List IO. Tečaj XXXII. gospodarske, obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 k Ljubljani v sredo 11. marca 1874. Obseg: Nacrtane tarife zemljiškega davka v sosednih deželah Nekoliko o umetnem gnoju. (Konec.) Matice slovenske Spomini na deželni zbor Kranjski. (Dalje.) Moj pès Nasi dopisi. Prvo desetletje Novičar. Nàrodno-gospodarâke stvari. Nacrtane tarife zemljiškega deželah. davka sosednih Po . 28 postave od 24. maja 1869. leta *) imajo okraj ne cenilne komisije pri pretresvanji vrstilnih tarif tudi na tarife okrájev sosedne dežele ozir jematl * tu ) px liiiWjaiii JIH o c*x nv ugiv^w sedne dežele, ki se mejí z domaćim okrajem. to primerjati jih s tarifo tistega okraja so- Isto ima po misija 30 omenjene postave storiti deželna cenilna ko- Po odstavku §. 31 pa ima deželna komisij ob enem skrbeti, da se obmejnim okrajnim komisij am so-idne dežele vrstilna tarifa mejnih krajev svoje dežele s potrebnimi podlagami vred naznani, in da se le-tem dotičnikom odpre, da jo lahko pregledajo in se pritožijo. Ali se to po předpisu zgodilo ali ne, nam ni znano. Vsakako čudno pa je bilo to, kar se je zgodilo lansko poletje v Kamniškem cenilnem okraji, kjer je cenilna komisija županom onega oki^aja ukazala, mnenje o Koroških tarifah, ki so takrat naj svoje V ze izgotov- ljene bile, izrekó o tem : ali so une tarife primerno na-rejene ali ne? Nemec bi to imenoval ein „Hirschauer-stûckel" ; kajti šembrano „kunšten" člověk bi moral biti tak, ki bi si upal soditi o tem, ali so tarife tuje dežele primerne tarifam domače dežele, ko še ne vé, kakošne so domače? Tudi paragrafa za to ne naj demo v postavi nikjer, zato prašimo si. okrajno cenilno komisijo v Kam-niku, naj nam očitno to uganjko resi. Postave za novo uravnavo zemljiškega davka v nobenem svojem ne govori o tem, da bi kakošna reč skrivna morala biti, zato se sme in se mora vse očitno vršiti. Skrivnosti delajo sumičenje, ocitûost delà zaupanje. Kaj je lani ta ali uni župan poročal na gori omen- da * jeno vprašanje, tega nismo zvedeli; to pa vemo, da je marsikter župan zdaj nekako osupnjen, ko Kranjsko Na vprašanje: ali se še dobe kateri iztiski te tarifo primerja s Koroško. postave, odgovarjamo, da v s e > ker nam je društvo „Slove- Ker po gori naveden em 31 so p r i t o ž b e pri nije" več sto iztisov te postave blagodušno brez plače zaraz- pusčene tuđi zoper tarife sosednih okrájev, zato po delitev izročilo; samo to prosimo, naj vsak, kdor je želí, pride željah nam razodetih naznanjamo tarife onih okrájev ali posije po njo, če pa je želi po pošti, naj za vsak iztisek sosednih dežel, ki so na meji naših, in s katerimi priloži 2 krajc. za poštnino. Vred. je primerjanje postavno izrečeno. Velkovškem vrstilnem okraji (Volkermarkt) III., ki se mejí s Kamniškim in Kranjskim okrajem so nacrtane tarife tako-le za razred : } Njive . Senožeti Vrti . Pašniki Planine Gozdi . II III. IV. V. 12 gl. 14 12 kr » 50 „ „ 50 „ 99 97 „ 20 „ 12 10 1 >1 99 gi- » n n n kr. 50 40 85 70 77 17 11 19 11 10 25 kr 1 77 17 99 99 - kr. 91 99 99 65 „ „ 40 „ 99 9) 99 11 99 25 50 50 10 >9 99 91 19 19 99 91 9) 91 11 30 kr 25 25 35 80 VI. gl. 50 kr VII. 11 91 91 99 99 50 91 19 19 91 11 kr 1 » 40 „ gl. 99 11 19 99 99 99 „ 20 „ Belaškem vrstilnem okraji (Villach) III., ki se meji z Radoliškim Njive . Senožeti Vrti . Pašniki Planine Gozdi . 14 gl. 15 * II. kr. 15 9 9 9 60 80 11 79 91 91 19 11 12 12 50 kr III. 50 kr. IV. 50 kr. V. okrajem, so načrtane tarife tako VI. VII. li 17 99 99 91 55 50 50 79 99 99 )9 99 79 97 77 77 79 35 30 77 99 77 11 99 80 kr. 1 gl. 30 kr. 99 19 91 91 11 20 70 91 71 77 71 77 77 11 71 91 71 75 40 *7 71 79 11 11 2 „ 70 „ 1 gl- kr. » 20 „ 99 71 17 79 20 99 99 19 79 91 99 77 79 19 99 99 91 načrtane tarife tako-le : Tominskem vrstilnem okraji (Tolmein) II., ki se mejí z Radoljškim, Kranjskim in Planinskim i so Njive . Senožeti Vrti . Pašniki Planine Gozdi . 13 gl. 19 „ 15 „ » » kr 30 80 11 11 77 77 99 U. 10 gl. 50 kr 14 12 III IV. V. VI. 99 97 9? 79 97 20 50 75 79 99 79 99 79 10 gl- 71 79 77 99 99 kr. 60 30 55 77 77 79 19 79 gl- 91 11 19 79 79 kr gl. kr. gi- 25 20 25 91 19 ''9 77 97 4 „ 50 „ kr 2 „ 70 „ VII. gl. 50 kr. 71 97 77 99 10 11 17 77 99 91 19 99 99 91 77 17 97 1 „ 20 19 19 99 91 97 19 99 79 19 70 Sežanskem (Sesana), edinem vrstilnem okraji, ki se mejí s Postojnskim okrajem, so načrtane tarife tako-le • » I. II. III. IV. Njive . . 15 gl- - kr. 11 gl- - kr. 8 gl- — kr. 5 gl- - Senožeti . 18 tf - tt 10 V 50 tt 5 tt 50 % ti 3 tt Vrti . . 26 tt - a 20 tf - tt 15 tt % ft 11 it Vinogradi . 25 tt -- a 20 tt - ft 13 tt - V 8 tt Pašniki 1 tt 20 it - tt 60 tt - ft 5 tt ti Gozdi . . 4 tt 25 tt 3 ft 50 ti 2 tt - tt 1 ft kr V. gl- kr tt 20 VI. gl. 10 kr tt tt tt 3 „ 50 „ tt tt a a a n if if if ff fl ff fl ff Celjskem vrstilnem okraji (Cilli) IJ., ki se meji s Kamniškimi okraji, so tarife načrtane tako le IL III. IV. V. VI. VII. Nj ive . . 20 gold. 14 gold. - kr. 10 gold. — kr. 7 gold. 50 kr. 5 gold. 3 gold. 1 gold. 75 kr. Senožeti . 25 „ 20 „ - tt 15 „ - tt 11 tt tt 8 „ 5 2 „ 70 Vrti . . 20 „ 14 „ - tt 10 „ tt tt tt tf - tf ~ ft r w tf Vinogradi . „ 6 „ 75 tt 4 „ 35 tf — tt ft tt - tt ft tf Pašniki . 6 „ 3 „ ft 1 „ tf „ 50 „ ti - ft ti tf Planine . 1 „ tt 50 tt tt 20 tt tf tf if - ft tt tf V Brezi ca h (Rann) ; ta cenilni okraj se meji s Krskim ; tarife so načrtane tako-le : I. II. in. IV. V. VI. VII. VIII. Njive Senožeti Vrti . Vinogradi 35 Pašniki . Gozdi 23 gl. 28 31 kr. ft tt a ti it 70 i) a a i) tt 18 gl. 22 „ 24 „ 29 „ tf kr. 50 50 tf 70 ff tt ft ti ti 14 gl. 17 „ 18 „ 18 „ it 11 13 11 14 kr. li i 1 i ) 50 50 t 60 40 tf tt tt it ft 10 kr. tf 50 gl. 50 kr. 10 if if fi tt 50 80 i > i t 7 > t t t t 50 gl. 50 kr. gl- tt O ft 50 25 50 40 tt tt ft tf ft tt ft ft 30 ff li tf tt tt tf ti tt )t tt Opomba. Če katera številka ni prav, naj blagovoli dotična okrajna komisija to nam očitno naznaniti, da županije morejo prav reklamirati. roke Vzemite zdaj tarife svojega domaćega okraja v vanja na rastline. primerite tarife vaše 1 U y IJJJLV^JL 11U kUiliiV/ ▼ tiOVJ uvovo. to, kakošna je vaša zemlja in una soseske s temi z ozirom na leto Perugvano deluje najbolje prvo ze manj drugo, in še manj tretje leto. Koščena i vas m tam pri vas m tam, — kakošne razmere gospodarske tu in pole) daje nam etnografični popis vseh slovanskih rodov in sicer v I. delu (katerega so spisali marljivi gospodje Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raié), po občnem pregledu národopisní popis Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov, 77 17 17 za za 1870. 1871. 77 11 T e r d i n a. za 1872. in 1873. leto. Zgodovinske in zemljepisne knjige. Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Ivan Srbov in Bolgarov). Ta knjiga je gotovo ena najzani mivejših in podučnejših in bode vsakemu Matičarju jako prijetno berilo. Dva priložena národopisná zemlje- vida je narisal gosp. prof. Pleteršnik. v se prihodnje mora Matica, da dovrší pričeta delà izdati : Slovanstvo II. del (Severni Slavjani). 9 10. Vojvodstvo Kranjsko. Schodlerjeve knjige prirode IV. 11. 71 Koroško. snopič. (Rokopis je že izdelan. ) (in zadnji) 12. Slovenski Stajer 7 13. 17 77 III. snopič. Slovenskega Stajer ja II. in IV. snopič 71 Želeti bilo posebno, da bi se Matjci v kratkem 14. Slovanstvo. Prvi del. Spisali Janez M aj ci g e r Maks Pleteršnik in Božidar Raič. 7 izročili zaostali rokopisi „Slovenskega Stajerja ? Tušek. 3. Naravoslovske knjige. 15. Stirje letni časi. Po Rossmasslerji. Spisal Ivan zadnji je, rekel dovrši. ker da se ta knjiga vendar enkrat Bati se je sicer, da bodo posamesni deli jako čas različni, in nekateri celó prezastareli. Literarno delovanje Matice slovenske je bilo odlikovan o : * 1. na izložbi prve obcne hrvatske učiteljske skup- ščine v Zagrebu 1871. 1. s „priznanico", in 2. na splošni svetovni razstavi Dunaj ski 1873. leta s „pohvalnim pismom". Vdeleževala se je Matica različnih slavjanskih slovesnosti, tako na primer je imenovala slavnozna-nega českega rodoljuba Jana Purkyně-ja o njegovi desetletnici za svojega častnegauda; 9. junija 13t>8. leta je častila jubilej no slavnost „musea království Českého" s posebno adreso; svečana 1872. leta je Matica z drugimi ljubljanskimi národními družbami vred poslala krasno napravljeno adreso ruskému učenjaku Po godinu v čestitanje njegovega petdesetletnega delo va nj a. — Pri Jungmanovi svečanosti 13. julija 1873. leta v Pragi je bila Matica zastopana po posebnem zastopiku. Po smrti zgubila je Matica mnogo, mnogo svojih najodličnejših členov: Dr. Lovro Tomana, Ijub-ljenca slovenskega naroda, izbuditelja in prvega pred-sednika Matice slovenske; velikodušnega mecena Matija Debeljaka; večletnega podpredsednika stolnega prosta Antona Kosa; neutrudljivega, za. Matico neizmerno zaslužaega odbornika in tajnika Antdna Lesarja; odbornika bar. Antona Cojs-a; potem odbornike in pisatel je : Petra Hicingerja, Antona Janežiča, L>. Šav perla; izmed udov Matice slovenske pisatelje: Miroslava Vilharja, dr. Matija Preloga, Blaža Potoč-nika; izmed ustanovnikov: Jožefa BI a z ni ka, Antona G epo na, dr. Rajmunda Melcerja, Rozalijo Egerj e vo, Antona Wolfa, župnika pri sv. Petru pri Slatini, Ja-neza G regel j a, duhovnika v pokoji, notarja dr. i r kiča, Fr. Čižmana, ravnatelja nautične akademije v Trstu, Avgusta Mo os a, i. t. d. Matična knjižnica šteje nad 2000 knjig, in sicer večidel ruskih, slovenskih, čeških, hrvatskih in srbskih, katere so darovali različni udje ali pa ktere je Matica přejela od družeb, s katerim stoj i v djanski zvezi književne vzájemnosti. Posebna hvala gre v tem oziru prevzvišenemu gospodu Mihaelu Rajevskemu, biskupu pri ruskem porocništvu v Beču, ki je posredoval to zvezo z raznimi ruskimi literárními zavodi in družbami. Knjige, primerno vezane, so na tanko popisane inv lepem redu, tako, da jih učenjak lahko rabi, ako se obrne do odbornika in knjižničarja Jana Vávrů-a, ki z velikim trudom in z vse hvale vrednim požrtvovanjem popolnoma brezplačno oskrbuje Matično knjižnico. Hvala mu ! Ne manjšo hvalo zaslužita tudi gosp. dr. Jernej Zupanec in Ivan Vilhar, prvi kot bivši in drugi kot sedajni blagajnik Matični, která sta ravno tako nesebično oskrbovala denarne zadeve in trudapolno nabi-ranje doneskov od udov. Ako pregledujemo desetletno zgodovino Matice slovenske, nahajamo v prvi vrsti tudi moža, ki stoji na čelu vsakemu narodnemu slovenskemu podvzetju, — slovenskega voditelja dr. Janeza Bleiweisa. Z dr. Tomanom in s podpisanim poročeválcem je sostavil on prvi nacrt matičnih pravil; in osnovalni odbor ga je volil z dr. Leon om Vončino in s podpisanim poro-čevalcem vred v opravilni oddelek, kteri je imel nalog, voditi društvo v prvi najtežavniši dobi. Dr. Bleiweis je od prvega začetka eden izmed najmarljivejših odbornikov in je tudi prva tri leta vredoval matični letopis. Koncem tega poročila moram še omeniti, da jako «obžalujem, da ni bilo mogoče sklicati občni zbor tečajem 1873. leta in da udje dobé knjige za 1873. leto še le sedaj ! A na eni strani me tolaži to, da vendar udje s tem ne trpé nobene djanske škode, z druge strani naj a tudi izrečem, da sili in okolšcinam v okom priti ni ilo mogoče. Smrt častitega tajnika prof. Lésarja — viharno politično gibanje 1873. leta (v katero sicer Ma- tica ni bila vpletena — pa skoro vsi delajoči Slovenci !) — preobJožitev tiskarnice z delom — to so razlogi za-mude, kakoršne se morda ne bodo več ponavljale. — In tako sklepam to poročilo v presrčno zahvalo vsem v njem imenovanim dobrotnikom in prijateljem Matice, pa tudi sploh vsem drugim pisateljem, po-ve rj enikom i. t. d. Naj Bog blagoslovi tudi v prihodnje ta zavod, in naj se ga krepko poprime narod slovenki, da bode storil v drugem svojem desetletji enak korak naprej, kakoršni je storil v prvem ! Spomini na deželni zbor Kranjski. .(Dalje.) Obraviiava o novem poslopju za realko. Vprašanje zarad novega realkinega poslopja, ki ga je zidala hranilnica Ljubljanska, je po odgovoru hra-nilnice, ki so ga „Novice" v predzadnjem lÍ3tu iz seje dež. odb ora prinesle, se vkrenilo na tako razpotje, da bode dalji tek te stvari zanimival glavno mesto in deželo našo sploh. Da obČinstvo toraj prav in na tanko pre-soditi more to zamotano stvar, naj podamo najpred nekaj zgodovinskih črtic in potem važnejše govore zadnjega deželnega zborovanja, iz katerih bode na tanko razvidno , da je postopanje većine deželuega zastopa v tej zadevi popolnoma korektno in koristi dežele popolnoma primerno. Konečno bodemo troje hranilnič-nih pišem vštrič postavili, da bode ves svet videl, kako so gospodje v hranilnici sukali ta dar, deželi in glav« nemu mestu namenjen, da so jo presuknili na to, kakor dandanes stoji. Iz same strasti do narodne većine deželnega zbora pa je skušal tudi „Slov. Narod" slepiti naše ljudstvo, češ, da gré le za odstop ubozih 130 sežnjev deželnega vrta! Kdor le dlake išče v tem jajci, je jurček po pomoti, in če to ne . je hudobnega srca skozi in skozi. Dnć 4. novembra leta 1870. je poteklo 50 let, od- kar se je ustanovila hranilnica Ljubljanska ; v svečanost te petdesetietnice je občni zbor branilnični sklenil v seji 23. septembra leta 1869., da se iz reservnega zaklada, ki je po praviiih odločen dobrodejnim krajním in dežel-nim namenom , delo napravi, ki bode vsem vnukom vedni spominek domoijubju ustanovniko? tega zavoda, in bode večne čase koristilo vsi deželi in mestu glavnemu, in to delo naj bode stavba novega poslopja, v katero se spravi cela realka. — To je bistveni sklep hranilničnega občnega zbora, ki je bil z dopisom 30. septembra 1869. leta naznanjen deželnemu odboru brez pogojev, brez dostavkov : „zum fortwáhrenden Nutzen und Vortheil dem ganzen Lande und der Stadt!" Stroškov je bilo odločenih za ta spominek 150.000 do 200.000 goldinarjev, in pritrditi mora vsakteri, da bi se s tem denarjem bila prav lahko zidala jako lepa in velikánská hiša, katera bi namenom realke gotovo popolnoma zadostovala; znano pa je, da se je potrošilo blizo pol milijona goldinarjev za poslopje, katero je s svojim lišpom podobno palači, ki pa je za razmere 7razredne realke vendar le popolnoma nepotrebno. Ta veliki potrošek v sedanjih bornih Ćasih, ko denarja sploh, zlasti pa za veče dobrodejne naprave zeló pomanjkuje, je obžalorati tem bolj, ako se pomisli, da bi se s tem denarjem bila lahko zidala ne le realka, ampak n. pr. še tudi lahko šola za dečke in šola dekliška, kar je Ljubljansko mesto med drugim primoralo do velikan-skega posojila, in da bi povrh tega reservnemu hranil-ničnemu zakladu ostajalo še mnogo denarja za velike in mnogovrstne stroške za hišno opravo, za učne kabinete, za vzdržanje poslopja itd. To vse bilo bi se dalo napra- Ï9 viti s tem, 8 čemur se je presegel prvotni sklep hranilničnega zbora. — Al denar je potekel; glejmo tedaj, kako se je prvotni sklep hranilničnega občnega zbora presukal, in kako je tekla obravnava v deželnem zboru 10. januar ja t. m. — Finančni odsek je predlagal, naj zbor sklene, da hoče vse storiti, kar je hranilnica zadnji čas za-htevala, namreč, da se na vrtu deželnem, ki nasproti stoji realkinemu poslopju, posek aj o visoka dre-vesa in da se od vrta brezplačno odstopi ves prostor, ki ga hranilnica želi, ona naj pa le to stori, aa deželi in mestu zagotovi, da poslopje za zmirom ostane realki in da tedaj sklep njen 23. sept. 1869 se vpiše v javne knjige, se vé da lastnina hiše zarad tega zmirom ostane hranilnici. To zagotovilo pa zahteva varnost deželnega in mestnega denarja, katerega čakajo veliki stroški za hišno opravo, opravo kabinetov itd. Razprava v zbornici se je potem začela. Grof Thurn je bil prvi govornik. On je poln hvale krasnega poslopja; brezplacni odstop 130 sež-njev deželnega vrta je le pobot za brezplačno gostje realke v tem poslopji; posekana velika drevesa ne bodo na poti boljši svetlobi šolski. Da ostane to poslopje zmirom realki, kaže že to, da se na hiši bere napis „Oberrealschule". Druzega zagotovila ni treba, kakor zaupanja v besedo hranilnice. On tedaj ni za predlog finančnega odseka, ki zahteva vpis zagotovila v javno knjigo. Za njim poprime dr. Costa besedo in govori tako-le : Jaz hočem le na kratko razjasniti naše stališče. Očividno je iz poročila finančnega odseka, da smo eno-glasno bili za to, naj se odstopi ta del dvornega vrta, katerega je zahtevala hranilnica Ljubljanska, in sicer brezplačno, Ljubljanskemu mestu zarad olepšanja mesta. Ce bi bilo prišlo to vprašanje po mestnem zastopu v deželni zbor, potem bilo bi tudi opravičeno začudenje gospoda predgovornika, kako da mi na enkrat pri tej obravnavi, da odstopimo en del dvornega vrta mestu, umešamo Kranjsko hranil nico. Res se je čuditi, kaj to briga Jbranilnico in zakaj da skuša dobiti vrt za mesto. Ce se ne odstopi, bi škodováno bilo le mesto, ne pa Ljubljanska hranilnica. Al reč ne stoji tako. Gosp. predgovorniku je gotovo znano, da odstop vrta tirja hranilnica, in začudenje toraj ne more biti na oni strani, temvec le na naši, da hranilnica nekaj tirja od deželoega zbora, oziroma od dežele, kar ni v nobeni zvezi s poslopjem realke. Gosp. predgovornik je konstatira), da nima realka prav nič od tega, ali se odstopi ta del vrta ali ne, da pa smo mi enoglasno za to, naj se vendar odstopi in sicer brezplačno ta del vrta mestu. S tem smo mi konstatirali prviČ, da tudi de-jansko hočemo hvaležni biti hranilnici in podati se temu pogoju, ki ni v nobeni zvezi s tem, da je hranilnica mislila deželi v korist zidati poslopje za našo realko. Drugič, da je deželni zbor tudi pripravljen v vsakem primerljeji za olepšanje mesta po svoje storiti in sicer brez velikega tirjanja. Gospod predgovornik je rekel, koj na poslopju se bere, da je to poslopje namenjeno realki; in jaz grem še dalje in rečem, ne samo na poslopji, ampak tudi v veži je na tabli pisano , da je ta hiša zidana za teh-niške Kranjske šole. O tem tudi dvombe ni. Če se ozremo nazaj na zgodovino tega poslopja, beremo, da je občni hranilniški zbor 13. oktobra leta 1870. sklenil kupiti prostore za novo realko. To je sklep bil občnega zbora, tedaj ne samo, da je pisano na poslopji samému, da ta nova hiša je namenjena realki, tudi občni zbor hranilnice je to izrekel. Sklenil je namreč zi- dati to poslopje ravno v namen realke. O vsem tem ni dvombe. Zatoraj moram se začuditi, kako je vodstvo hranilnice, kakor je to razvidno iz sporočila deželnega odbora, to reč tako zasukalo, kakor da bi bilo veadar še vprašanje: ali se bode dalo to poslopje deželi in mestu za realkine namene, in, če se bode dalo, pod katerimi pogoji? Gospod predgovornik se je skličoval na dopis hranilnice Ljubljanske od meseca fe-bruarja 1870. 1.; al mi moramo gledati na zadnji dopis od meseca avgusta 1873. leta in v tem je rečeno: ..Če vi ne odpravite velikih dreves, če ne odstopite vrta, „toirb bie ©pctrfaffe tfyre tweiteren 93ebtngungen je nctfy ber 2ínitafyme ober Slblefynung btefer itérer 23ebitigung (tedaj po pogojih, kateri so se stavili) eirtticfyten". S tem je rečeno, če mi ne odstopimo kosa vrta, potem je še le vprašanje, kakošne pogoje nam bode hranilnica stavila, in dvomljivo je, če nam bode sploh brezplačno dala potrebne prostore v novem poslopji za realkine namene. Ce se na vse to pogleda, če se premisli, da ta pogoj ni v nobeni zvezi z realko , moram dvomili, da bi se našel kak drug deželni zbor, ki bi tako dragovoljno se udal neupravičenim zahtevam hranilnice, kakor tu predlaga finanční odsek, marveč vsak bi moral reci: ,,ti mi ne moreš pogojev staviti, ki niso v nobeni zvezi s tem, kar si ti že enkrat sklenila!" Al mi vendar nismo tako trdovratni, mi se podvrženi o po goje m. Ne samo, da popolnoma brezplačno izgubimo 130 □ sežnjev, ampak mi naredimo tudi brez odškodovanja novo ogrado. To pa, kar mi zahtevamo, je toliko, kakor nič; mi nič druzega ne za-htevamo, kakor da se to, kar je pri občnem zboru hranilnice 13. oktobra 1870 skle nj eno bilo, ponovi, in da bo brati namen tega poslopja ne samo na vratah, na tabli, kar se lahko v enem dnevu prenaredi ali izbriše, ampak tudi v javnih knjigah; le to vedno ostane. Ce je to v javne knjige vpisano, potem še le imamo za realko v resnici lastno poslopje ; zdaj ga še nimamo, ker po tolmacenju nekaterih hranilnica vsak dan lahko odstopi od tega namena. (Dalje prihodujič.) Zabavno borilo. Moj pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec. Bil sem končal večo kmetijsko in obrtnijsko šolo v A., kamor sem bil po očetovi volji in deloma po svojem nagnenji šel se pripravljat za svoj prihodnji stan. Moj oče so bili namreč posestnik in njihovo po-sestvo bilo je eno najlepših v celi okolici mesta K. Kot priletnemu vdovců jim je bilo že těžko oskrbovati ob-širno posestvo , toraj jim je bila želja, meni, edinemu sinu, to skrb kmalu izročiti; zato so me vrnivšega se iz A. domá pri sebi obdržali, da bi se nekoliko časa še praktično uril v kmetijstvu in gospodarstvu, ker — kakor vsak skušen gospodar — niso verjeli prav mojim izvrstnim šolskim spričalom, marveč so hoteli videti pri meni dokaze, da to res umem, zarad česar so me spri-čala hvalila. V tem času mojega praktičnega poduka se mi je pripetilo to, kar mislim povedati bralcem, če mi verja-mejo ali ne. Pa saj je vse, kar je tiskano, tudi res-nično, toraj bo tudi to, posebno če pristavim, da nisem o lažnjivem Kljukcu nikdar nič slišal. Peljem se nekega dne v malo, čez uro oddaljeno mesto nakupit nekaj potrebnih řečí. Konjič, ki je očeta peljal že mnogokrat v mesto, me zapelje brez posebnega opominjevanja na dvorišče k „belemu volu", kakor 80 )e bilo z bahajočo se ošabnostjo napisano nad že po- jaznej cerkvi sv. Jožefa pri oo, Lazaristih nad Celjem polnoma rujavo podobo vola, ki je zunaj visela ~ mar dobro podstavlj v mai , UUUIW I/UMOIUTIJVU T |»VUUV«JI «U tI.UfcU «vw ki živo priča, da se v njegovi gostilnici nikomur Krč- se je vćeraj po zdaj že stari navadi obhajal god sv podnožji in tište debelosti, Cirila in Metoda pri altarji tema svetnikoma posveče- iiiaULU U 1 y pO" U^LiJ» f OttUV iVVV J ^ VMJ i «JUV/^C» gVO^řUUC* UjJ« tC» približa vozu, Vodušeka ta praznik slovesno obhajal, in dokler sa nem. Vsako leto se je za čas rajnega gospoda opata sebno pa njemu ne, slabo ne streže, pnu««*«» »v^«, » , «^.vi potrka mojemu konjiču na vrat kakor starému znancu, telesne moči to dopuščale, smo vselej gosp. Vodušeka potem se obrne proti meni, pomakne svojo kapico iz slišali ta dan Božjo besedo oznanovati ali slovesno sv» desnega na levo uho , pomoli svojo meseno roko meni maso služiti. Celje ima zdaj novega opata pri trdni in začne brez posebne prošnje iz mojih ust brskati po moči na telesu, al kjer je treba kaj o slovenski domo- vozu ter se polasti moje like be8age ; med tem se torbice, mojega plašča ve- vini ali o starodavni veri Slovencev omeniti cga piaoLû m »o- »i«! "" v okMivuwiui »v/*» k/iwTvuwi «un/uni j tam tega meni prijateljsko gospoda nikjer ne najdemo. Pri včerajšnjem opravila ✓ ili OU JC h l&P^U y UiUU â |Jlij(4bVljaUV/ ^vuj/u^m M- mm V VVAMjUUjVm f lotil mojega konjiča in jel ga sprav- bili so nazoči Celjski kaplani, a ne njih gospod. z gi prikim ) ljati iz vezil, s katerimi se je držai mojega voza. v Me prav veseli j šel pred mano v oče vedno tu ustavlj še pritožili čez mojo prenapet račun, he? pravi > t> In krčmar in se obrne, da bi lo Tega ne vemo, morebiti ni treba te bratov-ščine sv. Cirila in Metoda zdajšni Čas povzdigovati, ker zakaj ne? tudi sin ne povejte, so se pozabi, da se je neki po lanskih poročilih čez 17,OoO udov samo pri oče le enkrat sv. Jožefu vpisanib, ali pa se gosp. Wretschko takih « gostilnico in konjski hlev, ali čez „Jaz jih nisem slišal, res ne," odgovorim jaz, „ toraj godov zato ogiblje, ker po zanesljivih poročilih rad trdi, da njemu je vsak jezik enako ljub, franco9ki ravna tako, kakor slovenski. V „Novicah" je někdo lansko se nesli na sina, oče krčmar? ) to , da v Celje na mesto pokojnega pred ali v adjam , da boste svojo blagovoljnost od očeta pre- leto iz Savinske doline pisal, da „je nas britko zabolelo opata Vodušeka, do- mano se ve da, se ve," odgovori oče krčmar in gré ko smo se nadejali dobiti moža Slovencem milega bimo bivšega vojaškega kaplana g. Wretschko-ta. Kaj na priliko bova zajutrkovala? 7 luu« ,, i_va j na uiiurvu uuva «ajuuuurai ? In kaj prigriznila? Kake vampke? Pivo majhen zrezek? bržolice? ali morda malo mesa? morda klo- bra vši sem basice?" Wr et sek o je že program sam po sebi! u To rekel sam pri sebi : ta sodba je gotovo „Le stojte no, u ------------------,--- ----• — J- t> ~ - ~ ' ~ preostra, ako Wretschki v svetnih službah napačno ga vstavim, „vrag si bo vaš jedilni ravnajo, da se za svoj narod ne zmenijo, je to lahko Tudi list v glavi obdržal ! Za zdaj prinesite piva!" „Piva? Hm! Piva jaz ravno ne obrajtam. imam za svoje boljše znance poseben sodič, tam v kotu, silno redke prikazni. pipo zaklenjeno. Po tega bom šel razumljivo, al opat Wretschko svoje domovine vendar ne bo pozabil, vsaj so med duhovni odločni nemčurji za vas. Poliček' leto doteklo Al ) žalibože, da še predno se je pokazalo, da „Novična" na videz je kaj ne? u iotu uvicaiu , oc je ^/unaaaiu , ua preostra sodba bila je izgovorjena od moža c i UVWV4 M» WVUWM MAAM J \J Att^V/ T UiJV/UCI U U IU VJ £jÇ* , Cki J8 „Naj bo no, če je res tako dober", odgovorim, Wretschko-ta že prav dobro poznal. Njegova voli- ,,dasiravno mi je dopoldne pivo ljubši. Toda zdaj naj tev v državni zbor, ko je 23. oktobra odločno glasova! A/\ n r> v\ 1 i i /i a il n T7 « n i Ann (( rr Q hrA7.UPrnOCrQ n a m n a ri V ll^Arrůnrnřúrín nîu/VAtrn XTAlîfûtr bo, dobra kapljica se pije vsaki čas. Krčmar odloží mojo robo v stransko sobo ) vzame iz omare polič m zgme za kake potem minute jaz za brezvernega nemca dr. Forregger-ja, njegova volitev v soseskin zastop, njegovo nemško pridigovanje pri pokopu narodnjaka na Laškem, njegovo izogibanje sloves- se med tem vsedem za mizo v kotu, ki je bila okrogla nosti sv. Cirila in Metoda nas je potrdilo v břitkém in edina s prtom pogrnjena; vse druge so bile podol- prepričaoji, da imamo zdaj na važnem mestu Celjske- gas te in stirivoglate, <* u^ ^u^iuj^uc. viviu^ia uuuuu« , «« •"«•jv » uvuiomu » u^nu «u uv krčmarja se vnovič prikaže skozi vrata, v roki stekle- bo nikdar več svojih napačnih načel odložil. Da bi vedel in videi vse to rajni nas Slomšek, vzdihnil bi globoko rekoč : kaj doživeli so mili moji Slovenci zadnja leta na Stajarskem ! Star pregovor pravi, da resnica je istina, kajti ljudje , kateri ne moreja a ne pogrnjene. Okrogla podoba opatije moža ki se ziblje v nemških vzorih in ne aico rumene barve, vzame dva kozarca, postavi enega pred-me, druzega pred-se, natoči najprvo meni «ebi, vzdigne kupico in pravi: ) potem y) i e 1 j a ! Na zdrav je edinega sina in dediča mojega prija-Bog vaju živi oba!" kake oci Rojaii kolje, in to marca. Jaz trčim ž njim , potem se vsede in praša C4ZJ ti U11JL1 £J U j i Ili y JJ V U V' Ui OW V O^UV X 11 i UUC« y IV Cl rv Vy ^ — ^ ---~ w € potrebe bi imel še sicer moj želodec; nasvetuje mi pa vodi. Dopis v zrezek s takim prepričanjem , da pritrdim njegovemu strpeti, da se jim istina v obraz pové, so rib či v kalni 7. listu „Novic" je neke modrijane tako razkačil, da so celih 14 dni sledili po predrznem pisa- nasvetu in naročim en zrezek, a on drží kuhinjo, in ukaže , C* gré IV \jxvu, 1X1 / ------— - y... —............---- napraviti dva zrezka. Potem kovnjake, naj bi spisali nasprotni dopis. Naposled se se zgubí skozi vrata, izgovarjajoč se, da gré v hlev jib je usmiliia vendar šestorica Ciceronov in skovala oknu ki telju, nedolžne ljudí sumili in nađlegovali razne stro- gíedat, kako je moj konj preskrbljen , in jaz ostanem pisanjo v 52. št. „Naroda". Dopisnik krivici črtil nekatere trdi, da sem ? to pa grda laž prav tako sam pri policu. Lična kletarica prinese Čez nekoliko časa dva zrezka juiv>ua ai^iai ív^a jji iií^ou \jkjcà ju Kj a u \jcioa ura Aiç^aa —• - ■ -b * " b j ^^ «'«^i ^ poštene predmeščanske obširnosti in izdatnosti ter ju po- Da čitalnica napreduje bolj ko pred tremi leti ; £ kor ta, da sem žalil igralke in igralce, pa tudi društvo. stavi na mizo. „Čemu dva?" pravim jaz in primem lično kletarico dopisunu ne odrekam ) f tega vprašam le: kako? Morda vi- za ročico 7 77 saj mi bo V se eden preveČ. u dijo nekateri kosmetikarji v tem napredek, da venskem društvu na mernike laščine omlati? se v slo- 8 77 Drug je za gospodarja" , zavrne deklica in skuša delà za narodni razvoj ako se svojo ročico izpuliti iz moje roke. pleše in Se pleše ? jj-AJ tcikoj*4 pravim jaz in spustim oklenjeno roko, „tedaj gospodar mi skaže to čast, da hoče pri meni zajutrkovati." uviJLi UVJW U«lUUUt » VJ , ttfVU O ic piCOO 111 UlCi Se morda le pridno časniki berejo in knjige? hodijo V 1 • • • v • , 1 • c\ \ i t t Pi (Dalje prihodajič.) štirje iz pravega namena v čitalnico? Ne, in ne! Samo to hočem danes odgovoriti, akoravno vem, da bo pa , naj ne Naši dopisi. . Ile ropot v Izraelu. Al kdor biva v stekleni hiši meče kamenja ven, da ne dá streti in razbiti svoje hiše. Društvo bode napredovalo kljubu „Noviškemu" dopisniku. Dobro! Ravno to želimo tudi okoličani ; a s takim napredovanjem, kakor je zdaj, Bogu bodi potoženo! se Od Savine 10. sušca. (Svečanost slovanskih apostolov ne bodo v sto letih kmetje Rojanski za las naprej po- Cirila in Metoda in pa Celjski opat Wretschko.) pri maknili. Kura 7 ki dosta kokodače 7 ne leže jajic Včerajšnja igra „Požigalčeva hči" ni privabila zaželje- stom in ústavo vercem, da sta ga glavna dva judovska Sočino" zmedeno vabilo lista polna ljubezni kot svojega pobratima na prsi pri- tisnila. Naj nasi bralci sami beró , kar je pisala stara nega občinstva; morda je tega „ bilo krivo, ki je bilo tako nastavljeno, kakor da bi res kaka požigalka prišla v Rojao in komu kaj zapalila. „Presse" po njegovem govoru tako-le: „Politične po-Prismojeni bili so menda le možgani onega ki ume tako )) fajn u po časnikih vabiti. Igra sicer je jako lepa ^ ^ * VV^VPV / V MJ V ^ Vf ▼ V * * * ^ \/ f VA V% % Ml U V/ JL V/ # ? * Vll^A VU V membe bil je brez dvombe govor mladoslovenca Raz ? lag a t ki izrazovaje svojo udanosttej postavi izpovedal na majhen oder čitalnic velika igra nikakor ne gré. je tudi politično svojo vero, ki je iz njegovih ust se in to v prvi vrsti vrli glasila skoro tako, kakor da so mladoslovenci odpo- Vendar hvala, komur hvala gré gospodičini L. Hučekovi. Gosp. Hansa se pr- vedali se federalizmu in v naroČje se podali cen-vikrat na odru, je igral starca na zasluženo občno po- tralizmu in današnji ustavi. Dr. Raz lag nam- gg. Laharnarja, Kenda in Ka- reč je rekel, da avtonomnih naprav v malih deželab hvalo; kar se tiče talana, gré jim to pripoznanje, da so edini sloven- - koristno vpeljati in izpeljevati ni mogoče. Njegov govor ščino Čisto in lepo izgovarjali; neki drug gospod, ki je bil je huda zatožba staroslovencev, ki bi slovenski včeraj še „krčma" za „kričma" izgovarjal, vendar obeta narod radi zaprli v pobožni Paraguay; enako očitanje postati izvrstna moc slovenske Talije. — Prihodnja igra, tudi se je med besedami njegovega govora čulo staro-29. dne t. m. obeta posebno mikavna biti. Rodoljubi, čehom in neki tihi apél se je glasil na svobodnejo ker obilném številu. é za „narodni dom", udeležite se te zabave v stranko mladočehov. okolice Ljubljanske Zloguk. današnjim govorom svojega vo sušca. Cedalj e bolj ditelja so mladoslovenci svoje město v zbornici vre ocitno se širi kuga novošegnega brezverákega libera zaznamovali (markirali). (( Zeló enako hvalo o i nova o on t ivuga uu v uocpucgci uicûvcxaac^a iiuf^in» uuva „Presse" poje dr. Razí agu ter še več pové ki glavno svoje gnjezdo ima v Nemčiji in kate- rekoč, da se zagotovilu njego v emu (seiner Ver y f lizma remu oče je oni Bismark, katerega raalajo lasmi na plešasti glavi, menda zato, ker skrb, kako s tremi sicherung) verjeti srce da v letih bodo vsi S1 o- bi ven ci stali pod banderom mladoslovenskega „napredka", zatrl katoliško vero, mu je populila vse druge iz glave. Žalibog zapustivši tabor „ultramontanizma". Nova „Presse" pa t da kugo tega liberalizma imamo že tuđi v še dalje radostno konstatira tudi to , da so „mladoslo- nasi državi in že celó na slovenski zemlji! In kaj si ven ci se in ozdravěli od domišlije samou- je nesrečni liberalizem za tarčo homa strelja? Cerkev vzel, v katero naso, duhovne naše, ki sto ji j o kot steber za brambo njene in rodoljube neprene- prav ja dežel in norosti kraljestva „Slovenije « No t zdaj so sami v državnem zboru dali cerkev, da se njeno. Kaj neki dr. Razlagu in trójici njegovi diplomo central i s tov njeni nauki tako silovito pre- in usta v o ver ce v, in po takem notrdili, kar nam že je zakřivila ganjajo? Ali ni ona razsvetila svet še le s tisto lučjo, davno ni bila nobena skrivnost. brez katere ni ne svetnega ne dušnega blagra? In kaj Tedaj let še 7 m Slovenija naša bode domena Razlagovega duha in so zakřivili duhovni, ki so od nekdaj gojili vednosti in trójice njegove: dr. Vošnjaka, Pfeiferja in Nabergoja ! mm m o vi rr « l\ m ^v rv I r n ^ i i\ « « I in 1 /\ /\ oi « rw a! rv w 1*% X X A À ) « n n X /I 1< n ff 1 A nil V\ n /M v\ n %« 1 / /Miru /I V\ a H11 n Al C C f znanstva in brez katerih bi bil slovenski narod zapušČen Ali se pač dr. Raz lag pri „seiner Versicherung" m ostal, njegov jezik pa bi bii pozobal že davno Nemec? spominjat nezaupnice svojih volivcev na Gorenskem? In kaj so zakřivili naši stari voditelji, brez katerih bi Ali je dr. Vošnjak pozabil 7 da po milosti Stajar i vé 7 še o mladih ne bilo ne duha ne sluha! Pred dvěma skih nemčurjev sedí na Dunaji? Ali Pfeifer ne letoma so ti mladici iz lupine zlezli po nemških kok- da edino novci njegovega duhovnega strica so mu pri-Ijah in zasmehovaje zdaj svetinje naše cerkve se drz- pravili pot v zbornico? Ali Na b erg oj je pozabil, da nejo legati, da „vera ni v nevarnosti!" Ali ne tirate je zaupanje v njega že hudo hiraio? na Dunaji za preroke Slovencem?! In o n i se ljudstvo nazaj v sužnost nekdanjega poganstva? Kdor delajo je tako nesrečen bil da ^ tai\M u^oi un j uci J6 iu c li not jj v Tednika" kakor mu pravijo, v roke dobil en list Cednika" ali brž so se (Iz seje deželnega odbora 6. marca.) Naprosila se je c. k. finančna direkcija, naj veleva c. k. davka- vuuiiva Auivui mu jju j v i ui\c uuuu, uiů ou ou oc jo v. iv. uuauuua uiicaoija , uaj vcicra rv. ua» aa- mu očí odprle o nakanah vaših. Zato se mi pošteni rijam, da napravijo in predložé izkaze vseh přiklad kmetje ne damo zapeljati po takih umazanih pisarijab ker dobro vemo 11 u |jioc*i i rv. direktni m davkom, ki jih pobirajo za občinske, maju^, živa vera je cestne in šolske potrebe, ter da se tudi vsem župan- k raj ne 7 da ne nejevera, ampak zmožná srečne storiti družine, dežele in države, nejevera s tvom naroci, da napravijo in predlože izkaze o stropa da je zapreka vsake prave sreče in blaženosti gotov grob državam. Hl Ljubljane. ških za občinske, cestne in šolske potrebe, in po katerem načinu županstva te stroške pobirajo. Deželni odbor zbornici poslancev je večkrat potřebuje te izkaze, da ima zanesljivo podlago o tem M. r kmet. r že omenjeni boj o prvi vládni ver ski predlogi v obče koliko přiklad imajo občine že zdaj za domaće potrebe končan. O njem govorimo na drugem mestu drugi pot da se za deželni zaklad in za zaklad zemljiške odveze obsirnejše. Danes le rečemo to, da z a go vor ni ki přiklade na direktne davke ne povikšajo, ako imajo ob- brezverstva so pogrevali navadne frazo, ki smo jih sto- čine že za domaće potrebe mnogo přiklad plačevati itd. krat že slišali, nasprotniki pa so navajali resnice, — Vsled naznanila c. k. deželne vlade, da je minister - zoper katere niso brezverci imeli druzega nego hrup in stvo notranjih zadev imenovalo za triletno dobo 1874 do oho-kriče. Izmed Kranjskih poslancev so se podali 1876 v Kranjski deželni zdravstveni svet dr. Fr. trije na bojišče. Prvemu med vsemi poslanci je dal Schifferja, dr. Keesbacherj a, dr. Fuxa in dr. A. predsednik besedo grofu Hohenwartu; skozi in skozi Eisl-a je deželni odbor vsled svoje pravice imenoval jedren in tehten, a miren in mojstersko je bil govor njegov v deželni zdravstveni svet za omenjeno dobo dr. Alojza zoper vladino predlogo; to priznavajo sami brezverci. Valento in dr. Kar. Bleiweisa; c. kr. okrajnemu Za njim je govoril dr. S chaffer, ki je nekdaj v Ljub- zdravniku v Postojni, dr. Martinu Raz petu, ki se je ljanski kazini vodja plesov bil; da so si okornega on- novi volitvi naprej odpovedal, pa se je izrekla zahvala vinca izbrali, to priznavajo brezverci kakor pritlikovec v govoru Hohenwartu nasproti! Kmalu je lag na bojišče v vrsti brambovcev sami. Res za marljivo delovanje v deželnem zdravstvenem svetu velikanu v preteklem triletji, in tudi zato, ker ni zahteval iz de-dr. Raz- želnega zaklada povračila popotnine iz Postoj ne v Ljub Namesti sebe je dal večidel in „cerkvene učenike" govoriti Ijano sej am zdravstvenoga sveta. Na c. kr. mini- ; ,teologe brez madeža" sterstvo se deželni odbor obrne s prošnjo, naj bi se žu uvuuiav/ v Ulili. polegtega pa je tudi ou ^ auo i \ juli y oui uaiavuuot J c*lc% ù wu uw* drugače politiziral tako na ljubo nemškim centrali- merije. — Dopis deželnega predsedstva, da sklep de še panstvom v sili naravnost dajala podpora žandar- 82 želnega zbora zarad přiklade na direktne davke za Po dolgi bolezni je dne t. m. umri gosp deželni zaklad in za zaklad Kranjske zemljiške odveze Ivan Kam, znani gostilniČar čitalnični in iskreni ro- in sicer za vsacega po 20 odstotkov za leto 1874 in za- doljub. Pogreb njegov je bil sijajin po udeleštvu vsel* stran přiklade po 10 odstotkov za deželni in za zem- narodnih društev. Bodi mu zemljica lahka! Ijiškoodvezni zaklad na vžitnino od vina y mesa ? vin- skega in sadnega mošta za leto jenje zadobil, 1874 ; cesarjevo potr se Je vzel na znanje ljudi beden. > (Za kozami) je přetekli teden v Ljubljani umrlo prejšnji teden 10, ta teden do danes še no- dan t. m. se (ObČni zbor „glasbene matice") je pričel z govorom, v katerem je njeni prvosednik Franjo Ra v ni kar srčno pozdravil došle družbenike. Tajnik g. V. Valenta je potem poročal o delovanji društva, iz katerega se je razvidelo, da je odbor vse- , ki je (Prvi zdatnejsi sneg) je pobelil danes Ljubljano. (Prihodnja „beseda" čitalnicna) je v nedeljo dobili družbeniki. po programu, ki so ga z vabilom že (Gospodarji, ki zelijo velike g a tr novca (Chri- dve- m stransko skrbel za razvoj tega mlađega društva že izdalo nekoliko muzikalij, razpisalo darila, skrbelo za pesmi za cerkev šolo ; m stusdorn), ga na prodaj dobijo več ti3oč eno-triletnih sadik pri gosp. Homaču, predstojniku kmeti jske podružnice v Gradacu poleg Metlike (pošta dom bila je matica" zastopana tudi v Dunaj ski razstavi, v katero za ZÎV0 mejo je poslala vse do sedaj na svitlo dane slovenske kompozicije. Sprejelo je društvo tudi od več strani za svoj glasbena Gradac). Veliki trnovec je posebno dobro grmovje daril pa tudi denarnih doneskov. Društvo vže 22 ustanovnikov in letnikov. arhiv mnogo šteje sedaj Društveni blagajnik gosp. Franjo Drenik je poročal o računu društvenem, iz katerega je razvidno za preteklo leto 978 gold. 61 kraje, dohodka, stroŠkov pa ±UUK 461 gold. 19 kraje., po tem takem je ostalo premoženja stavo Novičar iz domaćih in píujih dežel. Iz Dunaja. Ob č n a razprava o prvi vladni 517 gold. 42 kr. Za pregledovalca računov imenoval je gosp. prvosednik gosp. dr. Kar. Bleiweisa in Hugo Turka. Potem je bila volitev odbora; izvoljeni so bili za Ljubljano gospodje : Franjo Ravnikar za prvo- sednika, Franjo Drenik za blagajnika, dr. Franjo brožič, Viktor Bučar, Andrej Praprotnik y Am- Juri Šantelj Anton Jentel, Anton Nedved, Feliks Stegnar, Dragotin Žagar, Josip Nolli in Voj teh Valenta za odbornike verski predlogi (postavi za vnanje cerkvene razmere) je končana; sprejeta je bila z 224 glasovi zoper 71. Toliko je bilo govornikov vpisanih zoper in za po- da le malo jih je na vrsto prišlo, ker je debata bila pred ustavljena. Izvrstno so govorili Hohenwart, Greuter, knez Czartoryski, Lienbacher, Starke nfels in še drugi zoper postavo; al če bi bil sam Bog přišel z nebes in bi bil govoril, zastonj bi bile tudi njegove besede! Vladna stranka se je zagrizila v pred logo 9 in sprejeta bo konečno z veliko većino. Vendar 9 za zunanje odbornike pa gospodje: Leopold Cvek na Primorskem, Anton Hribar v Gorici, Franjo Gerbic v Zagrebu, Josip Miklošič v Mariboru, Anton jštókl v Velikovcu, Stojec v Kranjski gori in Matija Šusteršič v Krškem. — Po končanem občnem zboru je bila jako obilno obiskana večerná zabava v čitalničnej gostilnici, pri katerej so se gost je prav živahno razveseljevali s je očitno to vsacemu, kakor „Sonn- und Montags-Ztg. pravi, „da je vlada veliko terena zgubila." Slavni dr. Scháffle u , nekdanji minister, je bil te dni na Dunaji. Klub desnega središča pod predsed- stvom grofa Hohenwarta mu je na čast napravil veliko gostijo Ogersko. — Baron S e n n y e y , edini mož godbo in petjem Ker je bil isti popoldne tudi občni zbor 97 Matice slovenske" in potem po pozivu gosp dr. utegne zavoženo Ogersko politiko na boljo pot spraviti, postane menda novega ministerstva predsednik. dne t. m. je v Peštu bila huda razbuka. Po- Jan. Bleiweisa privatni pogovor o izvrše vanj i nove postave za zemljiški dávek, drugi dan pa občni zbor du-hovskega podpornega društva, je vse to iz cele dežele přivábilo toliko domoljubov svetnih in duhovskih, da lieija je zavoljo neplačanega davka zaprla mesarja ú Lí- hala ki je v záporu umrl, in ker je glas počil da je že dolgo ni bila čitalnična gostilnica tako polna gostov do-mačih in unanjih, kakor ta večer, katerim je lepa „beseda" glasbene Matice jako prijeten večer napravila. (Porocilo o obenem zboru Matice slovenske) 4. dne jv » íjm^/ua u umix, ju rvv^x jc gioo jjw, v po policiji ranjen umrl, se je zbralo sila ljudstva, ki je na 3 krajih zažgalo mestno hišo; vojaki so streljali mrtvi obležali in več ranjenih bilo. med ljudi da so aj ivui , ua ou rt ixjitvi uuic^aii .lil vcu i cimi ui To je menda začetek še hujih homatij na Ogerskem. t, m. prinesó prihodnje „Novice* ( Danes povemo to V Žitna cena 9 da so se vse ker od „Na- da je bilo pričujočih okoli 80 udov, točke dnevnega reda mirno obravnavale, r^* roda" napovedanih „govornikov" ni bilo v zbor kakor in da tudi vsi oni so za odbornike izvoljeni bili v Ljubljani 7. marca 1874. Vag&n v novem denarji: pšenice domače 7 fl. 10. lani ki jih je nasvetoval 8 fl. 6. turšice 6 fl. soršice 4 fl. 20. ; naš volilni odsek. 2 fl jeèmena 3 fl. 90 prosa 3 fl ajde Ô fl. banaške rži 4 fl. 80. ovsa , kakor včerajšnji „Slovenec" naznanja, c. k. deželna vlada Krompir 3 fl. 30 (Društvo katolisko-politiČno v Ljubljani) je nenadoma 7. dne t. m. razpu stila, češ, ticijo svojo o verskih postavah prestopilo pravila, nam da je s pe- Kursi na Dunaji 9. marca. ni natanko znano, v čem neki se je društvo Ker re- grešilo nega ; zato tudi danes soditi ne moremo ukaza vlad- 5 7c metaliki 69 fl. 55 kr. Narodno posojilo 73 fl. 40 kr. Ažijo srebra 105 3 kr Napoleondori 8 fl. 90 kr Ce Je bil le kak „formalen pregrešek' t in hujega se od odbora drustvenega še misliti ne more potem pa ne razumemo, kaj Loterijne srećke: kako da se seči more kar na v Gradcu najostrejšo stopnjo kazni! Mar sedanjega načelnika na Dunaj 1 1 7 ii 1 marca 1874: 82. 27. 20. 56. 52. 63. 36. 56. 81. 30. deželne vlade vodi prislovica: „per aspera ad astra?" Društvo se bode, kakor „Slovenec" piše, zoper to zapoved deželne vlade pritožilo pri ministerstvu. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dnnaji 21. marca. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Založnik: Jožei Blaziïifco\] dědici v Ljubljani.