br. Val. Nemca. Predaval bo dr. Irgolič iz Gorice. Začetek ob 3. pop. Kdor se zanima za veliko Sokolsko idejo in komur je na srcu napredek in razvoj Sokolstva, predvsem pa bratje sami, pridite v polnem številu!
- Tel. dr. Sokol priredi ob koncu leta Silvestrov večer s krasnim in obširnim vsporedom. Na zdar!
Sveža narodnih društev.
Redni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici se bo vršil dne 18. decembra 1910 ob 10. uf& ,zjut$rjl^ društveni prostorih.            ' „       ^:                   i
Dnevni redi K Nagovor predsednikov. 2. Poročilo odborovoV in preglednikov. 3. Volitve;(p-reisednika, 6 odbornikov, 3 namesjfikov^n .3 preglednikov.) 4. L i c i t a c i j a časopisov ža 1. 1911. 5. Slučajnosti.                                          ;
Bralno in pevsko društVo v Podbrdu naznanja, da priredi svojo običajno veselico 2. febr. 1911. (na Svečnico). Med obširnim vsporedom bo tudi najnovejša burka J. Stoka: »Mutasti muzikant«. Toliko bratskim sosednim društvom v uva-ževanje!                                    Odbor.
Trgovsko-obrtne In gospodarske vesti.
Priporočljiv stenski koledar za leto 1911. goriških tvrdk obrtnikov in trgovcev. — Umislilo se je nekaj goriških obrtnikov izdati stenski koledar z oglasi goriških obrtnikov in trgovcev dn tudi le- *
Dober   takt   Zdrav želodec imajno In nimamo več boi^in ne tiSčanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbira^troi svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospeSujejo prebavo, r, Skatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. t
flice z znamko nElza-kroglice.  Po izkušnji Vam ' '. Feller, v Stubici,  Elza-trg Lt. 364  (Hrvatsko( :
aoM*.»H«««* KOLINSKO CIKORIJO   i
Pil VSeh frgOUlnail                                        lz EDINE slovenske tovarne v tjuttjani
tak* sfcotedarjem- za- tete *9>tt. Stettskt, koledar z oglasi se ptMožMcot-bfezpiačrta pf Hog# <SflcV in »'Priniorfctf *.   •
Letake pa vsem glavnim goriškim-'H-stenr4n »Edmo*.-
Sfensk^kotedarsefa^pošlje pometem Pomorskem- in tttdi izven - Pomorskega po vseh gostilnah; < prodajalnah, kavarnah* itd.
Naproša se vse gg., ki prfcjniejo stenski- kOtedarvda ga na vidni, kraj Ubijejo. S koledarjem bo slav. Občinstvo jako zadovoljno* ker se -izda-med slav. občinstvom- velika tisoč stenskih koledarjev in letakov s- koledarjem za prihodnje leto Sodelovalee.
ftaane vestt
P4«tti»fca zbdfiiiea. — Vršile so se volitve v delegacije; Goriško bo zastopal ta pot poslanec Fon, namestnik je dr. OregorSiC. Za Kranjsko je izvoljen dr. Šusteršic; za Trst PvttOhi, za Istro Bar-toll. Poročal jerpotem dr. Ptoj o predlogi glede uporabe dohodkov sifotinskih blagajn: PFedlog je sprejet;" — Včeraj je govoril dr; Tr es i č - Pa v i C i C -o ljubljanski županski zadevi. PoVdarjal je velike Hribarjeve zasluge za Ljubljano, kako je vlada kršila državne temeljene zakone, ker se je maščevala, da ie Hribar v poslanski zbornici pokazal krvave septem-berske- dogodke v pravi luči; označi' je tudi ostro postopanje kranjskega deželnega predsednika v tej stvari. Sprejeti sta biti dve resoluciji ter odkazani ustavnemu odseku: Zbornica smatra postopanje i vlade glede nepotrdltve Hribarjeve za I kršenje autonomije občinske, vlada naj | navede vzroke za tako postopanje* postopanje kranjske deželne vlade je bilo nezakonito, treba storiti korake* da se po-dnbni poskusi ne- ponove. Pri glasovanju je vstalo več kot 2 tretjini poslancev. Hribarju so priredili tburne ovacije. Proračunski provizorij je sprejet Zbornica je nastopila božične počitnice.
Državni zbo» se šnide po novem letu dne" 12. jan. ter bo zboroval vsporedno z delegacijami.
Delegacije se sestanejo 28. in 29. dec. v Budimpešti, glavno zasedanje pa začne 15. ali 20. jan, 1911,               .
SesiaVa bodočega kabineta in sestava bodoče-parlamentarne večine je odvisna od češko^nemških spravnih konferenc, ki prično kmalu po novem letu.
Gosposka zbornic? bo zborovala v torek in sredo, da potrdi predloge ©državnih potrebščinah, sprejete v poslanski zbornici.
Obravnava -proti šppjonu Vasiču prične v Belgradu drugi teden. »Zeit« poroča, da skušajo sodne- oblasti zmanjšati-važnost tega procesa in mu odvzeti politično podlago.
Župnik in kuharica   pred  poroto. —
Kakor smo že naznanili, se vrši v Zadru razprava proti župniku TomaŠeviču in njegovi kuharici Antoniji Ostric. Obtožnica pravi med drugim: Umorjena Ana Rančigaj je bila stara 70 let, rodom Slovenka, doma iz Gotovelj pri Celju na Štajerskem. Pokojnica je bjia jeta župnika Frana Tomaševiča. Ana Rančigaj je živela pri svoji sestri. Po njeni smrti jo je župnik Fran Tomaševič, ki je vedel, da je precej premožna, pregovoril, | da se je preselila k njemu v Polešnik. Starka se je preselila v Polešnik meseca oktobra 1. 1904. in prinesla sabo 45.447 K. Takrat je tudi napravila oporoko, s katero je ves ta denar sporočila župniku Tomaševiču, Toda Ana Rančigaj je kmalu zapazila, da ima župnik grešno razmerje s svojo, kuharico Antonijo Oštrič. Ker ji je postalo zoprno razuzdano župnikovo življenje, je sklenila, da se yrne k svojemu bratu na Štajersko. Župnik Tomaševič je to izvedel iz nekega pisma, ki ga je starka pisala svojemu bratu. Župnik je namreč imel tu:di poštni nabiralnik in na ta način mu je tudi prišlo v pest tetino pismo. Tomaševič je bil v silno neprijetnem položaju: zapleten v mreže Antonije Oštri-čeve, v silnih dolgeh mu je splavalo vse upanje po vodi, ko je izvedel, da hoče teta oditi od njega, ker je vedel, da v tem slučaju teta denarja ne bi zapustila njemu.
Župnik Tomaševič je imel Ijubavno razmerje z Antonijo, toda te se je že nekoliko naveličal, zato je hrepenel po mlajši in lepši sestri njeni Mariji, katero je skušal z najrazličnejšimi sredstvi pridobiti za-se. Takšen je bil položaj, ko je župnik dobil v .roke tetino pismo.
Župnik in kuharica sta bila takoj edina v tem, da je treba A>1'< Rančigaj na kakršenkoli način odstnn. \. Za svoje orodje sta si izbrala .slugo in cerkovnika šinio Kovače vrča. Sprva se je Te ta upiral, toda ob koncu koncev se je le dal omamiti. Ko pa se mu je Antonija Oštri-čeva dne 25; avgusta 1905. vdala, je skler nil, da se istega dne izvrši zločin. In res, 'takoj, ko ga je Antonija izpustila iz ljubezenskega objema, je Kovačevič izval prepir s starko in jo v prepiru s polenom ubil. To poleno so kasneje našli vse okrvavljeno med krompirjem na župnikovi njivi. Župnik Tomaševič se je istega dne zjutraj nalašč odpeljal v Posedarje, da bi se mu ne moglo očitati, da je morda tudi on so-kriv.
Po izvršenem umoru je Antonijeta po-mogala Kovačevicu, da sta prenesla mrtvo truplo iz družinske sobe, kjer je bila ubita, v njeno izbo. Tu sta jo Antonijeta in Kovačevič umila, odstranila krvne madeže, odstranila v družinski sobi okrvavljene zastore, sploh storila vse, da bi odstranila vsak sled, ki bi kazal na to, da je bilo na starki izvršeno hudodelstvo.
••'¦-•' Sodišče je na* to uvedlo preiskavo in na podlagi te preiskave so zaprli župnika j Tomaševiča, Antonijeto Oštrie in cerkov- ; iiika Širno KovačeviČa.
Meseca februarja l. 1906. je prišlo do porotne obravnave v Zadru proti omenjeni trojici. Vsi obtoženci so vse tajili ter zagovarjali drug drugega.
Po pravoreku porotnikov je bil Kovačevič obsojen na smrt radi umora. Ccsar ga je na to pornilostil v 20letno težko ječo. Antonijeta Ostric je bila obsojena v 2me-sečno ječo, ker ie skušala prikriti sledove zločina, župnik Tomaševič pa je bil popolnoma oproščen, ker se mu ni mogla dokazati nobena sokrivda.
Razprava bo trajali več dnij. Važne'konference vojaških dostojanstvenikov so se vršile pod predsedstvom cesarjevim 15. t. m. na Dunaju ter so trajale črez tri ure.
Nesreča v Rablju na Koroškem. Dne 8. jan. t. K se je v Rablju na Koroškem zgodila velika nesreča. Rudniška bolnišnica se je pogreznila v zemljo. Sedem oseb je pri tej nesreči storilo žalostno smrt. Zaradi te nesreče se je načela sodna preiskava proti voditelju rabeljskega •rudokopa Hugomi Steirtbaohn. A zgodilo se je nekaj posebnega: izvedenci so pač priznali, da je bil nov rudnik popolnoma proti predpisom narejen, a vendar so rekli da se bolnica ni vsled tega pogreznila. Bolnišnica je bila podkopana, stala je na plasti, ki je ni mogla več držati in se vsled tega pogreznila, a tisti, ki je napravil rov tako proti predpisom, da je podkopal bolnišnico, ni kriv! Preiskava proti Steinba-chu zaradi prestopka je že ustavljena in sodila ga bo le okrajna sodnija v Trbižu. Pasteurjev zavod v Parizu je do tal pogorel. Škoda je velika. V zavodu se je dobaval serum proti pasji steklini in proti davici. V ta namen so imeli polne hleve konj, ker serum se je od njih dobaval.
Sanje in »penzjon«. — Srbski škoc" Nikanor je imel več dni čudne sanje. Sanjalo se mu je, da ima jedini princ Jurij pravico po očetovi smrti dO prestola in ker taki gospodje marsikaj radi povedo raz prižnice, se je tud; škofu Nikanoru zahotelo razlagati svoje čudne sanje ver-
nimlpqsit$ale,errL Ker so pa Srbi z Aleksandrom zadovoljni, je zdravniška kdmi-šiaj spoznala gospoda Nikanara norim in v kratkem pojde Nikanor, zdrav in ne nor, v »penzjon«.
Volilci na kravah. — V Dundrumu na Angleškem se je vršil volilni shod, katerega se je udeležilo 200 oseb, nad nekim hlevom. Pri resoluciji so nekateri volilci tako ceptali z nogami, da se je vdrl pod, in skoraj vsi volilci so# padli na krave v lilevii. Dvanajst oseb je -bilo težko ranjenih.
Ruske razmere. — V prisilni delavnici sibirske ječe Gornoj-Saramuja je bil na ukaz novoimenovanega sera za politične zločine moiilec ruskega notranjega ministra Pleh\ve-jj, po imenu Sasanov, bičan do smrti. Vsled na novo vpeljanih telesnih kaznij se množijo med političnimi kaznjenci samomori od dne do dne.
Družine avstrijskih oficirjev in vojaških uradnikov so dobile ugodnost znižanega tarifa vožnje po vseh avstrijskih železnicah. Tozadevni odlok stopi s l. jan. 1911, v veljavo. To udobnost se je dovolilo oficirskim družinam le na izrecno , željo našega cesarja.
Vlom v londonsko cerkev.   ~ V ju-i žnovzhodnem delu Londona so tilornili neznani tatovi v rimsko-katoliško cerkev, iz katere so pobrali za kakih 100.000 kron vrednosti.
Požar na parnlku. — Na tovornem parniku »Bolgaria«, ki je last ruske donavske družbe, je nastal na odprtem morju ogenj, ki je trajal S ur. Parnik se )e vrnil v Odeso na pol razdejan. Od moštva je utonil samo en mornar. Trije so dobili pa opekline,
V Aachen-u zgorel velik hotel. — Mestno kopališče v Aaehenn na Nemškem. Ouiriniis, ki ima tudi hotel, je postalo žrtev požara. Dva natakarja sta zgorela, 5 gostov je dobilo grozne opekline, dve sobarici je rešila požarna«hramba, neka knjigovodkinja je_ skočila '*/> prvega nadstropja in se težko poškodovala.
(Dalje na peti strani.)
Aleksander Ambrožic m"^Vec
Gorica -   Ccrso 3os. Derdi 26*
Zanesljiva domača slov. tvrdka. — Priporoča slav. občinstvu svojo moderno urejeno trgovino že{- tiih, stenskih, btidilnih uv, gramofontv,   uhanov,    verižic   itd.    samo
SOi CfHO blago n.ijboljšega izdelka. Vsa   popravila    te   stroke    se    izvršujejo točno in ceno.  — /ii 'vsako novo  ali popravljeno uro se. jamči   1   leto.
je dospelo veliko raznovrstnega blaga
največjih   konfekcijskih   zavodov   na
...¦¦¦¦ '—-   Primbrskem            ¦   ¦ -—
Trii.
najuttjsiite. ~
GORICA.
Pola.

1625
:MP|iriHI^^
tjk)&raffuf:so ^aprli žurnalista HeiMebu^pva iii njegolo feio. tatrdi, da je tifezafc sl?a ,HB1 "večkratnega milijonarja kneza Qginsk;ega, torej edina dedinja, in da ima qLorqls.q od svojega očeta y .rokah.,Te-: farnem: je seveda ponarejen/' ,;Oba) zar-Honska sta kradla tudi otroke in jih na-
- f"std^VA'- IWrrlh' moška.4oba!.2^ ftego%A velika duševna kriza. 3) Tolstojev odgovor na uganko življenja. 4) Temelj njegovega , v mprajaega, j^ fp^ajn.gg&i   zako-
iiika. o) Ža nfegov^hauk' gdvorf krščanski .du'h. 6) Krščanskii^ nauk y, praksi. 7)

bUa v«bj'i delež bflf zairtršeirrc»kneii(& -dgfft skegžL/.
Ruska zračna Mota. — Ruska vlada jfe kupila pred nedavnim časom v Nemčiji .zrakopjovza vojaške namdte. Sedjij na-iiterava kupiti- tudiv v&"leiafffiti strojev. V ta namen pregledujejo' ruski oficirji nemške delavnice >fihLnili .letalnih strojev.            '•' -   '           - j  v
Parnik potopil se v Mirnem oceanu. ¦¦^ Pariiik »Olvmpia«. se je potopil na ob&-. li; Prince Willianis-SutKlu blizu Alashe v Sev. Ameriki. Od 106 osel;, ki so bile na Indiji, je utonilo 52 potnikov.
Izginila. — Veliko vznemirjenje provioCa v Neaplju dejstvo, da je izginila Lpndončanka Miss Knox, ki je bivala $.¦ svojo materjo v nekem hotelu. Mati se boji, da je s silo odvede! hčer neki mlad Italijan, ki se ji je zaman skušal približati. Kuga v Harbinu. — V Harbinu (Mandžurija) so ruski vojaki obkolili kitajski oddelek '-''mesta, v katerem je' nastala kuga. Kitajvi so skušali zbežati. med njimi tudi taki, ki so že okuženi. Tudi med vojaki se je pojavila kuga. Ruska vlada je po-slala Moskovskega profesorja Sabolot-nega v vzhodno Azijo.
Umor v »erotinu, ~- &i$ebntcp Hof-fniatui so dobili mrtvo v njersi postelji. Policija sumi. da se je izvršil zločhu dosedaj pa še ni na jasnem.
Grof VVolff-Metternich je v družbi dve iitternaoijonaliiili sleparjev pulil ljudi za kronce po več mestih. Nekega nadpo-ročnika je pri igri obra! za KOifiOOK in ker mu ni takoj plačal, ga je hotel izdati vojaški oblasti. Sedaj ga iščejo.
»Alfce« Avstro¦* AnwrlKane se je vrni hi v četrtek v Trst.. Aretirali so koj po prihodu parnika njenega poveljnika, kapitana lvaneicha in jednega ladijinega komisarja. Pravijo, da sta sporazumno jemala ljudi na ladijo in denar vtikala v svoj žep. Aretacija je vzbu-,H>a veliko senzacijo.
Karamboi vojnih ladij. — »Nemška vojna Indija »Sdnvaben« je zadela v megli v vojno ladij« »Elsass«. Obe ladiji sta poškodovani, jedna ima razbita dva velika topa (koliko davkov), druga ima luknjo nad vodo.
Kapitan Cherubini, poveljnik preko-morske ladije >Argentina-, pripoveduje, da je priše! v Rio de Janeiro ravno v momentu, ko je buknila vstaja na brazilskih vojnih ladijan »Minas Ocraeas« in >Sao Paul««, (jrauate in šrapneli in drugi taki bonboni so frčali črez Argentino* v mesto in posebno v uamestništvo. Nekatere krogle so padle prav blizu ladije v morje. Ko je videl, da se gre za .res in ko so tudi druge trgovske ladije zapuščale pristanišče, je tudi »Argentina« ponosno pokazala hrbet rebelom, ne da bi bila mogla izkrcati blaga in preskrbeti se z ogljem ter odplula dalje proti jugu.
Ladija »Palermo«, katero so črez teden dni zaman iskali, se je potopila ob španski obali. Hladni grob v temnili valovili je našlr. cela posadka 18 mož in 5 potnikov.
Vojak Lanthaler, ki je napadel ruskega odvetnika Feuersteina. da bi ga oropal je od cesarja pomiloščen. Izvanredno milost so mu izprosili inomoški župan, deželni glavar Ka:hrein. in vojaški predstojniki.                         -       ;
Skoraj ne mine teden brez železniške nesreče na Ogrskem. V četrtek sta trčila zopet dva tovorna vlaka. Ranjen ni bi! sicer nobeden, vendar je materijelna škoda velika. Treba bi bilo malo avstrijske inšpekcije!
Knjaeviiost
Tolsto) to njegovo poslanstvo. Tolstoj kot učitelj. Spisa? Ernest Hbward Crosfey. te atigleSčine drefcžii Uudevit Furlani. Dva stfro&ka. Znamenito delo. Crosby je na poljuden način pojasnil Tolstojeve reformatorične ideje na verskem in šolskem polju. Knjižici sta dosegli na knglešKeni in v Ameriki velik uspeh. Naj l'a dosežeta tudi med Slovenci, v
Vsebina knjižice: Tolstoj kot učite 1 j je ta4e: .1) Šola v Jasni Poljani. 2) Ruvanja v šoli. 3) Kazen. 4) Pripovedovanje pravljic. 5) Prostost,, enakost, bratstvo, 6) Načini poučevanja.;7) Recitacije in izpraševanja.; 8) Zgojgtivin^ 7. 9) Druge lekcije. 10) Tolstojev/resnejši*ia-zori;. 11) Amerikanskl LQslqj5. 0 Talstoji doma. 13) Poglavje o penoibfcijfc 14) Prava in napačna odgoja.
Knjižici toplo priporočamo. Narodni kataster Koroške.   Poročali Ante Beg na obrambnem tečaju v Ljubljani dne 2. julija 1910.   V   Ljubljani-^iO., »Narodna založba«. Cena 60 v, s pošto. 70 v.
N. Gogolj. Taras Buljba. Povest. Iz ruščine prevcl Vladimir Levstik. Založil Jožef Dežman v Ljubljani. Stane vezano 2 K, broširano K .50. Prevod je jako lep. Knjigo priporočamo.
Rudolfo Devide; Pet novih šaljivih šolo prizora za muške i ženske predstav-Ijače. Nazprikladnije za koncerte, zabave i za svaku veselu zgodu. Cijene 6Q til. proti pozetju 95 v, — Naročila1 sprejema R. Devidd, Zagreb, NiMičeva uJica 17.
Fran Milčinski, Pravljice. -- Z risbami (], birolJe in M. Gaspariju. Milčiuske-ga pravljice so knjiga, kakor jih doslej ni bilo enake v slovenski literaturi. Snovi si je izbral pisatelj iz slovenskih, narodnih pravljic, toda obdelal, izgladil in zaokrožil jih je po svoje, kakor Trdina dolenjske bajke, tako da je knjiga njegova umetniška last. Jezik in slog prepaja pristni slovenski narodni duh. ki se posebno razodeva v napol naivnem, napol ironičnem načinu pripovedovanja. Milčinski je por kazal, da je pravljica po obliki in ideji velik umotovor, da prava mladju, knjiga ni samo veselje mladini, temveč tudi visok umetniški užitek odraslemu izobražencu. • Knjigo sta okrasila z mnogimi risbami mlada .slov ehš ka umiithjk a. *I i i rolja ti|! Gaspari, ki sta se dobro znala prilagoditi lahkotnemu, toplemu, naivno ironičnemu tonu pravljic. Ni dvoma, da dobi to krasno, za našo mladinsko Ijteraiurd repohaf« no delo tisto priznanje, ki ga zasluži. .-H Cena je z ozirom na Vsebino* i& oprehio ter v primeri s podobnimi ncmSkftni e<fc cijami dovolj nizka. Elegantno v platno vezan iztis K 4, po poŠti K 4.20 v.
Vse tu naznanjene knjige se dobijo tudi v knjigarni v Trgovskem vidom« ;v Gorici.                 "                    .-.,...
najboljša luzemska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
Carte   d'Op#   Carte   blanche,    Asti
spnmaiitc, Bakarska voilica,   '¦¦>
Q en naret 0§p$\ na ck
odlikovana klet šampanjca
Gorica, Dia Q. Carducci Št 6.
¦•^k zahtevo.se pošlje cenike.
-lajizvrstiejštfh     ! Wjbolje tambore izdeluje
;   in razpošilja Prva sisačka tvor-nica tambura
3. Stjepušin,
Sisak (Hrvatska).
Odlikovan na pari&M rautavi.l. !90O.
ter na milcnijski izložbi 1806. Jinzen tninbario in slilnilb za taniliuiuv im:i raziui Razbila kakor: gosli, cltare, gitarc, mandoline, harmonike, okarine iW. /1 zaliti-vo  si>  juiHilja pn-
s noji ilusrrovau onnik. Velik ilustrovani cenik se imšije vs.i-kcimi biezplaino in poštnine prosto.
V isti tv. incsi-iinik nrma\ krasno Cuini j	inici i pod * koji tfimln .  ci:l	/.Imjit tam l)n raški uhIuvoiii .TAM-nrinaša pouk in niši... Nkla.lb... j leto K 8-- -   .
Ravnokar je izšel velik cenik
ur, zlatnine in
Istega poSUem na žcllo usakomnr - brezplačno. Rudolf Rus#> urar v Kranju.
Uštan J. 1885. ilajuetja irgoulna na Gorenjskem.
^. Varstvena znan?k^j. ^i^ro'
IlnimiRt "Stjriftjcomp
Kiiiomeetrt ia
Ja povsod prlppznano kot najbolfio sredstvo proti prehlajenju iti Za ceno 80 vin., K 1-10 in 2-— se dobi ,pd vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, seje posluževati le originalnih, steklenic-v ikat|jah s njiSo varstveai> zŽ»mko -.gi. drom", ker Te tako1 je zagotovljeno, da je izdelek p»y!v?' v: Cr.RICSTERJEVAMJKARNA prt ..flatem levo" V Pragi )8*bothga8se fitev. 5 nova.
Dn.Tao nipplUjMjt.
Boj proti draginji!
Bori se že vse zdai za svoje življenje, ko liuda draginja lias tlači neznosno, v okolici, V mestu se vidi vrvenje, vse gleda draginji v oko neizprosno.
Hud udarec zadel je deželo in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod — in revež bo vržen iz hiše na cesto, če kmalu pomoč mu ne pride od kod.
Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot , . . vžc zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod I
Boj proti draginji odločno veli, da kupit«; žensko in moSko blago pri ivrdki: JVANM & KDMNČlti" pač vsi, Kilogo naj tam si ogleda vsakdo!
Domača ta tvrdka v Gorici stoji,
v Gosposki ulici — tam blizu treh kron,
le v to trgovino naj vsakdo hiti,
ne bo se kesal . . . poslrcžen bo „on" l
Po znižanih cenah proda se blago, pa ... pa samo do novega leta, te ugodile prilike zamudi naj nikdo . . . Cujte I le tam se Vam sreča obeta!!!
Mali oglasi.
R*JmaaJša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselneJSl se računa za vsako besedo 3 vin. Hajpripravne]!* iaseriranje ta trgovce In obrtnike.
Koliko Je msnJSUi trgovcuv in obrtnileor t Gorioi, kittorib n* deleli (In jselo v mesid) nlhfie ne potna, ker nikjer ne innerirtjo. Skoda ni laajfat*«.
Stalne službe išče
s 1. prosincem izkn-Sftn pisarniški sluga-izvežban v vseh pisarniških {»osUh, fci uit zahtevajo veffje tovariu? :ilf pisarno: ' " bprejme tudi službo vratarja ali pa tu pomagala pri inženirjih. Zmožen je .s!ovenSi:ine, nemščme in nekaj italijanščine. Naslov pove naše upravniatvo.
Razne ostanke volne za ženske obleke odajava 20° „ pod   tovarniško  ceno.   --r$5 m sifona za 6 srajc stane samo K 7*5$:
Ifodžct & Koi Irnik — «orI«*a
vogal Corso Verdi in Šolska ulica Štev* 5.
ki traja le 1 teden
se vrši pri tvrdki
M. Gal
o ulici Teatru Steu. 14.
Prodaja se vse toaletne in pafuraerijske predmete
pod lasti)'o ceno.
Izreden popust. ;,*r
rooarna jjaunih su-------rogatou ------
JITITr
v  Veliki - iCaTriži   se
nahaja   sedaj   po
strokovni prenaredbi
v uravnanem obratu .........m,...,.«............................. ter prjlia§a vse njene
izdelke v novi,-----
P™Bi                v konsitrn, kakor Vo .........••»•r"",,""'"'M,"M.........• vsakeimof zdbojčku in
zavoju  prilepljena pečatna  znamka ,iz-
''¦'V.-v1,.    v ;''¦''    ^UJeV;'i'-^ srri'r>-l~
r          ''         Prosimo tefrjertfe go-
.spode trgovce in pp,-
"     '       užitnike   za    blago-
f     "                    .   Voljno p^eiztcuInjb'
tega—rrr.,^--,—
-• nouega izdelka.
mm
J \.&k T m a V toVftna ¦»-' kavnih sujrogatpv* rr,;
=: Danes, dne 17. t. m. =
se je otvorilo                                                 M
iirgovino z različnim blagom;
Blago se je |upilo od    a                           f          g
in "<)i)stoja '-\z ^"velikai^^ižblre   Č6Y^6V ¦ sta 1' mMk^'
ženske in otroke.             .......
Prodaja se po, neverjetno nizkiii cenah.
52
86
52671336
99
Pozivna tok krvi, delovanje   živcev,   utrjuje   kožo
proti prehlajenju.
Iavrstno za umivanje glave, ust in obraza,   Izborno   sredstvo   prott
zobobolu.
FRANCOSKO ŽGANJE ..DIAHA
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje „Diann", ker je prepričan o veli kili prednost tli tega žganja za disinf-eiranje usi in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Pri nakupu  pazite  na  znamko.   Vsaka
steklenica   nosi   na   za mask u   in   na
plombi     vžgano    gorenjo    varstveno
znamko.
991
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosti. CENE: I mala steklenica . K —\50 1 srednja „ . . „ 1*40 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se rte dobilo, naj se obrne na „Diaria", izdelava IVauc. žganja družba z. o. z. Dunaj,  L, HohensIanplVug  %,
:<whml
jft^iiMiiifiittftfe-
„»»»»".
Sto let je on živel pošteno, stal v grobu jo z nogo že eno, zrl smrti je mirno v oko — vnel je na nogi
idlikovana  pokanja in siadžižarna
„0H0!"
Premeri & Jančar
Ljubljana Dunajska cesta št 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev
in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih  in   rudninskih
barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava*
Premeri & 3ančar
trgovina oljnatih barv ca drobno in debelo
Gorica TjkaHšfie Frana Josipa štev. 2  ===== Podružnica v nI. Manicipio št. 2. Sprejema naročila  za vsakovrstno  pecvo  najfinejše vrste,  pecivo za  nove maše, godove, kofače  za  birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje  točno in  solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in  likerje po zmernih cenah.
Vse po zmernih cenah.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. llerdi tekalllCe Steu. 37.
tlmetcie zobe,zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče;
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordinfra u soolem afellelu
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Recite vsem damam,
da je
IHNOI
¦»    naiboliše     Im
Lekarna  Cristofoletti ? eorici na fra»nika.I
i i
Trs&ino (itofcflževo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnici bolez- j
nim in sploSni telesni slabosti hvini* steklenica tega ojja naravno nnene barve po K HO, bele barve K 2.
Trskiflo ieleznato jetrno olje.
Raba t-ga olja je sosebno priporočljiva otrokom  in dečkom, ki soner- j vozni in nežne narave. Trsiino Jetrn« ofle se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem casia z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezDi otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Cena dne steklenice je i krono 40 vinarjev.
'no v mojem _____
odjemalcem glede
' in najfinejše toaletno milo, katero dela polt nežno in krasno.
1  eleg. karton $ 3 kosi   velja  2 kroni
in se prodaja v'Gorici pri tvrdkah:
Toroš, Drobnič in drug, Ivančič & Ku-
rinčič in Fran Novak,  Gosposka  ulica.
Izgotavlja edino
— J. pilnacek =
c. in kr. duorni foi>arri<r foalelnegi miln, in parfuma®,                       2
Hradec Hribin*, na CeSfcetn
rioDodošli tnorci za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici ta trgovini z gotovimi oblekami
— Anton Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec v Gorici
Tržaška ulica št. 16 (t lastni hišiV Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar uelika množina raznorsfnih uzorceu blaga kakouosli iz ausirijskih in angtežkih louaren najrazličnejših
za vsaki stan.
>I
i Trajen zaslužek!!
OPOpA. Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegrje, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, I
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim   «.  odjemalcem glede cistote in |
stalne sposobnosti za zdravljenje.
Crlstofolettijeva pijača Is kina in železa.
Najbolj«! pripomoček pri idr^Jjeoja e trškim oljem. =   Ena steklenica stane 1 krono   60 vinarjev.
..lasllŽCV 1 iQ-"L> K na t'-tl»'ii zaslužite ] pletenjem m\ našem ;>i.'tihieiu istn.ju. — V*<- i/.il»'lk>; kaptr* m mi, za. tnr s»"» »isinfno z.'iv«wmi». — 1,'iiičihii pn,u«»jt zdu u#nlni. Na stroj se je možno nauSiti v ilveli liuelt. — Spol^ starost in daljava je postimskia stutr. — Mmm-u priznalnih jiisfcm je  na  razpolago.         Kiiinu katoliška
tvrdkii to vrsti?. — Zahteviijt.' ce;iiki- in pojasnila. . Naslov :
-^—    „Christl. Hausindusirie,"   —— Du aj, XVI2, Gaollacbergasse 12.
Slavnemu občinstvu uljudno na?na-\ njam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke ) Aibin Boegan v Trst«, ki se peča z j barvanjem, pranjem in čiščenjem oblek, r raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-« hovin itd.
(         Za  barvanje  se  uporabljajo  le take
i barve,  ki  so vstrajne in se dajo prati.    -{ Močenje  sukna, čiščenje  oblek in dru-
zega  blaga se  vrši  na parno silo. —
Delo  se   izvršuje  po  najnovejšem  načinu
in  z največjo natanjčnostjo.
Pranje in kodranje  peres. '                  Cene zmerne.
Za obila naročila se toplo priporoča
Anton Jug —  Gorica
ulica Vetturini štev. 3.
.Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi t vsemi v bančno stroko spadajočim i posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4l2°[0, vloge v tekočem računu po dogovoru.
.DelnlSfca glavnic K 5,000.000.- -        ,         Cttltrala 1) L|ubl]anl.                 - Rezervni »Uri K 450.000.
----------PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst   ;------------