flLkSiM^K^ ■---t m m Leto LXXH., št. 26$ a LfaMfana, torek ZL aoremkra 1939 Cena Din 1.— SLOVENSKI fenola vsak dan papaMao tavat do 'OC vrst 6 Din 2_50, od 100 do 30D Popust po dogovoru, imaiatu' doves V Jugoslaviji Dim 12.—% ao 6 oi» i Oio 4.—s UREDNIŠTVO IN UftAVNISTVO tJUBl JAN A, KnaHavo uBco Wv. S Sl-H S1-A «-X »-25 to 31-* f«dr«iMcti MARIBOR. flilo« It Ml podružnico uptovo- K SLOVENJ GftADEC 41 7 II NOVO DVESTO Mubf|onsko cm«x\ itvo SirossAr-ming-toti Oourt« (5.000 ton). 22 članov posadke je vzela na krov neka holandska ladja. Eden Je med prevozom umrl, ostali pa so bili sedaj izkrcani v Angl ji. 11 članov posadke, ki so bili v drugem rešilnem čolnu, Se pogrešajo. Tudi ladjo »Pensilvo* je v nedeljo zjutraj potopila nemška podmornica. Rešeni so vsi člani posadke, vzela jih je na krov neka angleška vojna ladja. Posadka pripoveduje, da se je vkrcala v rešilne čolne takoj, čim je opazila periskop nemške pod« mamice. Iz neznanih vzrokov pa podmornica ladje ni takoj napadla. Krožila je najprej poldrugo uro okoli mesta, nato pa izstrelila torpedo in ladjo potopila. London, 21. novembra, AA. (Reuter) Holandska motorna ladja *Algenib« je rešila včeraj 22 članov moštva parnika >Ar-mington Courth«, potopljenega blizu irske obale. Glavni strojnik je umrl, preden je prplul rešilni čoln, in so njegovo truplo spustili v morje. 11 članov moštva, ki so jih spravili v drugi rešilni čoln, je izginilo in jih doslej še n--ao mogli najti. Rodanj. 21. nov. s. List »Aftenbladet« prinaša uvodnik ob priliki potopitve Simona Bol i var ja, v katerem pravi, da tu ne gre za plavajoče mine. temveč za mine, k: so bile tajno položene. Za Anglijo pa bi pomenilo samomor, če bi polagala mine na poti. ki se je poslužujejo njene trgovinske ladje. Kodanj, 21. nov. s. (Havas). Danska ad-miraliteta je objavila, da bo danska vojna mornarica ob danskih obalah zlasti v Bel tu položila m ne v »vi ho zavarovanja danske nevtralnosti Mine ne bodo ovirale redne trgovinske plovbe. L°ndon, 21 nov. s. (Reuter). S holandske ladje »Simon Boi var« so našli se nekaj pogrešanih potnikov, tako da znaša število žrtev samo 86. Amsterdam. 21. nov. e. (Reuter). Pm katastrofi parnika »Simon Bolivarc je iz- gubilo življenje 86 potnikov in sicer 18 potnikov prvega, 27 drugega in 41 tretjega razreda, poleg tega tudi 16 mož posadke. Mrtev je tudi kap-tan, ki ga je pri eksploziji ubilo. Haag, 21. nov. s. (Reuter). 20.000 tonska holandska ladja »Oranje«, ki je v portugalskih vodan in bi morala na Holand-sko, je zaradi nesreče parnika »Simon Bollvar« dobila naročilo, da ostane do nadaljnjega na Portugalskem. TucK tri druge holandske ladje so svoje potnike izkrcale v Lizboni in niso nadaljevale vožnje na Holandska. Ukrepi angleške admiralitete London, 21. nov. e. Po naredbi angleške admiralitete so pričele svojo akcijo posebne patrulje za Iskanje min. Na morje so bili poslani številni iskalci min, ki morajo ugotoviti mesta, kjer ao mine. Admirali te ta ne pr kriva, da se je začela na morju vojna brez kompromisov. Minirana polja so od angleške vzhodne obale do tistih krajev belgijske obale, kjer se končuje redna pomorska prometna crta. Ti ukrepi so bili potrebni glede na to, da je v zadnjih dneh 8 ladij naletelo aa m ne. V zvezi s trditvijo z nemške strani, da so te ladje zadele na angleške mine poudarja admirallteta, da ni verjetno, da M Angleži z minAmJ potapljali lastne ali nevtralne ladje, ki prevatajo za Anglijo blago alt pa ga Izvažajo iz Anglije v nevtralne države. Poleg tega ao angleške mine konstruirane tako. da takoj Izgube *vOJo eksplozivno silo, če se odtrgajo od svojega sidrišča. To je tudi popolnoma v skladu a predpisi o mednarodni plovbi in o mednarodnem pravu glede vojevanja na morju. 21. novembra, AA. (Reuter). Današnji londonski jutranji listi trde, da ao ladja, ki so ae te dni potonile zaradi ran žrtev nemških min, nednarodno pravo, ker je spustila takšne nine v morje. »D&ily Herald t misli, da nora Velika Britanija na polaganje min v vakavskem prelivu odgovorti s poostre-io blokado. >Doily Expreas« pravi, da rax->olaga Velika Britanija z orožjem, ki bo nočnejše od min. Angleška ladjedelska industrija London, 21. nov j (Ta*). Strokovni Ust g leske ga pomorstva >Daily Mor ker« obavlja zanimive številke o naglem napredku angleške ladiedelske industrije «n fu-sinarstva Ladje deln ce >Fairfield shipbuii-iing and engineering Cy.« je imela lani 194.000fi.mtov šter'ingov dobička, dočim se je letos dobiček povečal za 48 odstotkov. izvodnjo od 1938 do tretjega tromesečja letošnjega leta nlitva In njenih prijateljev v frnnkovsko-klerfkalnlh vrstah. Zdaj vemo, da je to v skladu z raznimi poskusi v dnevnem rl- iftku. In ako vemo, da nista samo filološki nauk In ljubezen do hrvatskega duhn diktirala, da se za take poskuse navdusufe Hr ladje 5 vatsko vseučllisko društvo« — potem se moramo spomniti neke posebne Jezik oslov- FAK1Z, 31. novemb. o. (United Fress> »Tempo« poroda, da bodo angleške in frar. Jg coake pomorske sile smatrale za sovražno ladjo vsako nemško trgovsko laajo, ki bi bila izročena v last Rusije in ki bi plula z ruskimi znaki. To opozorilo je bilo izdano bržkone zato, ker se je izvedelo, da je Rusija v zadnjem času kupila od Nemčije več trgovskih ladij, med njimi tudi »Bremen« za vsoto U0 miajonov dolarjev Te vsote Rusija sicer ne bo plačala v gotovini, temveč bo kot protivrednost uvo žila v Nemčijo svoje surovine. Obsedno stanje na češkem in Moravskem traja dalje Protektor dr. Nenrath in dr. Frank poklicana v Berlin — Tudi v Brnu je bilo aretiranih mnogo dijakov Nemška odgovorna mesta ne bodo londonskim hujskačem storila te usluge, da bi dovolila, da se vkoreninijo razmere, ki bi mogle napraviti škodo nemškim koristim in dobro pojmovanim koristim glede če- Derllu, 21 nov. e (Ex<4tange> Z dobro obveščene strani se doznava, da sta protektor dr. Neurath In državni podtajnik v profceJkboratu dr. Frank pozvana v Berlin, da podasta poročilo o zadnjih dogodkih v Pragi. Hkratu so bili v Prago pozvani naj v šji predstavniki SS. ki so po svojem prihodu na Češko in Moravsko pričeli delati red. Dr. Frank je bil pred kratkim imenovan za skupinskega vodio SS in ie s tem dosegel čin generala SS. Na podlagi tega ima sedaj isti položaj kakor protektor Neurath, čigar &n je samo časten. Dr. Frank je namreč v aktivni službi SS. Po mišljenju političnih krosov Domeni to. da bo dr. Frank ki ie sudetski Nemec in 1e mnogo radikalneiši od drugih vodilnih funk-c:onariev. dobil mnogo večia pooblastila. New York, 21. nov. s. (Press Assoeia-tion) Po nepotrienih vesteh je bil poslan v Prago Sef nemške taine r»oliciie Him-mler. da osebno vodi preiskavo o nedavnih nemirih. Akcija se nadaljnje Praga, 21. nov. 1 (Havas) Gestapo po vsej Češki in Moravski nadaliuje svoio akcijo. Tudi v Brnu ie bilo aretiranih mnogo dijakov. V Pragi sami ie bilo aretiranih in suspendiranih več polici iskih uradnikov Prepovedane so vse prireditve in zbranja oseb Več tisoč čeških diiakov je bilo aretiranih in deportiranih v koncentracijska taborišča Med diiaki. ki so bili ustreljeni zadnie dni. ie tudi ored-sedrvk dijaške zveze v Pragi Obsedno stanje po vsej Češki in Moravski traia dalje V Pragi je zbranih okrog 10 000 mož SS in SA. Praga. 21 nov. e. (Havas) V prostorih znane praške banke Petschek ie nastanjena Gestapo, v istem prostoru so oa tudi začasni zapori, kjer ie več aretiranih diiakov. Pankračka kaznilnica ie bila izpraznjena in pripravljena za one. ki bodo internirani. V Melantrichovi ulici ie prišlo do izgredov, ki so zahtevali tri žrtve. London, 21. nov s. Angleški radio javlja, da so češki dijaki izdali tai^ manifest, ki ga razširjajo no vsej Češki in Moravski Manifest Drave, da bo češka mladina nadaljevala borbo. Nemški uradni glas o dogodkih v Pragi Berlin, 21. nov. AA. (DNB). Nemška diplomatična korespondenca piše v zvezi z nedavnimi praškimi dogodki: Ker je diplomatsko prizadevanje zahodnih držav med kontinentalnimi državami rodilo samo pakt s Turčijo, se vrše po malem poskusi s tistimi narodi, ki so morali same sebe žrtvovati britanskim koristim in bo sprevideli, kaj ae pravi biti v angleški službi, in so se odrekli taksne nevarne naloge. Pozornost zbuja, kako se zadnje čase kažejo na prizorišču tiste marionetne figure, ki jih med propadlimi poljskimi in češkimi politiki vzdržujeta Anglija in Francija. Pri tem seveda nima nobene vloge, kakšne posledice bodo te intrige * mele za prizadeto prebivalstvo. Glavno je, da se uresničijo njihove zelje, da se ti narodi spet kako nahujskajo proti Nemčiji. Ce n. pr. danes češki emigranti trde, v zvezi z nekimi umetno povzročenimi neredi v Pragi, da je bilo vse to spontano, bi bili bolje storili, če bi se bili pobrigali, da se sin prezddenta Ma-aarvka ne bo hvalil v Londonu s svojimi dobrimi zvezami, ki jih ima z nekimi odgovornimi elementi v Pragi. ne poslovalnice, ki je nekoč obstojala na Dunaju v ministrstvu prosvete. Ta dunajska kovačnlca »hrvatskega jezika« je Imela nalogo, da umetno ustvari Iz enega jezika dva, odnosno da napravi hrvatski Jezik za sole in urade taksen, da ne bi bU podoben srbskemu. Znano ie, koliko Je dnnaj«*k1 politiki napola razlika med srbskim In hrvatskim Jezi-| kom. Toda na to se niso ozirali ne tisk. ne sole in ne uradi, se najmanj pa hrvatski književniki. Hrvatski pisatelji so dalje pisali svoja d.-la v hrvatskem Jezlkn, ki |e bil tudi jezik Srbov In v katerem Je pisal vsak Individualno tako Nlegos, kakor Ma-zuranič, pa Treslč In Rakle. A. G. Matoa, [ Nazor In Dučič do najmlajših . . . Hrvat- 8* ski prosesorjl, književniki in novinarji so pisali v srbsko-hrvatskem jeztkn In bodo pisali z zeljo In zavestjo, da Jih bodo laze čitali Srbi in Hrvati.« SOKOLSKI CILJ JE JASEN StareSIna Sokola v Rogoznlcl pri s Imeniku Niko Luslč je napisal naslednje pismo: Cilj sokolstva Je Jasen. Ostanimo taki, kakršni smo bili pred vojno in med vojno, to Je glavno! Vse drugo Je postransko. Ako pride do tega, da !»e neke reforme nek a. Ae Jo potrebne, Jih lahko izvedemo, ako ostanejo pri tem temeljne sokolske misli nedotak-škega naroda. Najmanj so pa poklicani so- 8 GU^° *e- ^ »kopno preprečimo vsa- diti o nemških ukrepih proti umetno po- ■ ko zl? na!em^8°k1«1rt'Ka' JT^Ji bolestjo vzročenim nemirom Usti. ki podpirajo agi- S v dufil- v tT*kAn Pri"kah' v naA* tatorje in nosijo odgovornost za posledice I »okolska društva (na Hrvatskem), in ki vrhu tega v Palestini in Damasku j CKZ MESEC ALI DVA kažejo, kakšnih metod se sami poslužujejo. ■ TAJNE VOLITVE Odmev ▼ inozemstvu Amsterdam, 21. nov. p. Vsi nizozemski listi objavljajo poročila o dogodkih na Češkem in Moravskem in o izredno strogih ukrepih. Berlinski doosnik lista »Alge-meene Handelsbladet« trdi. da le bilo v protektoratu aretiranih doslej zaradi zadnjih dogodkov več deset tisoč ljudi Berlinski dopisnik lista »Telegraaf« ie odpotoval v Prago ter ie seda i SDoročil iz Draždan. da križarijo po praških ulicah oddelki SA in SS v oklopnih avtomobilih s stromicami. Bern. 21 nov. z. Po informadiah poro čevalca švicarskega lista »Volksrecht« so nemški ukrene v Pragi in dmrih čeških mestih trenutno doseah uspeh Protekto-ratske oblasti si sedal nrizadevaio. da b* izsledile vodrtelje demon =-trantov. Nemri so mnenla da ie bilo nrebivalstvo po zadnjih iust?fikaciiah in drugih ukrepih pre-oiašeno. London 21 nov p Reuteriev urad do--oČa. da so češkoslovaško po^l^štvo v Washinetonu ter vsi češkoslovaški konzulati v Zed'nienih državah izobesili v znak *aiosti zarad1 do»n<3Vov v pr^e^ zastav" na pol dro? a »New Vork lime U pišejo da ie ooi^žaj na Češkem in Moravskem zelo resen. Na nedeljskem zboru zemljoradnikov t ćačku je rekel poljedelski minister dr. B. v u orilo vič med drugim: »Srbi iz Bosne in Srbi iz predvojne Srbije smo bili vedno eno In bomo ostali eno tudi v bodoče. Ljudstvo teli danes svobodo, Id ne bo odvisna od orožnikov, policijskih pisarjev, banov In ministrov. Ml v vladi smo pričeli te temeljito čistiti In se bomo čistili z železnimi metlami. ?»t H *r PROTI DRAGINJI IN SPEKULACIJI NA HRVATSKEM 1«' Nov pritisk na Finsko HKLSiNKI, ZL. nov. e. (Havas). Zunanje ministrstvo je snoči objavilo, da je stanje rusko-finskih posralanj se vedno nespremenjeno. Parlament je proučil zadnje ruske predloge, ni pa znano, kdaj se bo o njih javno razpravljalo. Finska pričakuje doeodke mirno in je pripravljena na vsako možnost. Helsinki, 21. nov. e. Po nekal dneh odmora ie moskovski tisk spet začel napadati Finsko. Pravi povod za napad je komentar Tasa g'ede zadržanla Finske. Komentar pravi, da ta mala drtava vihti paoir^ati meč proti svolemu močnemu sosedu in da bo nekega dne sovjetske potrpežljivosti konec i Ruski vpliv na Bolgarijo MOSKVA, 21. nov. s. (Havas). Bolgarski poslanik v Moskvi Antonov se že od prekinitve rusko-turških pogajanj mudi v Sofiji. V političnih krogih mislijo, da Rusija ni naklonjena ustanovitvi bloka nevtralnih balkanskih drŽav in da skuša povečati svoj vpliv na Bolgarijo, Litovsko priznanje Slovaike BRATI LAVA, SI. nov. AA, (DNB): Slovaško zunanje ministrstvo Je dobilo od litovske vlade poročilo, da Je Litva pravno priznala slovaško republiko. izdala banska oblast naredbo vsem sre-sklm načelnikom in mestni županom, da so morajo stroeo ravnati po zadevnih zakonskih predpisih. Zakon proti dražitvi življenjskih potrebščin in brezvestni spekulaciji od 30. jan, 1921 Je se vedno veljaven na Hrvatskem In določa, da mora oblast skrbeti za zadostno množino življenjskih potrebščin prebivalstva po zmernih cenah. Vsak trgoveo mora označiti ceno posameznim predmetom In ne sme kopičiti blaga. Kdor ne označi cene, se kaznuje z zaporom do treh mesecev In z globo do 10.000 dinarjev. Kdor izvita ceno ali kopiči življenske potrebščine zato, da se podražijo, se kaznuje z globo do 50.000 dinarjev In z zaporom do sest mesecev. Isti zakon prepoveduje obrtnikom pretirano ceno pri opravljanju svoje »rti. Oblast Ima pravico, da vsak trenutek •hko pregleda trgovine, skladišča In cele 'asebna stanovanja. Banska oblast v Zagrebu Je že začela > praktičnim izvajanjem te naredbe prt ' rgovcih, ki so neopravičeno zvišali cene er s tem oškodovali Interese najširših na--odnlh slojev. nrarinvAT t«?ti banovtne HRVATSKE se zbirajo okoli splitskega »Narodnega lista«, ki Je vzbudil zanimanje tudi med nacionalnimi Slovenci. List izhaja tedenska ter se naroča prt upravi v Splitu, Narodni trg, blvsa knča Kamber. Celofptna naročnina znaša din 100, do konca tekočega leta pa samo din 20. Glavni urednik Usta Ja dr. B. G. Angjellnovič. v svoj! tretji številki pile »Narodni list«s »Nadaljevali bomo svo|e delo. Pripravljeni smo doprinesti največje žrtve, da zberem« vse nacionaliste banovine Hrvatske na realni podlagi hi na starih načelih Jugoslo-venskera narodnega edlnstva In državne celote. Prosimo vse svote prijatelje, da nam svobodno posijelo svoje opazke. Potrudili se bomo, da upoštevamo v me lah možnosti vse, kar bo primerno In opravičeno. Toda prosimo, da tudi oni upoštevajo nafte Izjemne prilike. Ml moramo pisati, ker nafti uzročnik! ae žele, da Jim dostavljamo boH 33 Stran 9 Posledice« ki se čutijo se po 21 letih Maistrove razorožitve mariborskega usodne Sclratzwelira 13* novembra 1*1* so bile Maribor, 20. novembra. So dejanja, ki kot večni vzrok v svojih posledicah živijo in delujejo neprestano naprej v novih dejanjih, le na videz brez vsake medsebojne vzročne zveze. Tako dejanje je bilo in je in bo ostala tudi ta Maistrova genialna razorožitev mariborske Schutzwehr. Da je postal in tudi ostal Maribor naš, to je izmed vseh ostalih tudi zgodovinsko najznamenitejša posledica noči 23. novembra 1919. Kot druga, sicer prav tako zgodovinsko znamenita posledica je osvobojenje obmejnega ozemlja, ki bi bilo — po Maistrovem načrtu — še izdatno večjega obsega. Na to osvobojenje je Maister mogel računati šele pogojno. če se mu posreči razorožitev sovražnika v lastni trdnjavi. Baš ustanovitev Schutzwehra kot avstrijske (sovražne) konkurence našim. ozir. Maistrovim četam, je Maistru dala povod za mobilizacijsko povelje, ki bi bilo drugače tudi za Maistra in ves štajerski Narodni svet lahko usodno, če upoštevamo podiv- j janost iz svetovne vojne vračajočega se vojaštva. Kakšna nevarnost je bila ta koncu vojne neposredno sledeča mobilizacija, se je kmalu peknzalo zlasti na koroški fronti in o tem ve mnogo povedati tudi mariborsko kazensko sodišče, ki je moralo napraviti energičen konec hujskanj im tudi iz ljubljanske šentpetrske vojašnice, šele ko je Maister očistil Maribor, mu je oilo mogoče misliti na izvedbo načrta nadaljnjega osvobojenja. Tretjo posledico smo vsi tu na meji preživeli v skrbi polnih dneh in nočeh letošnjega majnika — o Čemer pa tal Se ne moremo razločne j o govoriti, in to tem manj, ker je vzrok ozadja ostal v bistvu se neizpremenjen. Maister nas je naučil, stati na lastnih nogah, a naša šola je bila prav ta mariborska Schutzvvehr še bolj po svojem zahrbtnem namenu kakor po svojem komaj 20 dni trajajočem obstoju, če primerjamo, kaj vse je imela v tistih, tako rekoč za zgodovino vsega sveta uso-depolnih dneh na razpolago ta mariborska Schutzvvehr in kako revni smo bili tedaj še mi številčno in gmotno, pač brez pretiravanja lahko rečemo, da smo bili tedaj Slovenci vendar enkrat — veliki. Da, veliki, ker smo stali pod duševno veličino velikega našega prvega slovenskega generala. Od številnih neposrednih posledic te razorožitve pa je hi!a predvsem strahovita reakcija na vse tiste naslove, ki so v tistih dneh prav Maribor izbrali kot oporišče za obnovo Avstrije. Gospode v Gradcu in Lip niči je postalo sram, a sramovali so se tudi mariborski očetje sami svojega nebogljenega otroka, ki se je šlrokoustil kot zmagoslavni konkurent mali jugoslovenski četi, pa ji je tako klavrno — podlegel. Koliko tudi denarnih žrtev je stal ta ne-bodigatreba, to bo težko kdaj ugotoviti. Vemo le, da je moral tedanji podžupan Nasko še leta 1922. mestni občini povrniti blizo 40.000 K (37.174, posebej še sodne stroške). In vemo slučajno tudi, da je bil g. Nasko pri tem žrtev zahrbtne špekulacije v svojih lastnih ožjih vrstah. Hud udarec je bila ta razorožitev tudi za tedanjo »Marburgerico«. ki je morala objaviti vse zločine in hudobije zelenih gardistov. Zato se je maščevala z nadaljnjim hujskanjem, zlasti na naslov nemških železničarjev, ki so se res dali zapeljati na splošno železničarsko stavko dne 29. novembra. Ker naj bi bila ta stavka v maščevanje za razoroženo Schutzvvehr zadala usodni udarec tudi vsemu našemu jugoslovanskemu gibanju, in to prav v odločilni uri, si te dni pokličemo v spomin tudi ta naš boj za naše osvobojenje. njem. Od zrn iz lovske puške je bil lovski ; — Napad v temi. Štefan V ukan dninar čuvaj le lahko ranjen, srni pa je dal vele- is Rakičana mm je vračal iz Beltinoev proti posestnik, ki je lastnik lova, razprodati v j domu. Na cesti ga je napadel neznani mo- mesnici. gki z nožem in ga hudo ranil v nogo. Izkopavanje lo članske rodbine Odkopali so rodbin« Ogrizek — Koletnik — Suster Zbira obmejne božicssise ne sme biti brez verstva it5 povezanosti zbiralnih ustanov Maribor. 20. novembra. Iz časopisov, raznih prireaitvenih vabil in prošenj posnemamo, da se skoraj vse kulturne institucije, zlasti še humanitarna in narodno-obrambna društva trudijo v pravcatem tekmovanju, nabrati čimveč daril za božićnice za našo obmejno deco. Saj pa ravno obmejna deca pred vso droge mladino zasluži, da se je spomnimo z radodarnim božičkom, nele, ker trpi največje pomanjkanje na oblačilih, obutvi, perilu, šolskih potrebščinah in prav letos tudi glde prehrane in ogreva, marveč da tej naši na skrajnem obrobju naše očetnjave živeči in trpeči deci z dejan :i dokažem^ kako ljubeče zanjo utriplje notranjščina — srce naše domovine: Naravnost neverjetni se nam zde pred nekaj dnevi objavljeni glasovi, da se ustanove, ki vrše to akcijo, niso mogle zediniti na neko skupnost in vodstvo v tem zbiralnem in razdelitvenem delu. Objavljamo zato v tej zvezi apel na vso javnost, ki ga je sprejelo dne 11. t. m. na svojem občnem zboru sresko učiteljsko društvo Maribor, levi breg. »Pri zbiralnih akcijah za letošnje obmejne božičnice se letos, kar je le priznanja vredno, udejstvujejo številne ustanove. Pogrešamo pa tukaj nekega vodstva, ki bi vsaj organiziralo in vodilo delitev tega dela in razdelitev zbranih daril po šolah in krajih tako, da bodo te akcije deležni primerno vsi potrebni in ne bo kdo upoštevan po večkrat, drugi pa celo prezrt. Lani 19. novembra je naše društvo, nato pa so pri skupnem zborovanju dne 11. decembra lanskega leta štiri učiteljska društva (Maribor mesto. Maribor levi breg, Sv. Lenart v Slovenskih goricah in Sloven. Bistrica) ter naknadno mariborski meddruštveni narodno-obrambni odbor predlagali, naj to vodstvo vrši naša v teh akcijah najbolj preizkušena in veiezaslužna CMD in naj se v svrho nabiranja darov v večjih krajih priredi poseben »obmejni dan«! Prosimo učiteljsko sekcijo v Ljubljani, da se pri merodajnih ustanovah zavzame za oboje čimprej, ker utegnejo letos zadevni pojavi s preveliko cepitvijo te vendar skupnosti namenjene in služeče akcije zmanjšati oni nacionalno-vzgojni in podporni efekt, ki ga prav za prav vsa ta akcija zasleduje! Enak apel objavlja članstvo našega obmejnega učiteljskega društva javno pristojnim ustanovam in vsej, našim malim in velikim mejašem naklonjeni narodnozavedni javnosti!« Tudi mleko se ho podražilo Akcija okoliških kmetovalcev, ki je hočejo izvesti sporazumno s konzumenti MariboT. 20. novembra Med okoliškimi kmetovalci se opaža prizadevanje, da bi se zvišala cena tudi mleku. Kletovalci utemeljujejo to svojo akcijo, ki pa še ni izpeljana, s pomanjkanjem krme. Težka skrb tlac1: okoliške kmetovalce, ki se vprašujejo, s čim bodo krmili živino. Brez temeljitega krmljenja pada količina mleka. Zaradi tega ni za kmetovalce v tem težkem položaju drugega izhoda, kakor da se v smislu izvajanj dr. S. Kovač5 ča na zadevnem sestanku koseških ter okoliških kmetovalcev posluži krepkih krmil. Toda tudi glede tega je naš kmetovalec v škripcih, ker so se cene •'zrp o redno s podražitvijo pšenice in olja dvignile tudi pii teh krmilih. Težko stanje je razbrati tudi ob nekaterih značilnih primerih glede na letošnjo otavo. Krave molznice se namreč 50*/« krmijo navadno z otavo. Znani veleposestnik v mariborski bližnji okolici, ki je imel vsako leto za 30 pari-zarjev otave. ni imel letos niti enc?ga voza otave. Drag*! veleposestnik, ki je tudi imel običajno 30 polnih pari zar j ev otave. se je moral letos zadovoljiti z dvema. Za-nimivo je. da ni bilo med kmetovalci, ki so se udeležili omenjenega sestanka, nobenega pravega razpoloženja za zv sanje cen mleku, katerega cena je v zadnjem času itak avtom a Učno narasla na 2 din in celo na 2.50. Vsi so izjavili cia bodo le pod silo prilik primorani zvišati ceno mle- ku na 3 din liter. Na sestanku se je navajal primer, da plačuje viničar, ki noče izgubit: svojih strank, mleko po 2 dm liter, j da ga potem lahko proda svojim strankam po 1.50 din. Zaradi pomanjkanja krme ne more namreč iz svojega ustreči svojim dosedanjim strankam, ampak mora vsak dan večjo količino mleka dokupiti. Na tem sestanku se niso napravili sicer še nobeni konkretni sklepi. Tisti, Ki so sprožili to akcijo, izražajo namreč hvalevredno prepričanje, da je treba to akcijo izvesti sporazumno z zastopn:cami gospodinj in zlasti s predstavniki delavstva. Na ta način hočejo naši okoliški kmetovalci odvrniti od sebe od(ij za primer, Če bo cena mleku vzporedno s sedanjimi podražitvami avtomatično narasla na 3 din za liter. To zvišanje bi bilo v smislu izjav zastopnikov kmetovalcev le neke vrste dodatek za navedena neobhodno potrebna krepka krmila. Upati je, da se bo to pereče vprašanje, ki globoko sega v življenje meščanov, rešilo tako, da bo ugodno za producente in tudi za konzumente. S podražitvijo mleka bi bilo seveda predvsem hudo prizadeto mestno delavstvo in šibkejši socialni sloji, ki jim je mleko poglavitna hrana. Istočasno pa bi se mora* la vzporedno sprožiti tudi akcija, da bi prišlo v mesto izključno prvovrstno, zdravo in tečno mleko. Zate in protifali — Tastu zažgs?3 ftiSo — Krščeni lisjaki na zatožni Tračnice so so prišli pred sodišče Maribor, 21. novembra Velemdustrijec Ivan Dra^kovič ima v Glažuti pri Macljinu veliko parno žago, kamor dovažajo les potom poljske železnice. Nekega dne v marcu 1938 pa je zmanjkalo z gozdne železnice kar 90 tračnic, ki so jih zlikovci ponoči demontirali ter odpeljali. Orožniki so takoj pričeli z intenzivno preiskavo ter naposled storilce tudi izsledili. Preiskava je dognala, da so zlikovci ukradene tračnice prodali nekemu trgovcu kot staro železo. V istem razdobju je bila ukradena iz hleva posestnika Rudolfa \Vritzla v Kozmetincih električna cirkular-ka ter vodna sesalka v skupni vrednosti nad 10.000 din. Tudi te ukradene predmete so tatovi prodali kot staro železo. Epilog te drzne tavine je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi je sedelo 9 oseb, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi tatvine, oziroma so-vednosti. So to 491erni posestnik Hinko Pernat. 321etni delavec Franc Sakelsek, 24-letni posestniški sin Vinko Pernat, 271etni posestniški sin Jakob Kozi, 321etni posestniški sin Anton Hliš, 321etni posestniški sin Franc Sakelsek, 33!etni posestnik Ivan Cafuta, 381etni posestnik Janez Zemljak ter 451etni trgovce Ludvik Maučič Vsi ob-i'.ženci so že v preiskavi delno priznal očitane jim grehe, le obtoženi trgovec Ludvik Maučič pravi, da ni vedel, d« so mu bile prodane ukradene tračnice. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je danes dopoldne ponovno obravnaval obtožbo državnega tožilca zoper 281etnega brezposelnega hotelskega slugo Josipa \Veisa, ki je dne 11. marca za ž gol svojemu tastu Josipu Lampretu v Grdmi v občini Stoparce gospodarsko poslopje. Požar se je razširil s tako naglico, da je bila v kratkem času vsa domačija v ognju. Posestnik Lampret, ki je spal s svojo ženo in dvema otrokoma v spalnici, se je zbudil šele takrat, ko so ognjeni zublji že zajeli spalnico, kjer je družina mimo spala Rešili so se le na ta način, da so vsi po-skakali skozi okno na prosto in tako uMi strašni smrti Josip Lampret je skušal rešiti živino v hlevu, pri tem pa mu je padel na glavo goreči tram. Dob U je težke opekline po vsem telesu. Rešiti niso mogli ničesar in je bil Lampret oškodovan za preko 35.000 din, ker je imel domačijo silno nizko zavarovano. Skoraj istočasno pa je zgorelo do tal gospodarsko poslopje posestnika Antona Novaka, vendar pa se je domačinom posrečilo, da so ogenj lokalizirali m obvarovali stanovanjsko poslopje pred uničenjem. Sum požiga je takoj padel na obtoženega 281etnega Josipa Weisa, ki je svojemu tastu večkrat grozil, da mu bo sažgal domaći jo. Weisa so končno tudi izsledili in zaprli. Pri zaslišanju je Weis prvotno tajil vsako krivde, pod težo dokazov pa se je končno vdal in priznal, da je aaiaal do- mačijo svojega tasta in gospodarsko po slopje posestnika Antona Novaka. Pri za slišanju je \Yeis izpovedal, da je tastu za radi tega zažgal domačijo, ker mu je žena ušla in se je na ta način hotel maščevati nad tastom, ker je menil, da je temu kriv tast. Potem se je morala zagovarjati 4članska tatinska druščina, ki se je specializira'a na tatvine kokoši. So to 38!etm Mihael Go lubič. 33ietni Ivan Mileč 27ietm Josip Mi lec ter 211etn: Franc Goiubič. doma iz oko lice Pušincev Državni tožilec nh je obt žrl, da so v jeseni leta 1938 in spomiad 1939 ukradli številnim posestnikom v ta m<*mjem okolišu preko 120 kokoši, ki so jih deloma prodali, deloma pa sam ooie dli. V preiskavi so obtoženci svoje greh-priznali. Razprave ob času poročila še niso za kij učene Iz Ftisfa — Svojega bratca je ustrelil. V Dražer. cih pri Ptuju se je od:gi-ala v nedeljo po poldne žalostna drama. K sedlarskem;, mostru Štefanu Veisu je prispel lovski čuvaj Franc Forstrierič iz Turnišča ;n mi: izročil neko naročilo. Veis je Porataerica povabi v sobo in je Forstneiič pns+il svoj: kolo zunaj, svojo lovsko puško pa je pri slonil k zdu. Ko je bil Forstnerie na po menku pri Veisu. je pred hšo opazil puško domači sin 151etru Vincenc Y3is. Vzel jo je v roke in se z njo igral ne sluteč da je puška nabita. Stopil je k okrni spalnice svojih staršev, kjer sta spala njegova sestrica in bratec Slavko. Vincenc je pomeril in pritisnil na petelina. Puška se je sprožila in strel je pogrnil bratca Slavka, ki mu je dobesedno odtrgalo gorn;' del glave, da je bil nesrečn otrok takoj mrtev. Trupelce so položili na mrtvaški oder, orožniki pa so popisali, kako se je nesreča zgodila. — Vo-z se je zvrnil na voznica. Hlapec Franc Lebar iz Ro^oznice je vozil domov poln voz slame. Na ovnku pa se je voz tako nagnil, da se je prevrnil In pokopal pod seboj vozmka ki je dobil težke notranje poškodbe in zlomil si je tudi desno roko. Prepeljan je bil takoj v bolnico. Iz Prskmurfa — Nabiralno polo je ponaredil. Pred okrožnim sodiščem v Murski Sobot; se je zagovarjal Aleksander Janut iz Sela zaradi prevare. Verniki evangeličanske cerkve na Selu imajo od oblasti dovoljenje za pobiranje prostovoljnih prispevkov za novo cerkev, ki jo zidajo na Selu. Janut si Je tudi napravil tako polo, ponaredil na njej podpise funkcionarjev bodoče župnije in pobiral prostovoljne prispevke katere je seveda obdržal zase. Obsojen je bil na poldni g mesec strogega zapora in 120 din denarne kazni. — Krava je sunfla 441etnega posestnika Jakoba Kovačiča v trebuh in mu prizadejala hujše poškodbe. — Ali je stavbišče za ljudsko šolo že do. ločeno? Zadnjič smo poročali o komisijskem ogledu stavbišč za novo ljudsko solo in gimnazijo v Murski Soboti. Občina je za obe prosvetni stavbi predlagala in dala na razpolago stavbišče ob Radgonski cesti, to je travnik ob cepičnjaku. V komisiji so bili poleg domačih še kot zastopniki banske uprave banovinski šolski nadzornik prof. Milko Jeglič, zastopnik banov, šolskega odbora Albin Petelin, banovinski arh tekt inž. Emil NavinSek in zast. higienskega zavoda dr. Amalija ftimec. Komisija si je ogledala vsa stavbdšča, kl bi prišla v poštev, tako ob Radgonski cesti kakor tudi v Šolski ulici ob Mekiševi trgovini Kakor zdaj poroča »Murska Krajina«, je komisija določila kot najprimernejše stavbišče ob Radgonski cesti, ki je 70 metrov široko in 150 metrov dolgo. Ta vest pa ne odgovarja resnici, ker so bili zastopniki šolske oblasti in banske uprave odločno sa stavbišče v Šolski urici, ki je zlasti v zdravstvenem in higienskem pogledu primernejše. Odločitev je zdaj v rokah banovine, ki bo pač morala upoštevati predvsem predloge šolskih oblasti. Denar sa gradnjo šole je že na razpolago, zato bi bĐo zdaj vsako zavlačevanje odveč, — Zaradi nepravilne vožnje je bil obsojen koler-u- Janez Plntarlč iz Murskih Črncev na 20 dni zapora. Kazen ga je doletela povsem zasluženo. Vozil se je s kolesom iz Murske Sobote proti Crncem, seveda po levi strani ceste. Za njim je privozil osebni avtomobH. ki ga je vodil šofer Dragotin Žagar. Dal je kolesarju znak, ta je pa vprav v trenutku, ko je pr'vozfl avto za njim, krenil na desno in pade! ter tako avtomobilu zaprt pot. Šofer je naglo zavil vstran da ne bi povozM kolesarja, zaradi brzine pa je zadel v ograjo, s čimer je bila ogrožena varnost dveh potnikov. — Divji lovci. V Kob lju ob madžarski meji je lovski čuvaj Prša presenetil dva divja lovca vprav v trenutku, ko sta ustrelila dve srni. Lovca sta pustila srni In zbežala, braneč se zasledovanja s strelja - Maribor, 20. novembra. Danes dopoldne se je na starem pokopališču iavršilo izkopavanje, ki je kljub ledeno mrzlemu ozračju sirilo neznosen smrad vse preko obzidja pokopališča. Iskopali so desete lansko rodbino Ogrisek— Koletnik—šuster. Slednji je bil stotnik deželne brambe in oče žene mlajšega Ogri- i zka. Bil je posebej pokopan v grobu v bil- 1 zini kapele. Ogrizek—Koletnik pa so Imeli na -napadni strani svojo grobnico. In to iz- j kopa van je — prav za prav jemanje in ' odpiranje rake v iz grobnice — je povzročalo tak smrad. V grobnici je bilo pet otrok, katerih prvi je umri že leta 1855, zadnji leta 1903. 2ena (Frančiška, rojena Koletnik) Ogrizka star. je umrla leta 1900, i mož Jurij pa leta 1902. (V nasprotju z I drugimi je bil ta tako dobro ohranjen, da je imel Se svojo cesarsko brado.) Kot deveti član te rodbine, stari Anton Koletnik je bil ranjen leta 1861., umrl leta 1889. Jurij Ogrizek (napis seveda ponemčen) je bil ustanovitelj se danes nepozabljene veletrgovine s suknom tam. ker stoji danes Bata. Mož Uvi se danes v spominu Mariborčanov kot posebnež Hodil je vedno elegantno oblečen, s cilindrom, zlato palico in je posebno važnost polagal na svoj podpis Eden njegovih vnukov de živi kot tovarnar v Majspergu, zet Pohe pa je družabnik velike tekstilne tovarne Huter. Vseh deset so prepeljali na Pobrežje, kjer imajo novo grobnico. Zanimivost te ekshumacije je privabila tudi g. župana na pokopališče. — Iz vseh deset krst so napolnili le dve. stare pa so zmetali v grobnico ter zasuli z zemljo. Mariborske in okoliške novice — Prvo javno zaklonišče proti napadom Iz zraka zidajo na restavrac jskem vrtu na tukajšnj.m glavnem kolodvoru. Zaklonišče bo zgrajeno tako, ca bo nudilo zavetišče tu<*1 v primeru bombardiranja. — Orla demontirajo. Na poslopju tukajšnjega okrožnega soddiT Ha se nahajala do včeraj dva ogromna orla iz bakra, ki ju je namestila na sodišču rajnka Avstrija, Včeraj dopoldne pa so pr čeli z demontažo ogromnih orlov, ki bosta prodana za stari baker. — V tajni razpravi je mali kazenski ^enat mariborskega okiožnega sodišča obsodil 201etnega delavca Matijo Zabukovška iz Oplotnice na 6 mesecev strogega zapora, ker je v noči na 10. novembra 1938 v Rat-kovcu streljal z lovsko puško na Janeza Tuška. Krogla je prestrelila Tuškov klo-)uk. k: ga je imel na glavi, dočim je k -reči Tn*ek sam ostal nepoškodovan. — Čiščenje »betnavske džungle«. Kakor smo že nekajkrat poročali se zbirajo v bet-navskem gozdu razni temni elementi, zlasti pa prostitutke, ki nadlegujejo moške, studenški orožniki so spet napravili temelj to racijo ter izčistili zloglasno »džunglo*. Pri raciji so zajeli 5 oseb. in sicer 3 ženske in 2 moška. Ker so aretiranci znani kot pos*opači in se že del j časa potepajo '^:ez dela. so bili oddan; v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — V gozdu napaden. Ko se je delavec '•"rane Levstik iz I>obrave ponoči vozil s kolesom skozi gozd med Sv. Miklavžem in Dobrovci. je planil nanj iz zasede neki moSk ter ga s kelom udaril s tako silo po glavi, da se je Levstik zrušil na tla in obležal nezavesten. Levstika so odpremili v mariborsko bolnico. V zvezi s tajinstve-nim napadom so orožniki izsledili nekega moškega, ki pa je pri zaslišanju tajil vsako krivdo. — Obsojen Kakor smo že poročali, se 'e moral pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjati 221etni kijučavn carski pomočnik Miroslav Reš iz Vintarovcev, ki ga je državni tožilec obtožil da je dne 9. septembra t. 1. v Ločici pri Sv. Urbanu z lovsko puško streljal na lovskega čuvaja Janeza Mesarca ter ga zadel v noge. ter spolni ud. Pri razpravi je Res izpovedal, da je streljal na Mesarčevega psa. ki ga pa ni zadel, pač pa da je ranil lovskega čuvaja Mesarca, ki ga baje ni vic'el. Miroslav Reš je bil obsojen na 3 mesece zapora. — Kazne vesti. Delavcu Juriju Ajdniku, stanujočemu na Aleksandrovi cesti 38, je izginil iz stanovanja kovčeg, v katerem je bilo razno perilo in drugi predmeti. — Iz prekajevalnice na Ruški cesti 8 je doslej še neznani tat ukradel mesarju Antonu Viherju telečjo kožo. vredno 160 din. — Iz vrta v M klošičevi ulici 6 je neki zlikovec izkopal jorgovan in ima lastnica trgovka Rozalija Pečar 150 din škode. — V Vetrinj-ski ulici je v nekem prenočišču izginil sobar' ci Amaliji žel zimski plašč vreden okoli 500 din. — Mariborska policija je aretirala nekega 351etnega Alojzija Brodnja ka, ki se je brez del potepal po mestu. Odgonskim potom so ga poslali v domov-no občino Velika Nedelja. — V neki go-stlni na Frankopanovi cesti je neki 311et-ni Ivan M. nadlegoval goste. Nastal je nrepir in pretep, ki mu je napravil konec stražnik, ki je izzivalca odpremil v policijske zapore. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Na kr žišču Aleksandrove ceste in Kopališke ulice je neki motociklist podrl kolesarja Tomaža Mar-koviča iz Sv. Antona v Slovenskih goricah. Pri padcu si je Markovič poškodoval roke. — Na Kralja Petra trgu je nek: kolesar podrl uradnico OUZD Miro Rakuševo, ki je obležala z manjšimi poškodbami na levici. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12 ter Vaupo-tova lekarna nr' Anerelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22—13. — šahovske novic«. Drevi ob pol 20. bo velik šahovski brzi turnir vseh mariborskih klubov v dvorani SK SeleCTiičarja na stadionu ob Tržaški cest*. Turnirja se bo udeležil tudi predsednik Slovenske šahovske zveze g. Ciril Vidmar. Šahisti naj po možnosti prinesejo s seboj tudi šahovnice. — Revni upokojenci, ki so nujno potrebni podpore, naj vložijo tozadevne prošnje v društveni pisarni na Rotovškem trgu do 1. decembra t. 1. — Na Dravskem polju gori. Zgoreli sta domačiji posestnika Ivana žularja iz Sv. Kungote na Dravskem polju in njegovega soseda Lovrenca Kiselaka. Škode je okoi: 60.000 din. Podoba je, da je spet na delu zlohotna požiga!čeva roka. — Zadnja pot drjs Stajnks. Ob velik udeležbi je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb nenadno umrlega znanega mariborskega odvetnika dr. Stajnka. Pogreba so se udeležili pokojnikovi stanovski tovar ši, sodniki in drugi odličniki, med drugimi predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik. bivši predsednik okrožnega sodišča dr. 2iher, prvi državni tožilec dr. Zor-jan. V mrtvaškem sprevodu so korakali tudi zastopniki Sokola in framskih gasilcev. Toplo občutene poslovilne besede je spregovoril na grobu v imenu odvetniške zbornice bivši župan dr. Franjo Lipold- — Pobreške novice. Drevi ob pol 20. predava v dvorani pobreškega kina prof. S. Modic o Bračni vojni ter uspešni obrambi pred plinskimi napadi. Poučno predavanje organizirajo vsa pobreSka društva. I — Dela na cesti Maribor—Frani. Prt drugi licitac ji z zveza z modernizacijo državne ceste Maribor—Fram je stavil najugodnejšo ponudbo inž. Josip Dedek iz Ljubljane. Njegov proračun izkazuje 12 milijonov 471.700 din. Kakor zatrjujejo, bodo takoj pričeli z omenjenim: modemi -zacijskimi deli. Izražajo upanje, da bodo dela spomladi kolikor toliko že končana. — Slavo praznuje 23. novembra mariborski 45 pešpo!k v spomin na dan. ko je bila leta 1918 usoda Maribora stvarno odločena v našo kor st. Služba božja in rezanje kolača se vrši ob 10.30 na dvorišču vojašnice Viteškega kralja Aleksandra I. 2jedinitelja v Melju. Ob 15. uri je na dvorišču omenjene vojašnice velika vojaška veselica. — Velike množine živil gre'o v zadnjem času preko meje. zlasti masti, pa tudi perutnine. Tako je bilo samo v enem dnevu prepeljanih z mariborskega glavnega kolodvora čez mejo 17 000 piščancev. — Prvi večji transport «ezon»kih delavcev prispe v Maribor danes popoldne ob pol 17. S prvim transportom se vrača v domov no 600 sezonskih delavcev in delavk. Na kolodvoru bo poslovala posebna kuhinja. ki bo nudila vračajočim se sezonskim delavcem primerno okrepčilo, porcijo gulaža s krompirjem, razen tega četrt kg kruha in pol kg klobas. Transporti se bodo vrstili sedaj do božičnih prazn kov. Skupno se bo vrnilo v domovino iz Nemčije 12.500 sezonskih delavcev in delavk. — Draginja. »Delavska politika« poroča v štev. 133: »Naraščajoča draginja in upokojeni delavci mestne obč ne. Silen porast cen življenjskim potrebščinam čutijo vsi delavci in nameščenci, prav posebno pa upokojenci z majhno pokojnino. Med te upokojence spadajo v prvi vrsti mestni delavci in vdove po umrlih mestnih uslužbencih, ki dobivajo od din 100 do din 250 pokojnine na mesec. Upokojenci mestne občine, ki stanujejo v mestu, so v toliko na boljšem, ker dobivajo tudi v ljudski kuhinji hrano, mnogo hujše pa je za one upokojence, ki b vajo ^aleč izven mesta in se morajo preživi ia t i izključno z majhno pokojnino. Prav bi bilo da odločujoči činitelji na mestnem magistratu čim preje vzamejo to vprašanje v pre*»*es in primerno povišajo to roko jn: no. da si bodo bivši občinski uslužbenci in njih sorodniki mogli nabaviti vaaj najnujnejše življenjske potrebščine.c Mariborsko gledališče Torek. 21. ob 20.: Hinavci. Red A. Sreda, 22.: Zaprto. (Gostovanje v Oflju.l četrtek, 23. ob 20.: Neopravičena ura. Red ¥ Opera r>I.epa Vida < prvič v Mariboru. To delo Risi a Savtna je ena glasbeno najboljših slovenskih iger ki v malem teatru ni lahko uprizorijiva. Mar borsko gledališče pa se je kljub temu odločilo za njo in se bo potrudilo, da jo čim bolje postavi na svoj oder. da tako tudi glasbeno nn kar naibolj dostojen način proslavi svojo 20-letnico. Iz Celja —c V ciklu pcdagOfrKjh predavanj na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih učitelj g. Miloš Ledinek o temi ^Razume vajmo mladostnika in pomagajmo mu!«, v sredo 22 tm. pa bo predavala prof Anica Černejeva o temi Kako vzgojimo deklice za življenje«. —c Andrejev sejtm v Oelju. V četrtek 30. t m. bo v Celju letni kramarski sejem. —c Sejem n* Teharju. V petek 24 tm. bo na Teharju pri Celju živinski In kramarski sejem. _c Nadaljevanje pod*avezne tekme SK Celje : SK Hrastnik, Id jo je 5. t. m. poplava v 28. m nutt prvega polčasa prekinila, bo v nedeljo 26. t m. ob 14.30 na Glaziji. V pol savezni tekmi med obema kluboma, ki je bala v nedeljo v Hrastniku, je SK Hrastnik nepričakovano, a zasluženo zmagal s 3:1 '1:1). v tekmi, ki je bila 5. t. m. zaradi poplave v Cel Hi prekinjena, pa je enajstorica SK Celja vodila 1:0 Ker je SK Hrastnik v dobri formi in bo moštvo SK Celja prihodnjo nedeljo gotovo napelo vse sile, da »e po porazu, ki ga je doživelo pteteklo nedeljo v Hrastniku, reha'T litira bo nedeljsko srednje gotovo polno zanimivih in napetih momentov. —c Nesreča ne počiva Ko se je vračal 341eini inkasant Martin Zupane iz St. Jurija ob juž. žel n kolesom domov, je par del na klancu na Teharju ■ kolesa ter se močno poškodoval po glavi in obrazu Ko se je peljal 221 etn: posestnikov sin Ivan Rim ovc iz Tmovelj pri Celju v petek z vozom iz Vojnika proti Celju, je privozil nasproti neki avtomobil. Konja, ki sta bila vprež^na v voz sta se splašila. Run ove je hotel sko5 ti z voza h konlema. a js izgubil ravnotežje in padci pod voz Kolo je šlo čez Runovca in mu zlomilo levo nogo v gležnju. Pri dehi v apnen'ku v Pečovniku pri Celju je oadel v nedeljo zjutraj težek kamen na 32!etnega delavca Jurija Leska iz Dohlatine pri Laškem in mu presekal levo roko v zapestju. V Loki pri Zidanem mostu si je 731etna dnina-rica Neža Francetova pri padcu doma pred hišo zlomila desno roko v komolcu. Ponesrečenci se zdrav*jo v celjski boinini. —c Umrla je v nedelje v celjski bolnici dveletna kočar jeva h-*«*• 1 >ragica Jutrl-ša iz Roo~ Slatine.