KulinArtFest vabi na Volčji Grad Film o burnem življenju tržaškega anarhista Zadrega za goriško pokrajinsko upravo Primorski dnevnik št. 111 (21.044) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 15. MAJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Volitve julija niso najboljša rešitev Rado Gruden Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bodo slovenski državljani in državljanke na predčasne volitve odšli sredi poletja. Predsednik Borut Pahor je namreč po posvetovanjih s poslanskimi skupinami že seznanil predsednika državnega zbora Janka Vebra, da novega mandatarja ne bo predlagal. S tem je močno skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel za to odločitev. Ker verjetno tudi v državnem zboru nobena od poslanskih skupin ne bo predlagala novega mandatarja, lahko predsednik države že v začetku junija razpusti državni zbor in razpiše volitve, ki bi bile lahko že 13. julija. Gre za povsem zakonito odločitev, vprašanje pa je, če je najboljša. Sloveniji se ne mudi toliko, da bi morala po vsej sili dobiti novo vlado še pred koncem poletja. Bolj pomembno je, da se državljankam in državljanom omogoči, da se teh volitev udeležijo v čim večjem številu. Julijski rok zaradi poletnih dopustov tega gotovo ne omogoča, nizka volilna udeležba pa bi bila tudi slaba popotnica za novi slovenski parlament in posledično tudi za novo vlado, ki jo zaradi krize, ki je še ni konec, čaka zelo zahtevno delo. Seveda še ni povsem zanesljivo, da bodo volitve res julija. Datum lahko proti septembru pomakne odločitev ustavnega sodišča, če bo stranka Solidarnost res, kot je napovedala, zahtevala ustavno presojo datuma volitev. Glede datuma o referendumu o arhivih je sodišče pred kratkim že sprejelo odločitev, da v času praznikov referendum ni možen, ker ne zagotavlja zadostne volilne udeležbe. Poletni dopust je nekaj podobnega, zato najbrž ni veliko razlogov za drugačno odločitev. moskva / kijev - Spopadi na vzhodu Ukrajine včeraj zahtevali nove žrtve Lavrov: Ukrajina je na robu državljanske vojne Prvo srečanje »dialoga« v Kijevu se je končalo brez rezultatov rim - Zagotovilo Deželni sedež Rai ne bo okrnjen RIM - Poslanka Tamara Bla-žina se je včeraj srečala s podtaj-nikom za telekomunikacije na ministrstvu za gospodarski razvoj Antonellom Giacomellijem, pri katerem je v zadnjih tednih večkrat posegla v zvezi s problematiko sedeža državne radiotelevi-zijske službe v naši deželi. Blaži-nova se je ob načrtih vlade za varčevanje zavzela za to, da ostane potencial deželnega sedeža neokrnjen, kajti gre za ustanovo s specifično vlogo v večjezičnem deželnem okolju. Giacomelli je poslanki na včerajšnjem srečanju potrdil obvezo vlade, da deželni sedež Rai ne bo doživel finančnih rezov, vlada ga, nasprotno, namerava še ovrednotiti glede na prisotnost manjšin in njegovo čezmejno vlogo. devin - Karambol brez ranjenih Zastoji na avtocesti zaradi nesreče med tovornjakoma turčija - Nesreča s tragičnimi posledicami 245 rudarjev umrlo v premogovniku CARIGRAD - Torkova tragedija v premogovniku na zahodu Turčije je po zadnjih podatkih terjala 245 življenj, 450 rudarjev so rešili. Pod zemljo še vedno ostaja okoli sto rudarjev, upanje v njihovo rešitev pa je vse manjše. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Premier Recep Tayyip Erdogan je napovedal preiskavo. Eksplozijo v premogovniku v Somi v pokrajini Ma-nisa,naj bi po prvih ugotovitvah povzročila napaka na električnem transformatorju. Na 11. strani gorica - Stroški zdravljenja v tujini V V V« II f v v« • nemščini in francošcini prej do davčnih odbitkov GORICA - Za prebivalce Doline Aosta in pokrajine Bocen veljajo pri izpolnjevanju davčne prijave drugačna pravila kot za živeče v FJK. Če želijo prvi odbiti del stroškov za zdravila in zdravstvene storitve, ki so jih nabavili oz. se jih posluževali v sosednjih državah, lahko namreč svojim davčnim prijavam priložijo tudi račune v francoskem oz. nemškem jeziku, prebivalci FJK, ki obiskujejo lekarne in ambulante v Sloveniji, pa bi si morali - vsaj na podlagi pravilnika Agencije za prihodke - priskrbeti prevod. trst - Turizem Danes se trži preko družbenih omrežij TRST - Promocija turizma in družbena omrežja gredo z roko v roki. Če želi Trst biti uspešen, bi se moral aktivneje posluževati digitalnih medijev, se na njih predstaviti s celovito ponudbo in digitalni družbi ponuditi privlačno zgodbo. Danes je še premalo tržaških hotelov in drugih turističnih ponudnikov dejavnih na družbenih omrežjih. O tem je bil govor na celodnevnem posvetu, ki je pritegnil pozornost številnih predvsem mladih podjetnikov. Prav mladi so doumeli, da socialna omrežja niso le trenutna modna muha. Na 4. strani P i 1&* OSNOVNI ABONMA Nova uprizoritev! Yukio Mishima MODERNE NO DRAME režija: Mateja Koležnik Uvodna predstavitev uprizoritve ob 20.00 v Klubskem prostoru DANES, 15. maja ob 20.30 - red T v petek, 16. maja ob 20.30 - reda A,F v soboto, 17. maja ob 20.30 - red B v nedeljo, 18. maja ob 16.00 - red C v petek, 23. maja ob 20.30 - red T v soboto, 24. maja ob 19.00 - red K v nedeljo, 25. maja ob 16.00 - red C na Malem odru z italijanskimi nadnapisi rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 800214302 www.teaterssg.com MOSKVA / KIJEV - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj dejal, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, zato bo težko 25. maja izvedla svobodne in poštene predsedniške volitve. »Ko Ukrajinci ubijajo Ukrajince, je po mojem mnenju tako blizu državljanski vojni, da bližje ne more biti,« je dejal v pogovoru za televizijo Bloomberg. Po njegovem mnenju vojna že poteka na vzhodu in jugu Ukrajine, kjer uporabljajo tudi težko orožje. Zato po njegovem svobodnih in poštenih volitev ne bo mogoče izvesti. Znova je ponovil stališče Moskve, da bi morali na okroglih mizah oziroma v dialogu za rešitev krize v Ukrajini, ki naj bi se začel včeraj, sodelovati tudi uporniki. »Verjamemo, da je za uspeh tega nacionalnega dialoga nujno treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh regij v Ukrajini,« je dejal. Na 11. strani Potrjen dogovor za Electrolux Na 3. strani Schulza ni bilo v Trstu, Rossetti je odstopil Na 4. strani Pisatelji v prvi vrsti za svobodo izražanja Na 6. strani Aretirali serijskega I • f • v V • V goljufa iz Tržiča Na 12. strani Frančiškov vrt, ki povezuje prostor Na 13. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE G AISIT VVOOLR3CH jCHh P.K H a fl-FHJ-4. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 9771124666007 2 Četrtek, 15. maja 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Predčasne volitve možne že sredi julija Predsednik Pahor novega mandatarja ne bo predlagal LJUBLJANA - Predsednik države Borut Pahor je predsednika DZ Janka Ve-bra obvestil, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Tako so predčasne volitve možne že julija. Odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, v katerem lahko predlaga mandatarja, je po Pahorjevih besedah utemeljena in premišljena. Predsednik republike je v izjavi novinarjem po srečanju s predsednikom DZ spomnil, da je nastale razmere povzročil način odstopa Alenke Bratušek z mesta premierke. V primeru odstopa so namreč postopki do volitev daljši, kot bi bili v primeru vložitve zaupnice in izgube zaupanja v parlamentu. A je poudaril, da si Bratuškove ni drznil pozvati k drugačni odločitvi z namenom, da bi se olajšali roki do volitev, ona pa da bi ravnala v nasprotju s svojo oceno in vestjo. Pahor je v minulih dveh dneh opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, saj je želel preveriti, ali obstaja kakršnakoli možnost za predlog novega mandatarja oz. možnost za izvolitev mandatarja, če bi kdo podal tak predlog. Vsi sogovorniki so mu »nedvoumno sporočili«, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati. Prav tako mu ni nihče rekel, da kandidata utegnejo imeti čez čas. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po Pahorjevih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Ta je Pahorja tudi pozval, naj razmisli o možnosti oblikovanja vlade narodne enotnosti. O tem se je predsednik države posvetoval z vodji poslancev in skupna ocena je bila, da je ta možnost neizvedljiva. Tako so sogovorniki po Pahorjevih besedah ocenili, da je glede na sedanje politične razmere za čimprejšnjo vzpostavitev stabilnosti najprimerneje izvesti predčasne volitve. Zato meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Poslanci imajo namreč še vedno vse možnosti, da predlagajo kandidata za mandatarja, če to želijo. Prav tako se mu zdi odločitev pravilna, saj omogoča čim prejšnje oblikovanje vlade. Daljša odsotnost vlade s polnimi pooblastili bi po njegovi oceni lahko otežila sicer ugoden razvoj gospodarskih gibanj. Predsednik DZ Veber je Pahorju na današnjem srečanju omenil možnost, da bi bile predčasne volitve lahko tudi 7. septembra. To bi bilo po Vebrovih besedah mogoče v primeru, če bi vsi - tako Pahor kot poslanci - iskali novega mandatarja. Po Pahorjevih besedah možnost volitev v začetku septembra temelji na predpostavkah, za katere nihče ne more zagotoviti, da se bodo izpolnile. Če se ne bi, bi to podaljšalo agonijo, je ocenil. Pahor je odgovoril tudi na vprašanje odgovornosti, če bodo po morebitni nizki udeležbi na julijskih volitvah izidi onemogočali oblikovanje vlade. Po njegovih besedah ni zagotovil, da bi drugačen datum prinesel stabilnejši izid volitev. Prav tako pa tudi ni razlogov, da bi »smeli kršiti ustavo zato, ker bi lovili domnevno višjo udeležbo«. Med drugim je Pahor pojasnil, da je zunajparlamentarno stranko Solidarnost, ki je v primeru razpisa volitev v času poletnih dopustov napovedala ustavno presojo odloka, na včerajšnjem srečanju pri njem zanimalo vprašanje predsednikove proste presoje pri odloku o razpustu DZ in razpisu volitev. Stališče ustavnih pravnikov je, da te pravice nima. Poslanci se bodo s Pahorjevo odločitvijo seznanili predvidoma danes. Tedaj bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko tudi najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine predlagajo novega mandatarja. Po izteku tega roka imajo poslanci na voljo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odloči- ti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Če mandatarja ne bo predlagal nihče, lahko po Vebrovih besedah pričakujemo, da se bo v DZ postopek zaključil v začetku junija. O tem obvestijo predsednika republike, ki zatem razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Veber se ni želel opredeljevati do tega, ali so volitve v poletnem času primerne ali ne. Kot je poudaril, je dejstvo, da je Pahor obvestil DZ, da zaključuje z iskanjem mandatarja. DZ je to odločitev zavezan spoštovati in vse postopke izpeljati v poslovniških rokih. Čeprav so se vse poslanske skupine zavzele za čim prejšnje volitve, je vprašanje, ali si tega res vsi želijo. V DZ naj bi potekali tudi poskusi iskanja novega mandatarja. A naj bi tak predlog, če kandidat ne bi bil izvoljen, postopke podaljšal le za približno teden dni. (STA) Borut Pahor (levo) na pogovoru z Jankom Vebrom sta hrvaška - Odgovor na poslansko vprašanje Pusiceva: Hrvaška in Črna gora se intenzivno pogajata o meji ZAGREB - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je včeraj dejala, da med Zagrebom in Podgori-co potekajo zelo intenzivna pogajanja o rešitvi spora o meji na morju pri polotoku Prevlaka. Ob tem je potrdila, da so Črni gori poslali diplomatsko noto zaradi izjav črnogorskega uradnika o tem, da Prevlaka nikoli ni bila hrvaška. Ministrica Pusi-ceva je v saboru ocenila kot neutemeljeno izjavo direktorja črnogorske uprave za nepremičnine Dragana Kovačevica, da »Prevlaka ni ne hrvaška ne črnogorska«. V odgovoru na poslansko vprašanje Frana Matušica (HDZ), zakaj se nihče iz hrvaške vlade ni javno odzval na Kovačevicevo izjavo, je odgovorila, da bi bilo kontraproduktivno javno polemizirati s črnogorskim uradnikom na podlagi njegove neod- Vesna Pusič arhiv govorne izjav, ki škodi pogajanjem. Kot je dejala, so s kolegi iz Podgori-ce izmenjali več diplomatskih not zaradi sporne izjave. Probleme je treba urejati s pogajanji in ne z bombastičnimi izjavami, je poudarila. »Zelo intenzivno delamo na reševanju spora o meji s Črno goro na podlagi sporazuma o začasnem režimu v morju pri Prevlaki. Pričakuje- mo rešitev na podlagi dvostranskega dogovora ali arbitraže, ki bosta pripeljali do končne razmejitve,« je dejala Pusiceva. Dodala je, da Zagreb in Podgorica pripravljata skupno izjavo o razmejitvi pri Prevlaki, kjer velja začasni sporazum iz konca leta 2002, ki ureja tudi obmejni režim in mejne prehode do končnega dogovora o državni meji na morju. Poslanec Matušic je opozoril, da je začasni sporazum potekel po desetih letih od podpisa in da je treba čim prej urediti mejo na morju s Črno goro. »Upam, da bomo (Hrvaška) iskali rešitev, ki je popolnoma enaka zahtevi za rešitev spora v Piranskem zalivu v skladu z mednarodnim pravom in sredinsko črto,« je dejal Matušic na seji sabora, na kateri so poslanci zastavljali vprašanja vladi. (STA) Pijanemu Slovaku 2000€ kazni za povzročitev nesreče in pobeg RADOVLJICA - Gorenjski policisti so slovaškemu državljanu izrekli za dobrih 2000 evrov kazni. V torek dopoldan je namreč Slovak v Radovljici pod vplivom alkohola povzročil prometno prometno nesrečo in pobegnil. Policisti so Slovaka, ki je zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji s kombijem trčil v drugo vozilo, ujeli na avtocesti pri Radovljici. Pri njem so opravili preizkus alkoholi-ziranosti, ki je pokazal, da je imel v litru izdihanega zraka 0,94 miligramov alkohola, so VČERAJ sporočili iz Policijske uprave (PU) Kranj. Kriminalisti še preučujejo okoliščine požara v Vranjem vrhu ŠENTILJ - Mariborski kriminalisti nadaljujejo z ogledom in drugimi preiskovalnimi opravili na prizorišču torkovega požara stanovanjske hiše v Vranjem vrhu, v katerem je po neuradnih informacijah umrla nekdanja direktorica Palome Matilda Strasser. Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, bodo nove informacije na voljo predvidoma danes. Stanovanjska hiša je zagorela okoli pol sedme zjutraj, pri tem pa so posredovali gasilci prostovoljnih društev iz Šentilja, Ceršaka, Velke, Jarenine in Jakob-skega Dola. Ogenj je v celoti uničil objekt, v njem pa so našli mrtvo žensko. Kot so še pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje, je bilo poleg hiše tudi gospodarsko poslopje, ki ga je prav tako zajel ogenj. V plamenih so zgorele številne živali, med drugim krava, kokoši in nekaj psov, gasilcem jih je uspelo rešiti le nekaj. Šibeniška policija • V V I •• I V I išče ubijalca želv ŠIBENIK - Hrvaška policija išče neznano osebo, ki je odgovorna za smrt več želv v vodnjaku v parku Luje Ma-runa v Šibeniku. Kot so poročali hrvaški mediji, je nekdo zastrupil vodo v vodnjaku, v katerem so osem let živele tropske želve in različne ribe, ki so postale turistična atrakcija. Direktor mestnega komunalnega podjetja Siniša Buric je včeraj za hrvaško televizijo HTV potrdil, da so poginile štiri želve, medtem ko je usoda ostalih negotova, glede na to, da je voda v vodnjaku zastrupljena. Hrvaški kazenski zakonik določa do leto dni zapora za neupravičen umor ali trpinčenje živali. koroška - Na srečanju Foruma za dialog pomembni koraki naprej Sistemska rešitev za finančne težave slovenske glasbene šole vse bliže CELOVEC - V okviru številnih dogajanj na Kulturnem tednu koroških Slovencev, ki so ga svečano odprli v ponedeljek in se bo v Šentandražu v Labotski dolini zaključil v nedeljo, sta deželna vlada in slovenska manjšina na Koroškem očitno storila nadaljnji korak k pozitivni rešitvi problema sistemskega financiranja slovenske Glasbene šole. Deželni glavar Peter Kaiser je namreč po seji »Foruma za dialog«, ki je tokrat potekala v proštiji v Šentandražu, poudaril, da so prizadevanja za rešitev problema glasbene šole na dobri poti. Ob tem pa je dodal, da pa še iščejo organizacijsko in finančno obliko, ki bo sprejemljiva za vse. Kot možno varianto je omenil vključitev Glasbene šole v Deželno glasbeno šolo v obliki 28. oddelka te šole. S tem bi šola ohranila povezanost z ustanovami slovenske manjšine na Koroškem, obenem pa postala sestavni del deželne šole z določeno mero avtonomije. Ta model hočejo v naslednjih tednih preveriti tako s pravnega kot tudi finančnega vidika, je še dodal Kaiser in namignil, da bi zadeva bila lahko rešena že s šolskim letom 2014/15. Predsednik društva Glasbena šola Boža Hartman je po zasedanju Foruma za dialog menil, da so pogajanja na pravi poti in da gre stvar v pravilno smer. Podrobnosti ni želel povedati, kajti dogovorili so se, da bodo rešitev predstavili širši javnosti tedaj, ko bo tudi dogovorjena. Vsekakor je na pogovorih prevladovalo pozitivno vzdušje, sta zatrdila tako Kaiser kot tudi Hartmann. (il). Od leve Božo Hartman, Roman Verdel, Peter Kaiser in Rolf Holub lpd/eggenberger / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. maja 2014 3 industrija - Danes uradna predstavitev in podpis v Palači Chigi Dosežen dogovor med sindikati in Electroluxom RIM - Predstavniki sindikatov in lastništva švedskega proizvajalca bele tehnike Electrolux so včeraj na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu podpisali sporazum, s katerim se ohranjajo vse štiri Electroluxove tovarne v Italiji in med njimi tudi tovarna v Por-cii. Zadovoljstvo sta izrazili ministrica za gospodarstvo Federica Guidi in predsednica FJK Debora Serracchiani. Sporazum bodo uradno predstavili in podpisali danes v Palači Chigi ob prisotnosti premierja Mattea Renzija. Kot je poudarila Serracchianijeva gre za izreden dosežek. V sporazumu je jasno zapisano, da do leta 2017 ne bo odpuščanja, Electrolux pa je tudi za Porcio pripravil industrijski načrt, ki vzbuja upanje v stabilno prihodnost tovarne v Porcii. Predvideno je tudi, da bo Dežela podprla raziskave za razvoj in tehnološko prenovo, predvideni pa so tudi prispevki za solidarnostne pogodbe. Dogovor so podpisali predstavniki sindikatov in švedskega proizvajalca bele tehnike ansa fjk - Obračun letošnje smučarske sezone po podatkih agencije Turismo FVG Slabe vremenske razmere v prvem delu sezone krive za zmanjšanje števila smučarjev v zimskih središčih Višarsko smučišče je med najbolj »obleganimi« v FJK VIDEM - Smučarska sezona 2013/2014 se je v zimskih središčih Furlanije-Julijske krajine zaključila z 8-odstotnim padcem števila smučarjem. Podatke je objavila deželna turistična agencija Turismo FVG, ki v zaključnem poročilu poudarja, da se je število smučarjev bistveno povečalo po koncu februarja, s čimer se je ublažil do takrat zabeležen padec. Za slabše končne rezultate je krivo predvsem slabo vreme v obdobju od božiča do sredine februarja, ko so morali marsikje za več dni ustaviti smučarske naprave. V letošnji sezoni so prodali 4 odstotke več sezonskih vozovnic kot lani, za 16 odstotkov pa je bila v primerjavi z lansko slabša prodaja dnevnih smučarskih vozovnic. Za padec je v celoti kriv prvi del sezone, saj je bilo v obdobju do 17. februarja zaradi slabih vremenskih razmer letos za smuko na razpolago le 56 odstotkov od razpoložljivih dni na koledarju. Negativne rezultate zaradi velikega zmanjšanja števila dnevnih gostov so z nakupom večdnevnih smučarskih vozovnic deloma popravili smu- čarji, ki so prišli na organizirane zimske počitnice. Kar zadeva posamezna središča so v For-ni di Sopra našteli za 15 odstotkov manj dnevnih smučarjev, medtem ko se je število turistov, ki so kupili večdnevne vozovnice povečalo za 2 odstotka, sezonskih kart pa so prodali 9 odstotkov več. Na Zoncolanu je bil padec enodnevnih gostov nekoliko manjši (-6%), večdnevnih kart so prodali 8%, sezonskih pa 9% več. Na Trbižu je bil padec dnevnih smučarjev še večji (-27%), za 3 oziroma 5 odstotkov več pa so prodali večdnevnih in sezonskih kart. Na Piancavallu so zabeležili negativni predznak tako pri prodaji dnevnih (-14%) kot sezonskih kart (-10%), je pa za 7% naraslo število prodanih večdnevnih kart. Na Žlebeh so prodali 18% več sezonskih kart kot lani, se je pa drastično zmanjšala prodaja večdnevnih kart (-47%), medtem ko je prodaja dnevnih kart padla za 9%. V Sau-risu imata negativen predznak prodaja dnevnih (-9%) in večdnevnih (-75%) kart, medtem ko so sezonskih kart prodali 27% več kot lani. sežana - Prihodnji teden v Kosovelovem domu Spomladnice - dobrodelni večer v čast Borisu Pahorju SEŽANA - Boris Pahor, Severa in Gal Gjurin so se srečali 4. septembra 2009. Boris Pahor je bil avtor v fokusu mednarodnega literarnega festivala Vi-lenca, na literarnem večeru, ki so ga pripravili na Ljubljanskem gradu, je Igor Sa-mobor prebiral odlomke iz Pahorjevega romana Spopad s pomladjo, z glasbo pa sta mu odgovarjala Gal in Severa Gjurin. Tistega večera se je zgodilo nekaj magičnega - moč dialoga med njegovo besedo in njuno glasbo je rodila medsebojno naklonjenost in spoštovanje. Pahorja se je njun nastop dotaknil: »Bilo je doživetje umetniške polnosti v delikatni zbranosti. Tisto petje in tisto klavirsko spremljavo bi rad imel, da bi jo še poslušal,« je zapisal v svoj dnevnik, objavljen v Knjigi o Radi, ki je pri založbi Mladinska knjiga izšla leta 2012. V dneh ob izidu sta brat in sestra začutila željo, da bi mu posvetila koncert. Leta so tekla, telefoni med Ljubljano in Trstom vsake toliko zabrneli in naposled so skupaj našli koncept, prostor in dan. Dobrodelni večer bo v Kosovelovem domu v Sežani v četrtek, 22. maja, ob 20. uri, naslovili pa so ga Spomladnice. Beseda si bo podala roko z glasbo za dober namen: izkupiček prodanih vstopnic bo s prijazno pomočjo proseškega društva Jaka Štoka, ki sicer skrbi za pisateljevo knjižnico, namenjen pomoči potrebnim na Pro-seku oziroma v Občini Trst, katere zaslužni meščan je od lanskega avgusta. O pisateljevem odnosu do glasbe vemo malo, prav tako o knjigah, ki jih imata rada Severa in Gal, zelo malo pa tudi vemo o njihovem »usodnem srečanju«. O vsem tem se bosta s tremi osrednjimi sooblikovalci večera pogovarjali novinarka našega dnevnika Poljanka Dolhar in Neva Zajc, urednica in novinarka Radia Koper, obe dobri poznavalki literarnega ustvarjanja in življenjske drže Borisa Pahorja. Pogovor bo objemala glasba, ki jo ustvarjata Gal in Severa. Zamisel za koncert se je porodila Severi in Galu Gjurin slori - Nagradni natečaj Za zaključna univerzitetna dela vseh stopenj TRST - Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bo-lonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Z nagradami namerava SLORI spodbuditi mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma k sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri raziskovalnih projektih. Pogoji za prijavo Na natečaj v letu 2014 se lahko prijavijo kandidati, ki so: - diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskem letu 2012/2013; - diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskih letih 2010/2011 in 2011/2012, in sicer pod pogojem, da se niso prijavili na Slorijev nagradni natečaj v letih 2012 in 2013. Kandidati lahko prijavijo naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren prispevek k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Naloge se lahko osredinjajo tudi na druge manjšinske študije, ki vsebujejo primerjavo s slovensko skupnostjo v Italiji. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z oznako »Nagradni natečaj SLORI za univerzitetne naloge 2014« priložiti še fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stalno prebivališče, kopijo diplomske/magistrske/doktorske naloge, kratko predstavitev obravnavane tematike (v obsegu največ ene tipkane strani), z navedenimi razlogi za njeno izbiro in pomenom zaključnega dela za slovensko skupnost v Italiji, z lastnoročnim podpisom in datumom. Izbor nagrajenih zaključnih del bo opravljen predvidoma v šestdesetih dneh od zaključka natečaja. Selekcijski postopek predvideva preverjanje formalnih ustreznosti nalog in recenzijo ter oblikovanje strokovnega mnenja o nalogah, ki izpolnjujejo prijavne pogoje. Izbor nagrajencev opravi znanstveni svet SLORI na podlagi recen-zentskih mnenj in predlaga kandidate upravnemu odboru. Na sklep upravnega odbora ni pritožbe. Predvidene nagrade Za naloge (diplomske, magistrske, doktorske) so predvidene denarne nagrade. Za univerzitetno diplomo II. stopnje ali diplomo štiriletnega študijskega programa ali magistrsko nalogo sta predvideni do dve nagradi v višini po 500 evrov. Za univerzitetno diplomo III. stopnje oziroma doktorsko nalogo pa do dve nagradi v višini po 1000 evrov. SLORI lahko najboljša prejeta dela tudi objavi. Del ne vračajo. Prejeta dela bo SLORI vključil v svojo zbirko univerzitetnih del. Po predhodnem dovoljenju kandidatov bodo dela na razpolago za vpogled širši javnosti. Razglasitev nagrajencev bo septembra 2014. O točnem datumu bodo kandidati pravočasno obveščeni. Prijavne obrazce s pogoji nagradnega natečaja je mogoče prevzeti na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI, Trst, Ul. Beccaria 6. Telefonska številka za dodatne informacije je 040 636 663, e-pošta pa info@slori.org. Besedilo natečaja je objavljeno tudi na spletni strani www.slori.org. Rok za oddajo prijavne dokumentacije je ponedeljek, 16. junija 2014, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 16. 6. 2014). 4 1 2 Četrtek, 15. maja 2014 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu digitalna revolucija - Tržaški podjetniki morajo posodobiti ponudbo Turizem se danes trži preko socialnih omrežij Na posvetu #TriesteSocial veliko mladih - Izvedenci: Digitalni turizem ni muha enodnevnica Danes o digitalni revoluciji govorimo, kadar govorimo o družbenih omrežjih. In prav družbena omrežja so bila v središču včerajšnje konference v avditoriju muzeja Revoltella, kjer so govorili digitalni strokovnjaki, ki preko spleta znajo tržiti turizem in lokalne znamenitosti različnih krajev. Jutranji del konference je uvedel župan Roberto Cosolini, ki je pohvalil Gio-vanno Tinunin in Rosy Russo, ustanoviteljici projekta #TriesteSocial in pobudnici včerajšnje konference. Nato sta zelo številno občinstvo, med katerim je prevladovala mlajša skupina udeležencev, kar je znak, da "starejši" še niso ugotovili, da ne smejo zanemarjati področja, ki še vedno velja za igrišče mladih digitalnih zanesenjakov in podjetnikov-začetnikov, nagovorili ustanoviteljici projekta #Trie-steSocial. Poudarili sta, da gredo promocija turizma in družbena omrežja z roko v roki in da bi bilo treba vse te platforme povezati v celoto in s tem digitalni družbi ponuditi zgodbo (temu ustanoviteljici pravita storytelling). Po njuni oceni je premalo tržaških hotelov ali B&B dejavnih na družbenih omrežjih, kot so Twitter, Pin-terest, Tumblr ... Enako velja tudi za lokale in turistične znamenitosti, sta dejali gostiteljici, katerih cilj je povezati vse turistične znamenitosti v eno samo zanimivo ponudbo. V nadaljevanju sta še pojasnili, kdaj sta lansirali svojo spletno stran in opisali odzive, na katere sta naleteli. Ob tem sta tudi dejali, da imata tri želje: želita pripovedovati o našem mestu, povezati različne poklicne kategorije in dialog med njimi gojiti. Veliko zanimanje je vladalo za predavanje Roberte Milano, strokovnjakinje za digitalni turizem in univerzitetne profesorice, ki je prepričana, da socialna omrežja nikakor niso trenutna modna muha. Analitičarka družabnih omrežij meni, da bi se vse dejavnosti terciarnega sektorja morale prilagoditi modernim časom, po njenem prepričanju pa turistično dejavnost oblikujejo turisti, teritorij in njegovi prebivalci. Za promocijo teritorija je potrebna interdisciplinarnost, je dejala govornica, ki je postregla tudi s podatkom, kako internet vpliva na izbiro naših počitnic. Izvedeli smo tudi, da strokovnjaki za družbena omrežja znajo izdelati tudi zemljevid krajev, kjer nastaja največ sa-moportretov (selfijev), ki so v zadnjem času zelo priljubljeni. Po prepričanju Roberte Milani bi digitalno komuniciranje moralo imeti jasno zastavljeno strategijo, zanimiva pa je njena ugotovitev, ki pravi, da je popotnik (»Viaggiatore«) z leti postal popotnik protagonist (»ViaggAtto-re«), v zadnjem času pa celo popotnik kreator (»ViaggAutore«). Turist, ki so ga nekoč vodili turistični operaterji, je namreč postal aktivni turist, ki je začel celo sodelovati pri promociji določenega kraja, saj vedno več ljudi na družbenih omrežjih bere mnenja turistov o določenem kraju. Včerajšnji govorniki so poudarjali, da je digitalno trženje vedno pomembnejše in bolj sistematično, za optimizacijo poslovanja na tem sektorju pa so včeraj poskrbele tudi delavnice. V popoldanskih urah je bilo mogoče slediti kulturni, novinarski, trgovski in še drugim delavnicam, na katerih so predavali ugledni italijanski strokovnjaki, ki so želeli udeležence prepričati, da lahko družbena omrežja učinkovito ustvarijo dobiček in unovčijo naložbo. (sč) Roberta Milano je včeraj v avditoriju muzeja Revoltella nagovorila številne predvsem mlajše podjetnike, študente in uporabnike družbenih omrežij fotodamj@n politika - Zapustil je predsedstvo centra Dialoghi Europei Martin Schulz ni prišel v Trst Giorgio Rossetti je odstopil Dolgoletni predsednik študijskega centra Dialoghi europei Giorgio Rossetti je nepreklicno odstopil. Za to se je odločil po odpovedi obiska predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza, ki bi moral biti gost združenja včeraj popoldne. Na Pomorski postaji je bila predvidena predstavitev Schulzeve knjige Il Gigante incatenato, z njim pa bi se pogovarjali Miran Košuta, Giorgio Pressburger in Paolo Rumiz. Rossetti je bil skratka hudo razočaran. Če se je po eni strani zahvalil vsem, ki so ga povabili, da ostane na svojem mestu, je po drugi poudaril, da mora človek prev- Giorgio Rossetti arhiv zeti na ramena svoje odgovornosti. Sicer je izrazil dokajšnjo mero jeze in se vsekakor vprašal, ali niso pri združenju zahtevali pre- več, ko so povabili Schulza ravno med volilno kampanjo. To je morda povzročilo »ljubosumje«, pravi Rossetti, ker bi bil Trst eden izmed treh Schulzevih obiskov v Italiji. Morda pa tudi ni tako, je dodal Ros-setti in izrazil prepričanje, da je hotel Schulz zares obiskati Trst, in to iz več razlogov. Toda Schulz je tudi strankarski človek, njegova stranka pa je od njega zahtevala, da bo isti dan pozno popoldne v Berlinu. Rossetti je tudi odklonil vabilo na telefonski pogovor s Schulzem, ker ga ni hotel »nadlegovati« in ga vsekakor povabil, da obišče Trst v prihodnjih mesecih. (ag) volitve 2014 Kakšna naj bo šola v Evropi v viziji Liste Tsipras Lista Druga Evropa s Tsiprasom se zavzema za šolski sistem, ki bi vsem mladim zagotovil enake možnosti. To je poudaril Carlo Salmaso, kandidat za evropski parlament, ki je v Trstu sodeloval na volilnem srečanju s tukajšnjimi šolniki. Po njegovem mora biti šola javna in brezplačna, laična in pluralna, s podaljšanim časom v osnovni šoli in skupnim bienijem na višjih šolah za preprečevanje prezgodnega usmerjanja; nadalje je treba zavračati standardizirane teste in spodbujati kritično znanje ter odpravljati socialne razlike, ki danes mnogim preprečujejo dostop do vrhunske izobrazbe. V Dragi srečanje DS o kolesarskih poteh Na pobudo kandidatov DS za občinske volitve v Dolini bo danes ob 18.30 v gostilni Mario v Dragi srečanje na temo Kolesarske poti: priložnost za občane in turiste. Sodelujata kandidata DS Eric Medvet in Franco Crevatin, pisatelj Diego Manna in ustanovitelj »Trieste in Bici« Ares Pecorari. Volilno srečanje Scelta civica Stranka Scelta civica prireja danes ob 18.30 v hotelu NH na Korzu Cavour 7 srečanje o problemih pravice in varnosti državljanov v evropskem merilu. Sodelujejo poslanec Stefano Dam-bruoso, Tiziano Cucinella, Ivo della Polla in Giovanni Altomare. Obisk nekdanje ministrice Županski kandidati DS se bodo danes ob 13. uri v prostorih gostilne Guštin v Zgoniku srečali z nekdanjo ministrico za integracijo Cecil Kyenge. Pogovarjali se bodo o evropskih projek-tih,zaposlovanju, mladih in problematiki integracije. Sodelujejo županski kandidati Monica Hrovatin (občina Zgonik), Miro Cibi (občina Repenta-bor) in Sandy Klun (občina Dolina). repentabor - Casimiro-Miro Cibi (Napredna lista) »Najbolj sem ponosen na "plac" • ri v ri • «v v in na tribune na športnem igrišču« Casimiro Cibi, ki ga vsi kličejo Miro, se je na volitvah v rojstni občini prvič preizkusil pred petimi leti. Napredna lista ga je kandidirala za župana, zmagal je Marko Pisani, Cibi pa postal njegov namestnik. Pred vstopom v aktivno politiko je bil dolgo časa glavni tajnik v okoliških občinah, in tudi na Pokrajini. Je torej človek, ki je zelo dobro poučen v zakonih in v birokraciji, dobro pozna tudi kolesja politike. Že pred časom se je odločil, da ne bo več kandidiral, potem pa se je premisli. Kako to, smo ga vprašali. »Glejte, nočem biti prevzeten, ampak mislim, da sem v naši občini ter v javni upravi na sploh naredil svoje. Ocenil sem, da je napočil čas za mlajše kandidate in mlajše politike, ki bi jim jaz sicer lahko pomagal z nasveti, a brez aktivne soudeležbe v občinskem svetu.« In kaj se je zgodilo potem? »Potem je naneslo, da so si naši v občini - in tudi v Trstu - želeli, da spet kandidiram. Očitno me še rabijo in zato sem spet tukaj.« Vemo, da je težko ocenjevati svoje delo. Vseeno mislite, da je uprava z vami in z županom Pisanijem dosegla zastavljene cilje? »O tem naj presojajo občani. Če pogledam naš volilni program izpred petih let pa mislim, da smo dobro delali. Vsi cilji, ki so bili odvisni od našega dela, so bili uresničeni.« Na kaj ste najbolj ponosni? »Gotovo na naš čudoviti "plac" v Repnu. Velik dosežek za takšno majhno občino, kot je naša, so tudi tribune na nogometnem igrišču. To sta dve ve- liki zadevi, Občina pa ne živi le od velikih stvari. Pomembni so tudi manjši posegi, ki pa so za občane koristni in dragoceni.« Kaj imate v mislih? »Dela na šoli in v telovadnici, popravila cest in še bi lahko našteval. Takšne na videz manjše stvari navadno zbežijo, v resnici pa so potem tiste, na osnovi katerih občani ocenjujejo delo župana in občinskih odbornikov. Lahko se pohvalim?« Prosim. »Mislim, da smo bili pozorni do vsega, kar sodi v pristojnost Občine in naredili skoraj vse, kar so občani pričakovali od nas. Tudi zame osebno predstavlja to veliko zadoščenje.« Kaj pa načrti za prihodnost? »Dokončati nameravamo tribune na nogometnem igrišču, urediti parkirišča in tamkajšnjo sejno dvorano ter cesto, ki bo povezovala naš športni objekt. Še več pozornosti, kot doslej, bomo morali nameniti vzdrževanju cest. Napredna lista se volivcem skratka predstavlja z ambicioznim programom.« Od časa do časa se na državni in deželni ravni pojavlja kdo, ki bi rad ukinil manjše občine. Kaj pravite o tem? »Problem se ne postavlja in ga sploh ne jemljem v poštev. In to tudi zato, ker smo že pred časom začeli združevati servise in storitve s sosednjimi občinami. Z varčevanjem nismo začeli včeraj, ampak to je naša stalnica. Seveda takšno varčevanje, ki ohranja kvaliteto, in jo po možnosti še krepi. Ponosen sem, da vsak cent, ki ga privarčujemo, namenimo sociali.« Varčujete tudi pri vaših honorarjih? »Seveda. Vozimo se z našimi avtomobili, sami plačujemo parkirišča in nimamo službenih telefonov. To so navidez malenkosti, v resnici pa ne. Jaz imam dobro penzijo in bi lahko počival. Napredna lista je, kot rečeno, presodila, da sem lahko še koristen za občino.« Kaj po povolilni dogovor s Pisa-nijem? »Formalno ga še nismo podpisali. A mislim, da tudi tokrat, kot pred petimi leti, ne bo nobenih problemov.« S.T. / TRST Četrtek, 15. maja 2014 5 kulinarika - Zadnji majski vikend na Volčjem Gradu KulinArtfest vabi ljubitelje dobre kuhinje in okusnih knjig Na začetku je bila čebula, bil je kuhinjski nož, bile so črke ...na koncu je kulinArtfest. Ljubitelji dobre kuhinje in okusnih knjig so med vikendom, ko se bo maj prelil v junij, vabljeni na Volčji Grad. V vasi v bližini Komna bo namreč potekal prvi mednarodni sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino - kulinArtfest. Izvirno zamisel so včeraj predstavili v Narodni in študijski knjižnici v Narodnem domu. KulinArtfest se je rodil »v loncu« Založništva tržaškega tiska, ki je k organizaciji pritegnilo društvo Debela griža Volčji Grad (včeraj ga je zastopal Damjan Pirec, ki je tudi »župan« vasi), Kosovelovo knjižnico iz Sežane in komensko občino, a tudi knjigotrštvo Buča in krožek Fotovideo Trst 80. Skupaj so sestavili bogat program, ki bo v lepi kraški vasi, pravem arhitekturnem biseru, kot ga je definiral komenski župan Danijel Božič, potekal zadnjo majsko soboto in prvo junijsko nedeljo. Festival bo ob 15. uri uvedel nadvse zanimiv projekt Kosovelove knjižnice, ki ima svojo izpostavo tudi v Komnu. Ravnateljica Magdalena Svetina Terčon je pojasnila, da razpolagajo s številnimi recepti in jedilniki, med katerimi so tudi tisti, ki jih med svojimi kulinaričnimi delavnicami predstavljala Tončka Kosovel, Srečkova sestra. Od tu zamisel o knjigi Kako se je kuhalo pri Kosovelovih, ki jo bodo bogatili tudi spomini udeleženk. Sledila bo okrogla miza Od štedilnika do knjige in nazaj, ki jo bo vodil Iztok Ilich, sooblikovali pa gastronomski strokovnjaki: hrvaški pisatelj Veljko Barbieri, etnolog Janez Bogataj, avtorica kraških kulinaričnih best- Z leve urednica ZTT Martina Kafol, Damjan Pirec, Magdalena Svetina Terčon in Danijel Božič fotodamj@n selerjev Vesna Guštin, strokovnjak za mesnine Stanislav Renčelj ter koroški založnik Lojze Wieser. Ob 18. uri je predviden klepet ob kuhanju morskih dobrot, v katerega se bosta z Mitjo Tretjakom zapletla gurmana Marju-ča Offizia in Klemen Košir. V večernih urah pa vsi vabljeni na vaški trg, na potep »od polke do rock'n'rolla« z ansamblom Klapa iz Brega. Nedeljski spored bo ob 9. uri uvedel avtorski klepet ob kuhanju, med katerim bosta Mara Mužina in Mirjam Simčič predstavili in pripravili nekaj receptov iz njune zbirke Domače slaščice. Pogovor bo vodila Ivana Soban (ki je tudi ustvarila posrečeno celostno podobo kulinArtfesta). Med 10. in 14. uro bodo založniki spregovorili o svojih idejah in projektih (na festivalu bo sodelovalo preko trideset založb). Od 14.30 pa se bodo zvrstile štiri kuharske delavnice za otroke in odrasle (o teh bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh), festival pa bo ob 18. uri zaključil koncert ljudskih pesmi v izvedbi KD Kraški šopek. Celotno festivalsko dogajanje bo potekalo na prenovljeni domačiji pr' Mržkovih in na trgu. Kot se za sejem kuharskih knjig spodobi, pa bo poskrbljeno tudi za to, da želodci ne bodo ostali prazni ... (pd) film - Jutri O povezavah slovenskih fašistov z italijanskimi Desničarski skrajneži žal dvigujejo glave v marsikateri evropski državi. Politični analitiki jim na bližnjih volitvah v evropski parlament napovedujejo viden uspeh -najvidnejšega doslej. Neonacistične skupine so aktivne tudi v Sloveniji in ravno njihovemu delovanju je posvečen dokumentarec Koalicija sovraštva, ki ga bodo jutri ob 18.30 zavrteli v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje). Gost Slovenskega kluba bo namreč novinar Erik Valenčič, ki je v filmu predstavil tudi zanimivo, ali skorajda paradoksalno plat zgodbe: slovenski fašisti se povezujejo z italijanskimi somišljeniki, ki se »v zamejstvu« znašajo nad dvojezičnimi tablami in spomeniki. V filmu lahko tako prisluhnemo tudi nekaterim tržaškim Slovencem, ki so na lastni koži občutili nestrpnost desničarskih ekstremistov. Borčevska združenja zahtevajo prepoved naci-koncerta Na včeraj v Primorskem dnevniku objavljeno vest, da nameravajo skrajno desničarske skupine konec meseca organizirati »nacionalistični koncert« na Trgu Garibaldi v Trstu, se je včeraj odzvala predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. Tudi v imenu združenj nekdanjih deportirancev ANED in političnih preganjancev ANPPIA je pozvala prefekturo, naj se napovedana prireditev skupin, ki so nosilke fašistične in nacistične ideologije, prepove, ker bi bila v nasprotju z načeli republiške usta- devin - Pri avtocestnem počivališču Trčili sta tovorni vozili Včeraj okrog 15.40 - Promet dalj časa potekal samo po prehitevalnem pasu - Voznika odpeljali v bolnišnico kmetijstvo - Nasledil je Dimitrija Žbogarja Tržaško združenje Coldiretti ima novega predsednika Alessandro Muzina Združenje Coldiretti, ki ob Kmečki zvezi zastopa interese tržaških kmetov, ima novega pokrajinskega predsednika. To je 41-letni Alessandro Muzina, ki je nasledil dolgoletnega predsednika Dimitrija Žbogarja; kmetovalec iz Samatorce ostaja vsekakor v vodstvu zgoniške sekcije združenja. Muzino, ki vodi družinsko cvetličarsko podjetje, so za novega predsednika izvolili na nedavni skupščini, na kateri se je Žbogar zahvalil ekipi, s katero mu je v minulih letih uspelo izpeljati nekatere pomembne dogodke - na primer tiste, veza- ne na prireditev Campagna amica. Med rezultate njegovega predsedovanja pa spada tudi ustanovitev mladinske sekcije (Giovani impresa) in ponovna oživitev ženske. Nove predsednike in člane so izvolili tudi na področnih srečanjih. Devinsko-nabrežinsko sekcijo vodi Mario Minca, v odboru pa sedijo še Patrizia Zorzin, Ales-sandro Clemente, Fulvio Sardoc in Erika Cherin. Zgoniško-repentabrski predsednik je Roberto Santini, odbor pa sestavljajo še Andrej Skerlj, Dimitri Žbogar, Kristina Skerlj in Irena Briscak. Muzina bo vodil tudi »mestno« sekcijo združenja, v vodstvu katere so še Peter Primosi, Paolo Stransciak, Giuliano Luccas in Damir Crismancich, medtem ko bodo miljsko-dolinsko sekcijo, ob predsednici Alice Crepaldi, vodili Giuseppe Nicolini, Giorgio Millo, Michele Bossi in Tania Stefani. Voznika tovornega vozila so odpeljali v katinarsko bolnišnico fotodamj@n V bližini avtocestnega počivališča oz. bencinske postaje pri Devinu je včeraj okrog 15.40 prišlo do prometne nesreče, ki je za nekaj ur močno upočasnila promet v smeri proti Benetkam. Kakih sto metrov pred vhodom na počivališče je namreč prišlo do trčenja med dvema tovornima voziloma. Voznik prvega, ki je na priklopniku prevažal nove avtomobile, je najbrž premočno pritisnil na zavore, drugi pa, ki je vozil za njim in očitno ni upošteval zahtevane varnostne razdalje, je silovito trčil vanj. Na kraj nesreče so se pripeljali gasilci z open-ske postaje in rešilec službe 118, ki je ranjenega šoferja drugega tovornega vozila odpeljal v katinarsko bolnišnico, vendar kaže, da ni njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Da je bil trk dokaj silovit, priča kabina tovornjaka, ki je bila v nesreči precej zmečkana, kljub temu, da je šofer zadnji trenutek skušal zavirati. Kakor zapisano, je bil promet dalj časa oviran, saj so morali odstraniti večji tovornjak s hladilnikom; osebje avtocestnega operativno-komunikacijskega centra iz Vidma pa je poskrbelo za ureditev vožnje samo po prehitevalnem voznem pasu. Obvestilo izletnikom PD v Umbrijo Bliža se datum odhoda na izlet Primorskega dnevnika v Umbrijo - skrito zakladnico v zelenem osrčju - od srede, 4., do nedelje, 8. junija, zato prijavljene izletnike spominjamo, da je treba do 19. maja poravnati celotno ceno potovanja. Saldo vplačate, kot po prejetih navodilih, z bančnim nakazilom ali direktno v agenciji Adriatic v ulici Cicerone 8, II. nadstropje. Istočasno boste seznanjeni s točnimi urniki in kraji odhoda. Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na agencijo, tel. 0403720062. Bralne značke prihajajo Jutri bo podelitev bralne značke za predšolske otroke večstopenjske šole na Opčinah. Ob tej priliki si bodo otroci najprej ogledali predstavo Knjiga je zaklad ki jo bo zaigral Eugen Ban v vlogi kape-tana Bum Bum. Prvi nastop bo potekal ob 9.15 v telovadnici osnovne šole na Opčinah za predšolske otroke iz Bazovice, Trebč in Opčin. Drugi nastop pa bo ob 11. uri v vrtcu v Križu za otroke s Cola, Proseka in Križa. Sledila bo slavnostna podelitev priznanj in knjižnih kazalk Bralne značke. Dobiček kulturnega turizma V kopališču Ausonia bo drevi ob 18.30 srečanje z naslovom »Kakšen dobiček prinaša kulturni turizem?« S pogledom uprtim onkraj nekdanjih meja se bodo o temi pogovarjali filmski producent Andrea Magnani, organizator glasbenih dogodkov Luigi Vignando, turistična vo-dička Francesca Pitacco in občinski svetnik DS Giovanni Barbo. Srečanje bo vodila novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, ki je hkrati soavto-rica vodnika Kako lep je Trst. Saving Mr. Banks Deželno italijansko-ameriško združenje vabi še na zadnji filmski večer v sezoni. V kinodvorani dei Fabbri (Ul. dei Fab-bri 2/A) bodo danes ob 14., 16., 18.30 in 21. uri predvajali film Saving Mr. Banks v izvirnem jeziku. Menapace in odporništvo V ljudskem domu Canciani v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24) bo drevi ob 18.30 Lidia Menapace predstavila svojo knjigo »Io partigiana-la mia Resistenza«. Srečanje prireja krožek Charlie Chaplin v okviru pobude Da ne bi pozabili. Ob 21.30 bodo predvajali tudi film »Ci dic-hiariamo nipoti politici« Monice Lan-franco in Pietra Orsattija. Vstop je prost. Druženje pri Sv. Ivanu Nadaljuje se niz srečanj Vrtnice, knjige, glasba in vino v rožniku v svetoivanskem parku. Današnje srečanje bo posvečeno zgodbi o vrtnicah, predstavitvi knjige ob dobri glasbi in pristni kapljici. Ob 17. uri bodo obiskovalce sprejeli Vladimir Vre-mec, Matteo Giraldi, Maurizio Ferme-glia in Domenico Luciani. Na harfo bo zaigrala Tatiana Donis, Elena Parovel pa bo ob 20. uri v prostorih Il posto delle fragole postregla z vitovsko in prigrizki. Ravnovesje med spoloma Tržaška univerza in odbor za enake možnosti prirejata danes in jutri dvodnevni seminar, posvečen ravnovesju med spoloma oz. ženskam na univerzi in tistim v raziskovalnih ustanovah. Današnji dan v veliki dvorani Narodnega doma se bo začel ob 9.30 in zaključil ob 14. uri. Barve ljubezni v Mieli V okviru niza Eccentriche visioni ob rojstnem dnevu Erika Satieja bo dre- vi ob 21. uri v gledališču Miela multi-medijski koncert, pravzaprav kromat-sko-poetična performansa Nicole Renaud Coleurs - o ljubezenski zgodbi skozi barve. Vstop 8 evrov. 6 Četrtek, 15. maja 2014 TRST / združenje pen - Obisk generalnega tajnika Takeaki Horija v Trstu Pisatelji so v prvi vrsti v obrambi svobode izražanja Po dopoldanskem srečanju z dijaki sinoči predstavil Deklaracijo o digitalni svobodi Svoboda izražanja, naj bi sodila med temeljna in osnovna načela človekovega življenja in delovanja. Žal pa še preveč dobro vemo, da ni ravno tako. PEN, mednarodno združenje pesnikov, esejistov in pisateljev si poleg promocije književnosti v prvi vrsti prizadeva za zaščito in spoštovanje svobode izražanja. Profesor japonskega rodu Takeaki Hori, generalni tajnik mednarodnega PEN kluba in Antonio Della Rocca, predsednik tržaškega centra PEN sta včeraj v prostorih lice-ja Dante v Trstu spregovorila dijakom več italijanskih višijih šol o delovanju organizacije in njihovih prizadevanjih v to smer. Združenje PEN je nastalo leta 1921 v Londonu, kmalu pa so po istem vzoru nastali centri po celem svetu, ki so danes prisotni v več kot stotih državah. »Tržaški center je eden izmed najnovejših (nastal je leta 2003) in najmanjših sedežev, igra pa pomembno vlogo, v kolikor odseva pestro sestavo različnih jezikov in kultur teritorija,« je Prof. Takeaki Hori na včerajšnjem srečanju s tržaškimi dijaki fotodamj@n dejal Della Rocca. »Spoštujemo in želimo ovrednotiti različna mnenja ne glede na politično usmerjenost posameznika. V ospredje postavljamo človeka kot takega. V mnogih državah so številni intelektualci kaznovani ali zaprti v zaporu, samo zato, ker so javno izpovedali svoja politična gledanja in mnenja.« Združenje PEN skuša s številnimi akcijami seznanjati javnost s to perečo problematiko. Redno se srečujejo s predsedniki držav, stalno so v kontaktu z različnimi mediji in skušajo na vsak način imeti stike s priprtimi književnosti in jim tako izražati solidarnost. Poleg politično zatiranim posebno pozornost posvečajo tudi manjšinam. »Oblast in moč želimo dati tistim, ki ju sicer nimajo,« je podrčrtal prof. Takeaki Hori. »Proglašamo se za miroljubno organizacijo in v tej smeri tudi delujemo. Edino orožje, ki ga imamo, je pero.« Tajnik PEN-a je bil v tem duhu med glavnimi stvaritelji Deklaracije o digitalni svobodi, ki so jo predstavili včeraj v večernih urah v kavarni Knulp. Spisek njegovih obveznosti je bil te dni kar bogat. V prejšnjih dneh se je mudil na 46. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, kjer so mdr. posebno pozornost posvetili literaturi za mir, ob priliki letošnje obletnice izbruha prve svetovne vojne. Kmalu pa bo odletel v Barcelono, kjer so v teku priprave na svetovni kongres združenja, ki bo letos potekal v Kir-gizistanu. (vpa) trgovinska zbornica - Srečanje Vloga TZ na Tržaškem zelo pomembna za vse krožek miani - Bitka z družbo Ater Izselitev sedeža ■ V V 4 • • preložili za štiri mesece Vloga Tržaške trgovinske zbornice in delo, ki ga opravlja v tržaški pokrajini, sta zelo pomembna za vse stanovske organizacije. To je izšlo s srečanja, ki je bilo v torek zvečer na pobudo predsednika TZ Antonia Pao-lettija. Srečanje je bilo namenjeno za razpravo o predlogih za preosnovo oz. reorganizacijo dela italijanskih trgovinskih zbornic, ki ga je državna zveza Unioncamere predstavila Renzije-vi vladi. Rim namerava namreč v bistvu ukiniti trgovinske zbornice ali točneje ukiniti obvezno vpisovanje podjetij v poseben seznam, ki služi za regulacijo tržišča. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh stanovskih organizacij na Tržaškem, med katerimi sta bila tudi SDGZ in Kmečka zveza. Slovenski organizaciji, Confindustria, Confarti-gianato, CNA, Confcommercio, Con-fesercenti in druga združenja so soglašali, da je temeljnega pomena obdržati register podjetij, ki je srž italijanskega komercialnega prava, in vrsto drugih dejavnikov, ki so opora za konkurenčnost podjetij. TZ je pomembna tudi za slovenska podjetja, podobno pa velja tudi za Pokrajino Trst, nam je povedal Walter Stanissa, ki zastopa Kmečko zvezo v odboru Trgovinske zbornice, ker bi zmanjkala dva foruma, kjer se sliši slovenski glas. Sicer odpira morebitna ukinitev TZ vrsto vprašanj. Ni namreč jasno, kdo naj bi prevzel njihove pristojnosti in kdo bi ponujal njihove storitve. (ag) devin-štivan - Jutri dvojni dogodek Slike kraške arhitekture in koncert Bodeče Neže Prva izvedba projekta KRAS@ event@CARSO se bo jutri preselila na tržaški Kras z dvojnim dogodkom, ki bo ponudil kombinacijo fotografske in glasbene umetnosti. Ob 18. uri bodo na sedežu zborov v Devinu (Devin 62/L) odprli tretjo etapo potujoče fotografske razstave z naslovom Arhitektura Krasa. Avtorji fotografij, ki predstavljajo sugestivne podobe kraške arhitekture, so Marino Černic in Karlo Fer-letič iz Doberdoba, Joško Prinčič in Viljem Zavadlav iz Gorice. Konzorcij Collio Kras bo obogatil dogodek z degustacijo kraških in briških vin. Ob 20. uri se bo večer nadaljeval v cerkvi v Štivanu, kjer bo na sporedu celovečerni koncert ene najbolj priznanih vokalnih skupin v naši deželi. Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža se je s svojimi dosežki postavila namreč v sam vrh deželne zborovske scene. Dolga vrsta nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih zaobjame tudi lansko zmago na prestižnem državnem tekmovanju v Arezzu. Skupina je pravkar izdala nov cd z naslovom Čas. Program, ki ga je za to priložnost sestavila zborovodkinja Mateja Černic, predstavlja našo deželo v objemu Evrope s skladbami tržaških, goriških, slovenskih, italijanskih, nemških, španskih, madžarskih, estonskih skladateljev. Glasba bo ob verzih Kosovela in Morikeja posredovala rezijan-ske in prekmurske narečne izraze, angleščina in nemščina se bosta oglasili ob slovenščini in latinščini, romantična spevnost bo nagovorila občinstvo ob renesančni polifoniji in sugestivnih sodobnih izrazih. Pobudo Kras@event@Carso prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel s partnerji, ki so Kulturni dom Gorica, Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier, Konzorcij Collio -Carso, kulturno društvo Juliaest, kd Hrast Doberdob, občine Sovodnje ob Soči, Za-graj, Doberdob, Devin-Nabrežina in Pokrajina Gorica. »Očarljiv« pogled s strehe stanovanjskega bloka v Ul. Valmaura, kjer ima svoj sedež krožek Miani fotodamj@n V tretje gre rado pravijo. Pravilo pa menda ne velja za škedenjski krožek Miani, ki ima sedež v stanovanjskem bloku družbe za ljudske gradnje Ater v Ulici Valmaura, od koder so ga včeraj skušali izseliti že tretjič. Ponovno zaman.»Koga motimo tukaj na strehi? Ali mislite, da se tre stanovalcev, ki bi radi živeli v tem "luksuznem prostoru" nad avtocesto oz. 50 zračnih metrov od železarne,« nas je ironično nagovoril predsednik krožka Miani Maurizio Fogar. Zakaj pa jih preganjajo iz prostorov v 9. nadstropju, kjer ima krožek svoj sedež že od leta 1981? Fogar je novinarjem včeraj pojasnil, da gre zaradi neplačevanja najemnine. 7. aprila 2008 je namreč deželna vlada z Illyjem na čelu ukinila deželni prispevek 45.000 evrov za krožek Miani, tako da so se člani znašli brez sredstev za delovanje in z večjim bančnim posojilom. Člani krožka so finančno pomoč črpali s sa-mofinanciranjem oz. zbiranjem prostovoljnih prispevkov, s katerimi so krili stroške za telefon in za elektriko, medtem ko so se ogrevanju odpovedali že leta 2008. Od leta 2010 pa jim dejansko ni več uspelo plačevati najemnine. Kakor je bilo napovedano, sta odvetnik krožka Ater in sodni funkcionar prišla malo po 12. uri. Srečanje je bilo kratko in jedrnato, saj je delna poravnava dolgov (Fogarjev bratranec je namreč posodil 1500 evrov) izselitev iz sedeža odložila za 4 mesece. Fogar je sicer razložil, da so si številni prizadevali, da bi krožek spet prišel do življenjskih prispevkov in ohranil svoj sedež, od takratnih deželnih svetnikov Danila Narduzzija in Igorja Kocijančiča do prefektinje Francesche Adelaide Garu-fi, ki je še na začetku leta sklicala srečanje s krajevnimi upravitelji in vodstvom Ater, in deželne odbornice San-toro, ki si je prizadevala, da bi krožek lahko brezplačno koristil prostore svojega sedeža, ki med drugim sploh niso namenjeni bivanju. »Da bi krili dolg s podjetjem Ater, nam je predlagala simbolnih 300 evrov mesečno. Direktor Ater pa je predlog zavrnil, kljub temu, da smo mu ponudili 2.100 kot jamstvo za prvih sedem mesecev najemnine.« Po številnih telefonskih pozivih pa naj bi direktor Ater naposled pristal, vendar se je ponudba krožka Miani že znižala na 1.500 evrov. »Čez štiri mesece pa bo spet vik in krik. Danes naj bi v občinskem svetu svetnik Everest Bertoli vložil izredno vprašanje o rešitvi krožka. Zanima me, kaj bo potem,« je zaključil Fogar. (sas) vzpi - Nova vas Kriza vrednot in neofašizem Zveza borcev občine Piran je po prvem srečanju borčevskih organizacij Italije, Hrvaške in Slovenije, s predsednikom Bojanom Česni-kom na čelu organizirala ponovno srečanje ob priložnosti obnovitve spomenika padlim v Novi vasi. Piranski župan Peter Bossman je v svojem nagovoru poudaril pomen tega dogodka, ko je pred več kot 70 leti v vasi za svobodo padlo 5 mladih junakov. »Tudi njim gre zasluga, da smo danes svobodni. Ti fantje so se borili na pravični strani, ki je bila tu-di zmagovita stran in je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma. Naša dolžnost je, da te spomine ohranjamo in jih prenašamo na naslednje rodove. Če ne želimo, da bi Slovenija postala brezciljna dežela pohlepa in sebičnosti, moramo vrednote NOB čim prej prevesti v jezik mladih. Danes je zato pomemben dan za nas, dan, ki ima velik simbolni pomen. Sedaj je spomenik urejen in v ponos kraju in vsem nam, ki spoštujemo vrednote NOB.« Po odkritju spomenika in petju domačega moškega zbora so številni udeleženci napolnili vaško dvorano in začeli vneto obravnavati nevarnost novega fašizma in nacizma. Vsi posegi prisotnih predstavnikov ZB za vrednote NOB in ANPI-VZPI iz Ogleja, Gorice, Nove Gorice, Sežane, Trsta in Pirana, so na osnovi izkušenih premislekov vredni javne objave. Med njimi velja opozoriti na besede tržaške pokrajinske predsednice VZPI-ANPI Stanke Hrova-tin, ki je opozorila, da je naša moralna dolžnost, da konkretno odgovorimo tudi na nove primere rasti fašistične oz. nacistične miselnosti pri nas. Slednjo žal še dodatno krepi današnja tragična družbenopolitična situacija in iz nje izhajajoča socialna, moralna in etična kriza. »ANPI hoče biti kritična vest družbe in strank. Toda kritična vest ni sama sebi namen, temveč terja našo odgovorno opredelitev, terja konkretne odgovore.« Hrovatinova se je spraševala, kako bodo očuvali vrednote in pridobitve NOB in odpor-ništva in če sploh zadostujejo srečanja z bivšimi partizani in depor-tiranci ali razstave o italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih. »Menim, da se dodobra povsem ne zavedamo ogrožajoče nevarnosti, ki preti našim državam in vsej Evropi. Vprašujem se, ali ni dozorel čas, da nagovorimo vse antifašiste, v prvi vrsti pa našo nerazsodno levico in ustvarimo široko antifašistično fronto, kajti antifašizem je naše edino razvodje.« Po mnenju predstavnika tržaškega VZPI Edvina Švaba je prav, da se demokratični volivci udeležimo evropskih volitev in odločno zavrnemo oživljanje neofašizma. »Demokratični ljudje, protifašisti in protifašistične organizacije smo dolžni, poleg izjav in protestov, konkretno organizirati naše poglede in naše zadržanje. Skrajni čas je, da utrdimo našo povezanost in preko naših izvoljenih prenesemo naše demokratične zahteve do najvišjega vodstva in predstavništva Evrope ter Združenih narodov.« Trojka Italija - Slovenija -Hrvaška naj ponudi zgled in čim prej izvoli skupno gibčno predstavništvo, ki bo s predstavniki ostalih evropskih držav dejavni in moralni partner evropskega vodstva, meni Švab. / TRST Četrtek, 15. maja 2014 7 predstavitev - V kinu Ariston v priredbi La Cappella Underground in Trieste Film Festivala Dokumentarni film o burnem življenju tržaškega anarhista Film An Anarchist Life je posnet po knjigi o življenju Umberta Tommasinija Umberto Tommasini je kovač in anarhist, ki je v svojem bogatem življenju »v prvi liniji« doživel toliko zgodovinskih dogodkov, da je bil film o njem skoraj neizbežen. V torek zvečer so v kinu Ariston (v priredbi društva La Cappella Underground in Trieste Film Festivala) ob navzočnosti avtorjev predstavili kakovosten 70-minutni dokumentarec An Anarchist Life, ki sta ga štiriročno napisala ter zrežirala Ivan Bormann in Fabio Toich; film bogatijo animirani vložki Fabia Babicha, črno-beli prizori iz nemih filmov, pričevanja prijateljev, glas Anite Kravos ter umetniki Pino Cacucci, Ascanio Celestini in Simone Cristicchi, ki berejo odlomke iz Tommasinijevega dnevnika. To delo učinkovito seli na platno burno Tommasinijevo življenje po opisu tržaškega zgodovinarja, univerzitetnega docenta in anarhista Claudia Venze v knjigi L'anarchico triestino. Leta pa je pred leti nastala na osnovi 16-urnega intervjuja, ki sta ga leta 1972 opravila s Tommasinijem prof. Venza in Clara Germani. Prvič je izšla v tržaškem narečju, drugič v italijanščini, nazadnje so jo prevedli v katalonščino, v teku pa je prevajanje v španski in francoski jezik - se pravi v jezike držav, v katerih je bil protagonist dejaven v 30. letih prejšnjega stoletja. Film bo kmalu v distribuciji z DVD-ji. Umberto Tommasini se je rodil leta 1896 v Trstu, pod kulturnim vplivom očeta Angela, socialista, je odraščal v furlanskem Vivaru. Pri 13 letih se je vrnil v Trst, kjer se je zaposlil kot kovaški vajenec. Že takoj leta 1909 se je udeležil svoje prve delavske demon- stracije, »kajti razmere v avstro-ogr-skem cesarstvu sploh niso bile tako idilične, kot jih nekateri prikazujejo danes,« razlaga Venza. Če v nekaj vrstic strnemo Tom-masinijevo življenje, izgleda še bolj neverjetno: pri 19 letih je šel na fronto (»V vojno nismo šli iz poguma, temveč iz strahopetnosti, ker si nismo upali de-zertirati«), po vojni se je v Trstu zavzel za anarhijo, med pogostimi nemiri in demonstracijami je odvrgel tudi kako bombo, večkrat je bil v zaporu in naposled je okusil konfinacijo na otoku Ponza. Po vrnitvi v Trst je prebegnil v Francijo, v Parizu pa je v ilegali več let nemočno životaril. Ko se mu je rodil sin, se mu je ponudila življenjska priložnost: v Španiji je izbruhnila državljanska vojna, antifašistični boj pa so v dobri meri vodili anarhisti. Čez noč je zapustil družino in odšel v Barcelono ter nato na fronto, kjer se je odlikoval z izkušnjami iz prve svetovne vojne. Tommasini pa je bil skromen človek, ki se ni hvalil in za sabo tudi ni pustil veliko zapisov. V Španiji ga je globoko razočarala notranja vojna med an-tifašisti, ko so Stalinovi komunisti prevzeli vodenje in obračunali z ostalimi frakcijami. Njega samega so komunisti aretirali, ko je bil namenjen v Ceuto, kjer bi moral izvesti atentat na ladji Francove mornarice. Pobegnil je iz zapora, ob koncu španske vojne pa ga je pretresla likvidacija anarhista Camilla Bernerija. Posebno slabe odnose je imel z Vitto-riom Vidalijem: vse do smrti mu je tudi javno očital, da je v Sovjetski zvezi poslal v gulag njegovega najboljšega IfllG i --J, f jaf, * n / / 'k £*m / t prijatelja, tržaškega komunista Luigi-ja Calligarisa. Med drugo svetovno vojno je Tommasini večinoma širil antifašisti-čno in anarhistično propagando, po vojni pa je nadaljeval s kovaškim poklicem in precej osamljeno zagovarjal anarhistične poglede na svet. Pozneje je ustanovil skupino Germinal, ki je imela od leta 1969 sedež nad družinsko trgovino s športno opremo v Ulici Mazzini 11 in je dejavna še danes. Umrl je leta 1980, vse do zadnjega pa je bil kljub visoki starosti neverjetno prožen, radoveden in dostojanstven človek, ki je bolj kot karkoli drugega ljubil svobodo. (af) Včeraj danes prosek - Gledališka predstava v Kulturnem domu Palčica na Proseku Na oder so Andersenovo pravljico postavili mladi igralci Osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka [I] Lekarne »Oj Palčica, nikar ne skrbi, če premajhna si, saj si dobre duše in veljaš za tri!« Tako je donelo prejšnjo nedeljo, 4. maja, v Kulturnem domu na Proseku. Radijsko predstavo G. Kunaverja in E. Fritza so postavili na oder mladi igralci Osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. Na originalen način so pod mentorstvom Tine Renar in Kim Furlan, ki sta podpisali tudi priredbo, uprizorili zimzeleno Ander-senovo pravljico. Kdo pa so bili protagonisti odrskega nastopa? Vloga Palčice je bila zaupana sošolkama Ivani Blason in Eli-si Sedmak, ki obiskujeta tretji razred. »Zamisel o dvojni vlogi smo "ukradli", ker se nam je za naše razmere zdela zelo praktična. Večkrat se zgodi, da kdo od otrok ne more nastopiti zaradi številnih drugih kulturnih ali športnih obveznosti, na tak način pa imamo "rezerve" in se z igrico lažje odzovemo morebitnim povabilom,« sta povedali režiserki. Tako sta Elisa in Ivana izmenično odigrali tudi vlogi žabe in hrošča. Hroščji in žabji zbor so sestavljali še Fabijan Siega, Caterina Sedmak (obenem je bila obema zaupana vloga pripovedovalca zgodbe, Hansa Chri- Mladi igralci so predstavili zgodbo o deklici veliki kot človeški palec fotodamj@n stiana Andersena), Joseph Pertot, Jakob Zudek (prvi v vlogi sina krastača, drugi v vlogi hrošča, ki nedolžno Palči-co ugrabi, oba pa še izmenično v krtovi preobleki), Tina Skabar (slednja se je prepričljivo prelevila v poljsko miš) in Johanna Kerschbaumer (mama krastača in prijazna lastovka, ki je svoj nastop obogatila z glasom prečne flavte - kot se za ptičico spodobi. Posebnost nastopa je bila tudi glasba v živo, začenši z lastovko Johanno, gojenko glasbene šole Godbenega društva Prosek pri prof. Irini Perosa. Glasbena kulisa pa je bila zaupana Miranu (bas kitara) in Stephanie Furlan (kitara), ki sta sama glasbo priredila. Komur ne pozna te pravljice, lahko povemo, da je Palčica deklica, velika kot človeški palec, ki doživi številne dogodivščine: zbežati mora od žabca in žabe ter hrošča, ki jo hočejo zasnubiti ali izkoriščati: pred zimo jo reši poljska miš, kateri mora deklica pripovedovati pravljice. Miš jo zaroči s krtom, ki pa ga dekletce ne mara. Na srečo jo reši lastovka, ki ... Radovedneže vabimo, da si igrico ogledajo na ponovitvi. M Izleti Režiserja Ivan Bormann in Fabio Toich na predsinočnji predstavitvi fotodamj@n Danes, ČETRTEK, 15. maja 2014 ZOFKA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.55 - Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 6.59. Jutri, PETEK, 16. maja 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 49 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje C. Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. Dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ŽUPNIJA REPENTABOR sporoča, da sta se sprostili dve mesti za 8- dnevno popotovanje po Grčiji. Potovanje bo od 2. do 9. junija. V kolikor je kdo zainteresiran, se lahko vpiše do petka, 16. maja, zvečer, na tel. št.: 335-8186940. SKD VESNA prireja v soboto, 17. maja, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom Bleda. Sledi obisk Kovaškega muzeja in Vi-genjca, Krope, plovba po jezeru in ogled Blejskega otoka. Info in prijave: Tatjana (340-6709578), Mitja (333-4463154) in Igor (348-9234060). OMPZ F. BARAGA vabi na Brezje v soboto, 24. maja, ob praznovanju 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša na prostem pred Baziliko. Popoldne se bomo podali v Kranj. Vmes bo kosilo v okolici Brezij. Prijave najkasneje do srede, 21. maja. Za vpis in ostale info pokličite na tel. št.: 3479322123 ali 340-1395070. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet »Po Idrijsko - Cerkljanskem«, ki bo v petek, 30. maja. Program vključuje voden ogled Bolnice Franja in Unescove Idrije. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072, krutts@tiscali.it SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dne-vni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLETV GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v Devinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. Prispevki Namesto cvetja na grob Jasne Jurečič - Mi-lič darujeta družini Paulina in Kovič 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Jasno Jurečič - Milič daruje Bruna Knez 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Jasno Jurečič - Milič darujeta Sonja in Luciano 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Karlo Jerič darujeta Nadja in Miloš 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delMstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu Aries in Trgovinska zbornica Trst za "modro" gospodarstvo AZIENDA SPECIALE Camera di Commercio Trieste OAS FJK / KONKRETNI PRIMER ODMETAVANJE RIB V MORJE EU PREDVIDEVA PREPOVED OD LETA 2017, V FJK PA SE S TEM ŽE UKVARJAMO Prepoved odmetavanja rib v morje bo začela dokončno veljati šele leta 2017, vendar je skrb med delavci tega področja že otipljiva. O evropskih določbah, ki urejajo odmetavanje rib v morje, se že veliko razpravlja. Zadeva je dokaj preprosta: od tega, kar se ulovi z mrežami, ne pride čisto vse do kopna. Delež ulova se odmeče, preden prispe do kopnega - odvrže se ga v morje. A zakaj? Primerov je več. V glavnem se to dogaja, ko so ulovljene ribe manjših velikosti oziroma nimajo trga, ker jih stranke ne kupujejo. To se na primer dogaja s tako imenovano »skromno ribo«. Z evropskimi določbami se namerava to prakso ukiniti. Cilj je ta, da bi ribolov postal selektivnejši in tako nudil bolj zanesljive podatke o ulovu, tudi zato, da bi točneje ugotavljali količino in vrsto ulovljenih rib. Gre za pomemben cilj, ki pa bo ribiče prisilil, da zaženejo kompleksno in cenovno zahtevno pot za prilagoditev, na katero trenutno niso niti najmanj pripravljeni. Ni le to, da bo treba do kopnega prinašati popolnoma ves ulov. »Škart« bo treba nameščati na temu namenjen prostor na ribiških ladjah (za kar bo treba ladje materialno prilagoditi), ga ločeno skladiščiti tudi po vrnitvi na kopno, predvsem pa razumeti, kaj iz njega narediti. Za to je treba zagnati nove postopke za ponovno uporabo oziroma odlaganje odvečnih rib. Predvsem pa ni rečeno, da bo detajlne določbe evropskega pravilnika mogoče uvesti za vsa evropska morja. Seveda zveni dokaj banalno, a na severu so ribe običajno večje in dinamike so posledično popolnoma različne od sredozemskih. Prepoved bo za baltske ribje vrste veljala že od leta 2015, za vrste Severnega morja od začetka leta 2016 in za sredozemske ribe od leta 2017. Čeprav se obzorje zdi še oddaljeno od naših voda, povzroča vprašanje o tem, kako naj se prilagodimo določbam o odmetavanju rib, veliko skrbi tistim, ki bodo predpise morali upoštevati. Prav zato, da bi jim pomagal v tem postopku, je OAS FJK zagnal postopek sodelovanja z drugimi skupinami OAS severnega Jadrana (Venezia, Chioggia, Romagna). Cilj je skupaj preučiti rešitve za vrsto vprašanj, ki jih postavljajo določbe in njihova aplikacija; če bo potrebno, bodo te skupine lahko tudi ustvarjale kritično maso. To je konkreten in aktualen primer dejavnosti skupine OAS FJK v podporo temu področju. OAS - OBALNA AKCIJSKA SKUPINA FJK: ZA RAZVOJ RIBOLOVA OAS je akronim za obalno akcijsko skupino. V Italiji je bilo ustanovljenih 43 na lokalni ravni, skupaj pa jih je 312 v 21 državah članicah Evropske unije (odgovarjajoči angleški akronim je FLAG - Fisheries Local Action Groups). Evropska unija promovira skupine OAS kot operativno orodje za zagotovitev uravnovešenega razvoja ribolovskega področja ob upoštevanju morskih in okoljskih virov. Sestavljajo jih ustanove in združenja, ki predstavljajo ribiče; s tako mešano sestavo se želi institucije približati potrebam te kategorije. Skupina OAS Furlanije Julijske krajine je nastala leta 2012, zajema pa ozemlje Devina Nabrežine in Marana Lagunare (UD); sestavljajo ga javni in zasebni subjekti, kot so podjetje Aries - Trgovinska zbornica v Trstu, Občina Marano Lagunare, Občina Devin Nabrežina, Federpesca, Legacoop Fvg, UILA Fvg, Konzorcij Promotrieste, Zadruga Portomaran. Vodilni partner je podjetje Aries, ki ima večletne izkušnje v razvoju projektov za to področje. Dejavnosti so financirane iz Operativnega programa ESPR - Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2007-2013 Dežele Furlanije Julijske krajine. www.gacfvg.it KRATKE NOVICE PRISPEVKI ZA ŠIROKOPASOVNO POVEZAVO Širokopasovna in ultra širokopasovna povezava, povezana s storitvami let, je priložnost za razvoj podjetij. Trgovinska zbornica že dalj časa promovira gradnjo infrastruktur za širokopasovne povezave na našem ozemlju, saj smo prepričani, da so digitalne mreže strateške za podjetja. Zato nudimo prispevke podjetjem, da bodo lahko uporabljala učinkovitejše spletne povezave ter preprosto in hitro uporabljala napredne let storitve. Rok za vlogo prošenj: od 2. maja do 30. junija 2014. Prošnje je treba poslati izključno po elektronski pošti na naslov Trgovinske zbornice v Trstu: cciaa@ts.legalmail.camcom.it. Razpis in shema za vlogo prošnje bosta na voljo na spletni strani zbornice www.ts.camcom.it. NOVE SPODBUDE ZA AVTOMOBILE Kdor bo kupil nov avtomobil in namenil starega za odpad, bo upravičen do olajšav. Gre za prispevek una tantum v znesku 1.000 evrov iz deželnih skladov, za katerega bodo lahko Tržačani prosili pri okencih podjetja Aries - Trgovinska zbornica v Trstu, predvidoma od konca junija. Nadaljnje informacije so na voljo na spletni strani www.ariestrieste.it oziroma na naslovu elektronske pošte contributi@ariestrieste.it. LETNE PRISTOJBINE Za leto 2014 podjetjem ne bo naložen noben povišek letne pristojbine, ki jo bodo morala plačati Trgovinski zbornici v Trstu. Običajno letno sporočilo, s katerim obveščamo o načinih in rokih plačila, bomo poslali v kratkem po certificirani elektronski pošti ali, če podjetje takega naslova ni sporočilo, po navadni pošti. RIBOLOV IN AKVAKULTURA ARIES OD LETA 1996 DO DANES Od leta 1996 podjetje Aries izvaja dejavnosti, s katerimi podpira ribolov in akvakulturo, in sicer z implementacijo projektov, financiranih iz evropskih skladov (programska obdobjal994-1999, 2000-2006, 2007-2013). PROGRAMSKO OBDOBJE 1994 - 1999 PILOTNI PROJEKT O UPRAVLJANJU RIBIŠKIH OBMOČIJ V TRŽAŠKEM ZALIVU • Ustanovitev centra za predelavo, analizo in širjenje podatkov in informacij za področje ribolova in akvakulture; • obdelava in priprava mobilnih fondov za zagon novih ekstenzivnih sistemov vzreje in za poživitev morja; • zagon stalnih postaj za eksperimentiranje vzreje; • eksperimentiranje in tržni preskusi novih semi-preparatov; • izdelava večletnega načrta za upravljanje obalnega pasu; • 17 tečajev poklicnega izobraževanja za zaposlene in izobraževalce. PROGRAMSKO OBDOBJE 2000 - 2006 USKLAJEN RAZVOJNI NAČRT ZA OBALNI PAS TRŽAŠKEGA ZALIVA (2000-2002) • Namestitev blokov za sidriranje na dno; • Premik marikulturnih vrst v Tržaškem zalivu v dogovoru s proizvajalci; • Preureditev dna v plavalnem koridorju z biološko prenovo dna; • Ustvarjanje podmorskih oaz na podmorskih hrbtih; • Razmejitev vzrejališč na dnu morja. PROJEKT »CERTIFICIRANJE RIBOLOVA TRST« (2004-2006) • Preučitev znamke ZGO za sardine iz Tržaškega zaliva; • Razvoj akcij za promocijo in vrednotenje kakovosti ribjih izdelkov iz Tržaškega zaliva. PROJEKT "ARIES-RIBOLOV 2004-2006" • Presoja in določitev uporabe ribolovnih virov; • Prekvalifikacija dna pod proizvodnimi območji, vključno s podmorskimi oazami - obalni pas; • Posodobitev okoljskih podatkov; • Mapiranje potopljenih struktur; • Informiranje in širjenje rezultatov; • Usklajevanje, monitoring in nadzorovanje. PROGRAMSKO OBDOBJE 2007 - 2013 PROJEKT ZA PROMOCIJO SKROMNE RIBE (2010 - 2011) • Promocija skromne ribe z dejavnostmi širjenja in ozaveščanja za splošno javnost. IZOBRAŽEVANJE OAS, OBALNA AKCIJSKA SKUPINA FJK ■GACFVG BTT Jezikovno okence za slovenski jezik je na Trgovinski zbornici v Trstu dejavno od leta 2008. Pobuda, ki jo financira Dežela Furlanija Julijska krajina za izvajanje Zakona št. 38/2001, je namenjena izboljševanju dostopa do zbornice in koriščenju njenih storitev s strani uporabnikov slovenskega maternega jezika, saj omogoča uporabo slovenščine v pisnih in ustnih razmerjih z zbornico. Kontakti: Posebno podjetje/Azienda speciale Aries - Borzni trg 14 - tretje nadstropje - soba 306 ponedeljek- petek, od 9.00 do 13.00 ali po dogovoru Tel. +39 040 6701 336 - faks +39 040 365001 e-mail: slo.sportello@ariestrieste.it - slo.okence@ariestrieste.it Financirano v skladu z Zakonom št. 38/2001 / TRST Četrtek, 15. maja 2014 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Godzilla«. FELLINI - 16.00, 20.00 »La sedia della felicita'«; 17.45, 21.45 »The German Doctor - Wakolda«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«; GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Solo gli amanti sopravvivono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 20.00 »Godzilla 3D«; 18.30, 20.50 »Godzilla«; 16.10, 18.20, 20.40 »Maščevanje v visokih petah«; 17.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.10 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 16.20 »Rio 2 -3D«; 15.50 »Rio 2«; 16.20, 18.30, 20.30 »Sosedi«; 15.40, 18.20 »Trd oreh«; 16.30 »Udar ljubezni«; 20.35 »Sivolasi Žigolo«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Epizoda v življenju zbiralca železa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.45 »The Amazing Spider-Men 2: il potere di Electro«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - operazione noccioline«; Dvorana 4: 16.45, 19.45, 22.00 »Principessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gigolo' per caso«; 21.45 «Il centenario che salto' dalla finestra e scomparve«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ghost movie 2«; 18.20, 20.10 »The English Teacher« . SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 21.30 »Godilla«; 17.00, 19.30, 22.00 »Godzilla 3D«; 16.10, 18.15, 20.10, 22.15 »Grace di Monaco«; 16.20, 18.15, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 16.15, 19.00, 21.45 »Principessa Mo-nonoke«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amore oggi«; 16.10, 19.00, 21.50 »The Amazing Spider - Man 2: Il Po-tere di Electro«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.15, 21.30 »Godzilla 3D«; 19.50 »Brick Mansions; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.00 »Grace di monaco«; Dvorana 4: 16.45, 20.20, 22.10 »Ghost movie - questa volta e guerra«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »The Amazing Spider - Man 2: Il Potere di Electro. a Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. □ Obvestila JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040-211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), danes, 15. maja, in v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. V CERKVI SV. JANEZA KRSTNIKA v Boljuncu bo danes, 15. maja, ob 18. uri, v okviru škofijske spodbude molitve rožnega venca za vse slovenske vernike tržaške škofije, rožnovenska pobožnost. V odsotnosti tržaškega škofa jo bo vodil vikar za Slovenske vernike gospod Anton Bedenčič. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN sklicuje redni občni zbor danes, 15. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. Toplo vabljeni člani in vaščani, ker bomo govorili o krajevnem zdravstvenem okraju in re-golacijskem načrtu. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi v petek, 16. maja, ob 18.00 v gostilno na Razdrtem, na predavanje dr. Zvone Zigon: »Aljaska in Havaji - dva obraza ene same lepote«. Ob 20.00 pa bo pohod ob polni luni na Nanos. GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PE-TERLIN - gledališki teden za otroke od 7 do 13 let, v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, bo potekal na Opčinah v prostorih Marija-nišča od 16. do 20. junija, od 9. do 16. ure. Vpis otrok (samo osebno) bo 16. maja v Ul. Donizetti 3 - III. nad., od 8.30 do 16.00. Poleg svojih otrok lahko vsak vpiše samo še 1 otroka. Omejeno št. mest. Zamudniki lahko pokličejo, da izvejo, če je še kakšno prosto mesto. Info na št. 040-370846 vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 17. ure. OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: v petek, 16. maja, ob 19.30 na balinišču uradno odprtje in koncert MoPZ Shola cantorum A. Pa-cini iz Atrija; v soboto, 17. maja, 9.0019.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 14.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, 18.00-22.00 potujoči muzi-kanti - Godba Salež, ob 20.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Shola canto-rum A. Pacini iz Atrija; v nedeljo, 18. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Sa-matorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, ex-tempore za otroke. Več na www.comune.sgonico.ts.it. SKD LIPA iz Bazovice namerava organizirati likovni tečaj namenjen začetnikom in tistim, ki že spretno vrtijo v svojih rokah svinčnike in čopiče. Vodil ga bo priznani slikar Marjan Mi-klavec iz Sežane, poznan po svojih delih. Odvijal se ob petkih, od 17.30 do 21.00, od 16. maja do 13. junija (5 srečanj). Prijave na tel. št. 333-8994783 ali lipa@email.it. SKD SLOVENEC vabi vaščane v soboto, 17. maja, od 9. ure dalje, na prostovoljno akcijo za ureditevParka Hri-benca, za 44. Praznik vina, ki bo od 30. maja, do 2. junija. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA Slovenije - Podružnica Kras vabi v nedeljo, 18. maja, na pohod v Škrbi-no oz. Šibelje in od tam na Sv. Kateri-no ter hrib Ovčjak z ogledom zasebnega muzeja Silvana Furlana v Šibeljah. Pohod vodi Amadej Škibin. Odhod ob 8. uri s stare avtobusne postaje v Sežani. Informacije na tel. 040-900021 (dr. Ljubislava Škibin) po 15. uri. DSI vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Marijo Stanonik, avtorico publikacije »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«. Sodelovala bosta Bogomila Kra-vos in Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. JUS REPEN vabi člane, da se udeležijo 17. občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v stari šoli na Colu. SKGZ vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3; predavanje o liku in delu Alojza Rebule (prof. Jadranka Cergol) pa bo 6. junija, v okviru simpozija Slavističnega društva. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da bo prihodnje srečanje v torek, 20. maja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja od 14.00 do 18.00 v se-sljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). NK KRAS REPEN v sodelovanju z ZSŠDI organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. 6. 2014 do 21. 6. 2014 na športnem igrišču v Repnu. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka 6. 6. 2014. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 3332939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene polet- ne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@ac-cademialiricasantacroce.com, 3497730364 (Desirè) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. 13 Prireditve KINEMATOGRAFSKI KROŽEK C. CHAPLIN in krožek ARCI Zvezda, vabita v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, danes, 15. maja, ob 18.30 na srečanje s partizansko kurirko in bivšo senatorko Lidio Menapace, ki bo predstavila knjigo »La Partigiana-la mia Resistenza«, sledi predvajanje filma »Ci dichiarano nipoti politici«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN RADIJSKI ODER vabita v petek, 16. maja, ob 18. uri na ogled otroške igrice Lučke Susič »Stara hiška, hruška, buška in zlato pero«. Izvajajo mali gojenci Tečaja lepe govorice Radijskega odra, pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin. Pobudo je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. GLASBENA MATICA vabi vse otroke in njihove starše v petek, 16. maja, ob 16.30 v Prosvetni dom na Opčine na ogled spevoigre Kraljica Vida. Izvajajo učenci Glasbene matice iz Špetra, otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in orkester Gm Špeter, solisti in mladi Beneškega gledališča. Dirigent: David Klodič. Vstop prost! OBČINA DOLINA vabi, v sklopu praznovanj ob 120. obletnici SKD Slavec iz Ricmanj, na otvoritev stalne razstave »Borisu Zuljanu od vseh nas«, v petek, 16. maja, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Predstavitev prof. Jasna Merkù. Kulturni program bodo oblikovali člani domačih društev. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na zaključni nastop Glasbene kambrce in solistov v petek, 16. maja, ob 20. uri. Sodelujejo: Glasbena kambrca, vodi Tina Renar; solisti Glasbene kambrce pod mentorstvom Aleksandre Pertot; klavirska spremljava Beatrice Zonta, Simon Kravos in Martin Vertovec. SLOVENSKI KLUB vabi v petek, 16. maja, ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. S. Francesco 20, na predvajanje dokumentarca novinarja Erika Valenčiča »Koalicija Sovraštva«, ki prikazuje delovanje neonacističnih skupin v Sloveniji ter ravnodušnost različnih slovenskih vlad do tega zaskrbljujočega pojava. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 3. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC, v sodelovanju s SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca, vabi člane in somišljenike v soboto, 17. maja, ob 20. uri na dvorišče društvenega kluba na dan včla-njevanja in ogled dokumentarca »Vstala Primorska«. Večer bo popestrila Marjetka Popovski s partizanskimi vižami s skupino deklet Cvet v laseh. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Treb-če (dir. Luka Carli) in Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'rici v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno trisobno stanovanje na Ul. Settefontane 4, blizu tržaškega Kulturnega doma. Tel. št.: 339-5840600. DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. GOSPA srednjih let z dolgotrajno izkušnjo išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-6055490 ali 3283677053. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. [H Osmice DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. prej do novice www.primorski.eu1 10 Četrtek, 15. maja 2014 KULTURA / stalno gledališče fjk - Izvrstna italijanska skupina v plesnem abonmaju Skupina Aterballetto plesala strogega Beria in igrivega Rossinija V tržaškem gledališču Rossetti je ansambel nastopil s koreografijama Forsytha in Bigonzettija Drugačen. Vrhunski. Ansambel sodobnega plesa Aterballetto je pomemben z več vidikov: sodi med redke skupine, ki so nastale in se razvile samostojno. Izven opernih hiš, namreč. Netipična za italijansko plesno sceno je tudi zaradi predanosti sodobnim tokovom. Praviloma izvaja koreografije živečih ali vsaj sodobnih avtorjev. Marsikdo, v prvi vrsti Amedeo Amodio in Mauro Bigonzetti, ki sta vrsto let umetniško vodila ansambel, je ustvarjal izrecno za Aterballetto. Od ustanovitve leta 1979 je skupina tehnično-umetniško rasla in danes jo lahko uvrščamo med izstopajoče italijanske. Tudi v evropskem okviru kakovostno zastopa italijansko plesno poustvarjalnost, ki med najboljšimi lahko zablesti le z baletnim ansamblom milanske operne hiše La Scala. Z odlično italijansko skupino Aterballetto je Stalno gledališče FJK v torek zvečer zaključilo svojo letošnjo abonmajsko plesno sezono. Gledalci so se tokrat v manjšem številu kot sicer odzvali na vabilo. Osemnajst. Devet in devet. Plesalk in plesalcev. Toliko jih je Aterbaletto razvrstil na odru za izvedbo dvodelne plesne predstave. Prvi del je bil namenjen neobičajni dvojici: znani ameriški ko-reograf William Forsythe, ki se je najprej uveljavil kot odličen plesalec, je za Frankfurtski balet, s katerim je dolgo sodeloval v obeh vlogah (umetniško ga je vodil v obdobju 1984-2004), je leta 1998 pripravil koreografijo workwithinwork. In sicer na glasbo Luciana Beria, kar je bilo kar drzno dejanje. Forsythu je bil zmerja pri srcu zvok violine in so se mu zato Dueti za dve violini (prvi zvezek, 1979-83) zdeli nadvse primerni. Na tej glasbeni osnovi je pripravil polurno plesno predstavo, v kateri plesalci nastopajo skupinsko, v manjših sestavih in posamezno. Duete iz naslova je plesno tolmačil v najrazličnejših kombinacijah. Kot je v glasbi mestoma čutiti pridih romantike, je slednja prikazana tudi v ples- nih klasičnih korakih in prvinah, ki so prvenstveno zaupane ženskam. Dogajanje na odru je dinamično in zadržano obenem, s plesnega vidika izredno prečiščeno. In prav s tehnično izpiljenostjo, ki jo zahteva tovrstna, nekoliko stroga koreografija, so člani ansambla Aterballetto dokazali, da jih lahko uvrščamo med prvovrstne plesalce. Skupina pleše originalno koreografijo, ki sta jo povzela Francesca Caroti in Allison Brown, kot je tudi po Forsythu prevzela scenografijo in igro luči. Na posneto glasbo so plesalci nastopili v kostumih Stephena Gallowaya. Drugi del je bil scensko-plesno bolj razgiban. Cristina Bozzolini, ki je trenutno umetniški vodja skupine, je v program uvrstila koreografijo svojega predhodnika. Mauro Bigonzetti je od leta 1997 do leta 2007 vodil skupino, do leta 2012 pa je bil osrednji koreograf ansambla, katerega je dvignil na evropsko raven. Koreografija Rossini Cards, seveda na Rossinijevo glasbo, je nastala leta 2004. Kot zna biti igriva in hudomušna glasba priljubljenega italijanskega avtorja, ima tudi koreografija nepogrešljiv pečat ironije in zabavnega doživljanja dogodkov. Plesalci včasih tudi malce zapojejo, rečejo kakšno, plesalka pa celo zrecitira recept testenin a la Rossini. Že sam naslov pove, da ne gre za zgodbo, temveč za »razglednice«, se pravi za utrinke, za posamične scene, ki se hitro izmenjujejo; vse je natančno določeno in izvedeno. Če je Forsythova koreografija učinkovala strogo, je Mauro Bigonzetti pripravil bolj všečno in zabavno delo. Tudi v tem člani Aterballetta dokazujejo, da so plesno odlično izurjeni, s tem da koreograf zahteva bolj celostno interpretacijo. V kostumih Helene Medeiros so se mladi plesalci odlično počutili, vsaj tako je bilo videti. In zabavali so se v izvedbi radostne koreografije, ki je od jih veliko zahtevala. Ni kaj, odličen zaključek plesnega abonmaja Stalnega gledališča FJK. (bip) filmi@primorski.eu GREMO V KINO koncert - Jutri v ljubljanskih Križankah Laibach s skladbami iz albuma Spectre Padre vostro (Svječenikova djeca) Hrvaška 2013 Režija: Vinko Brešan ° Igrajo: Krešimir Mikič, Goran Bogdan, Stjepan Perič Ocena: ★★★ Na oddaljeni dalmatinski otok dospe mlad duhovnik, ki si mora na vsak način pridobiti zaupanje skupnosti a tudi vodilnega kadra hrvaške Cerkve. Otočani so bili namreč zelo navezani na prejšnjega, starejšega duhovnika, ki ga bo prav pater Fabjan nadomestil. Mlad duhovnik pa je hkrati tudi zelo zaskrbljen, ker na otoku že več let število rojstev vrtoglavo upada in to predvsem zato, ker prebivalci uporabljajo kontracepcijska sredstva. Pater Fabjan, s pomočjo lekarnarja Marina in prodajalca Petra, ki v bližnjem kiosku prodaja časopise in drugo šaro, odloči, da gre tak trend spremeniti. V lekarni farmacevt tako nadomesti tablete proti nosečnosti z vitamini, vse kondome, ki so naprodaj v kiosku pa dosledno luknjajo s šivalnim strojem. Njihovo početje ima seveda v kratkem času neverjetne posledice. Otok sredi Jadrana postane izredna novica za krajevno kot tudi za svetovno kroniko. Nekateri že trdijo, da je to čudežen otok za vse, ki si želijo otrok. Posledice pa privedejo do nezaželenih porok in nosečnosti, kar ima v nekaterih primerih tudi tragični epilog. Brešanova komedija, ki je tako kot že njegov prejšnji film dosegla velik uspeh kritike in publike, pa je tudi odprta kritika početju cerkve, kar je v prejšnjih mesecih na Hrvaškem privedlo do polemik. Zgodba prežeta z balkanskim humorjem in nadrealističnimi elementi je tako od danes, v italijanskem prevodu, na ogled tudi v italijanskih kinod-voranah. Film so januarja že predstavili na tržaškem filmskem festivalu. Majsko dogajanje v Sloveniji bo najbolj živahno za številne ljubitelje skupine Laibach, ki bo nastopila v ljubljanskih Križankah jutri, 16. maja (s pri-četkom ob 20. uri). V slovenski prestolnici bo nastopila ena izmed najbolj »atipičnih« skupin v svetu glasbe. Tretjega marca je izšel težko pričakovani album Spectre, ki bo tudi sestavljal jedro številnih koncertov, ki jih skupina napoveduje tako v Evropi kot po svetu za promocijo tega albuma. Izčrpni evropski turneji (30 koncertov) bo jeseni sledila tudi ameriška. Skupina je medtem prvič nastopila na Kitajskem, v Hong Kongu. Ravno ob koncu pomladnega dela turneje se bo Laibach jutri po dolgem času spet vrnil tudi v ljubljanske Križanke, kjer je skupina prvič nastopila na znamenitem Novem rocku 82'. To bo od leta 1981 njen šesti nastop v Križankah in 26. v slovenski prestolnici. Angleški tisk jih je v 80-ih označil za najnevarnejšo skupino na svetu, ne-wyorški radio jih je v 90-ih na gostovanju po Ameriki najavil kot skupino, ki ukinja države in ustvarja nove, v Srbiji pa še zdaj poslušajo očitke, da so oni krivi za razpad Jugoslavije. V ZDA so jim zaradi ideološke nevarnosti prvič zavrnili vstop v državo, nekatere evropske države so jih na odre spustile šele pred kratkim. Od ustanovitve leta 1980 v Rdečih revirjih pa do danes je skupina odigrala že več kot 1000 koncertov po vsem svetu, objavila pa je več kot 30 albumov, od tega 15 studijskih. Mednarodni izbor vodilnih glasbenih kritikov iz celega sveta je njihovo ploščo Opus Dei (Mute Records, 1987) uvrstil med tisoč najpomembnejših albumov vseh časov v zgodovini popularne glasbe. Laibach so izrazito vplivali na skupino Rammstein, ki jih navaja kot svojo najmočnejšo inspiracijo, Marylin Manson se je pred njimi dobesedno spustil na kolena. Leto 2013 je Laibach zaključil z nastopi v razbeljeni Ukrajini in Rusiji, letos pa skupina začenja novo poglavje v svoji dolgi zgodovini z novim albumom Spectre. Cena vstopnic v pred-prodaji: stojišče 25,00 €. (IF) f N llí i1 ^ skk in mosp Literarni natečaj za mlade Pisanje kot izražanje lastnih misli, kot iskanje lastne kreativnosti, svobodnega izražanja lastnih občutkov, vse to in še mnogo več so imeli v mislih organizatorji literarnega natečaja za mlade in delavnice ustvarjalnega pisanja. Za nikogar ni več skrivnost, da ima razvoj lastne ustvarjalnosti, še posebej pisne - mnoge pozitivne učinke, ki lahko bistveno vplivajo na osebnost vsakega izmed nas. Baje ni nikoli za to prepozno; posebej pa to velja za razvoj osebnosti mladostnikov in mladostnic. Preko pisanja namreč lahko razvijajo sposobnost samoanalize, učijo se najprej prepoznavanja lastnih misli in čustev, njihove poglobitve in elaboracije, divergentnega mišljenja, itd. Predvsem pa je nadvse pomembno znati dati glas svojim lastnim mislim in občutkom. Vse to prispeva k krepitvi samozavesti in vere vase. Verjetno ni treba še dalje naštevati, kako pomembno je, da se mladi skušajo izpopolnjevati in rasti na tem področju. Ne gre torej zamuditi priložnosti, ki jim jo nudijo Skk in Mosp s svojo pobudo. Gotovo z dvema srečanjema ne bo mogoče doseči vsega zgoraj navedenega, vendar bi bil to lahko dober začetek. Literarni natečaj je tokrat posvečen Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se devetdesetletnici. V tem okviru so si zamislili dve brezplačni srečanji: eno kot dvour-no delavnico kreativnega pisanja, drugo pa v obliki predavanja, namenjenega spoznavanju Rebulo-vega dela. Zbiranje literarnih prispevkov za literarnim natečajem v prozi in poeziji že poteka in se bo zaključilo 22. maja (torej je za mlade še dovolj časa, da pošljejo svoj prispevek!). Vsekakor organizatorji poudarjajo, da sta tema in oblika literarnih prispevkov prosti, izbira citatov iz Rebulovih del naj bo le možnost navdiha. Pod strokovnim vodstvom literarne ustvarjalke in profesorice Marije Kostnapfelj bodo mladi lahko odkrili nekatere skrivnosti o tem, kako pripovedovati. Njena delavnica bo na sporedu v torek, 20. maja ob 18. uri na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, ulica Donizetti 3. Izdelke, ki bodo nastali na srečanju, bodo udeleženci lahko oddali za literarni natečaj. Drugo srečanje, tokrat v obliki predavanja, bo namenjeno spoznavanju Rebulovega dela. Namenjeno bo mladim, predavala pa bo mlada univerzitetna prof. Jadranka Cergol in bo uvrščeno v simpozij Slavističnega društva o pisatelju Rebuli. Ta bo potekal 6. junija; takrat bo na vrsti tudi slovesno nagrajevanje zmagovalcev natečaja. Vse prispevke bo ocenila posebna komisija. Prvouvrščeni bo prejel denarno nagrado, medtem ko bosta ostala dva nagrajenca dobila darilo oz. knjižno nagrado. Ostala boljša dela bodo objavljena v Rasti, mladinski prilogi Mladike. Svoje prispevke lahko mladi do 25. leta starosti (tudi brez udeležbe na predavanju in delavnici) pošljejo ali prinesejo osebno na naslov SKK- MOSP, ul. Donizetti 3, 34100 Trst (s pripisom: »za literarni natečaj«). Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto kuverto z isto šifro ali psevdonimom pa naj avtor priloži ime in priimek, naslov, letnik rojstva ter telefonsko številko. / ITALIJA, SVET Četrtek, 15. maja 2014 1 1 moskva / kijev - Ruski zunanji minister apelira k dialogu Lavrov: Ukrajina na robu državljanskega spopada Včerajšnje enostransko »dialoško« srečanje v Kijevu ni prineslo rezultatov MOSKVA / KIJEV - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj dejal, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, zato bo težko 25. maja izvedla svobodne in poštene predsedniške volitve. »Ko Ukrajinci ubijajo Ukrajince, je po mojem mnenju tako blizu državljanski vojni, da bližje ne more biti,« je dejal v pogovoru za televizijo Bloomberg. Po njegovem mnenju vojna že poteka na vzhodu in jugu Ukrajine, kjer uporabljajo tudi težko orožje. Zato po njegovem svobodnih in poštenih volitev ne bo mogoče izvesti. Znova je ponovil stališče Moskve, da bi morali na okroglih mizah oziroma v dialogu za rešitev krize v Ukrajini, ki naj bi se začel včeraj, sodelovati tudi uporniki. »Verjamemo, da je za uspeh tega nacionalnega dialoga nujno treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh regij v Ukrajini,« je dejal. To pomeni, da bi v dialogu morali sodelovati ne samo separatisti z vzhoda in juga države, ampak »tudi regije na zahodu, kjer imamo prav tako nekaj vprašanj, povezanih s samoodločbo manjšin«, je dejal. Spopadi na vzhodu Ukrajine so včeraj zahtevali nove žrtve. Proruski separatisti so sporočili, da so v spopadih na obrobju mesta Slavjansk ponoči ubili osem ukrajinskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal samooklicani župan Slavjanska Vjačeslav Ponomarjov, so separatisti odgovorili na napad ukrajinskih sil, pri tem pa ubili osem ukrajinskih vojakov in uničili več vojaških vozil ukrajinske vojske. Dodal je, da so tudi uporniki utrpeli izgube, a ni pojasnil kakšne. V Kijevu se je včeraj na pobudo zahodne diplomacije začel dialog o »nacionalni enotnosti«, katerega cilj je rešitev ukrajinske krize. Prvo srečanje se je končalo brez oprijemljivih rezultatov, so se pa sogovorniki dogovorili o nadaljnjih pogovorih, ki bi se lahko nadaljevali v soboto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Srečanja, ki ga je odprl začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turči-nov, so se po navedbah francoske tiskovne agencije AFP udeležili predstavniki vlade, med njimi začasni premier Arse-nij Jacenjuk, poslanci, dva bivša predsednika Ukrajine, pa tudi verski predstavniki in predsedniški kandidati. Kljub pritiskom Zahoda in podpori Rusije med udeleženci ni bilo proru-skih separatistov, saj prozahodna ukrajinska vlada zavrača pogovore z njimi. To je naletelo na številne kritike, ki pa so jih oblasti v Kijevu zavrnile s pojasnilom, da je dialog mogoč zgolj s tistimi, ki nimajo »krvavih rok«. Turčinov je v otvoritvenem govoru sicer poudaril, da so pripravljeni prisluhniti proruskim aktivistom na vzhodu države, da pa »ne smejo pobijati, pleniti ali zasedati vladnih poslopij«. Ponovil je, da bodo tisti, ki imajo orožje v rokah in ki vodijo vojno proti lastni državi odgovarjali pred zakonom in da se ne bodo uklonili njihovemu izsiljevanju. Dejal je tudi, da je priključitev Krima Rusiji marca letos Ukrajino stala več kot 73 milijard evrov, saj je bila uničena infrastruktura na polotoku z obsežnimi rezervami zemeljskega plina in zasedena podjetja. Ruska agresija se ni ustavila in se je razširila, je še dejal in poudaril, da so razmere v Donecku in Lugan-sku eksplozivne. (STA) V Vietnamu nasilni protikitajski izgredi HANOI / PEKING / TAIPEI - V Vietnamu so protikitajski protestniki po poročanju medijev zanetili požare v najmanj 15 tovarnah. Razburilo jih je zaostrovanje ozemeljskega spora med državama v Južno-kitajskem morju, potem ko je Peking minuli teden svojo naftno ploščad prestavil na območje, ki si ga lasti Vietnam. Gre za najhujše protikitaj-ske nemire v Vietnamu v zadnjih le-tih.V bližini omenjene sporne naftne ploščadi je nato v minulih dneh prišlo do vrste incidentov med kitajskimi in vietnamskimi ladjami, državi pa druga drugo krivita za naraščanje napetosti. V več vietnamskih mestih so zato že minuli konec tedna potekali množični protikitajski protesti, v torek pa so izbruhnili še izgredi, v katerih so jezni vietnamski delavci zažigali in drugače opustošili kakih sto tovarn, plenili blago ter napadali pisarne in varnostnike. Na ulice se je odpravilo na de-settisoče ljudi, zaposlenih v industrijskih conah v provinci Binh Duong, kjer je veliko tujih tovarn. Njihove tarče so bila načeloma kitajska podjetja, a so v jezi napadali tudi nekatera druga tuja podjetja, kot so taj-vanska, japonska in južnokorejska. Ponekod so se spravili še na kitajske delavce, a o žrtvah niso poročali. Uničen oklepnik ukrajinske vojske ansa rim - Odmevi na trditve bivšega finančnega ministra ZDA Geithnerja Kvirinal: »Berlusconi je kot predsednik vlade odstopil svobodno in pri polni odgovornosti« RIM - Iz urada predsednika republike Giorgia Napolitana so včeraj sporočili, da nič niso vedeli o kakšnih pritiskih na predsednika vlade v zadnjih letih. Predsednik države o ničemer takem ni bil informiran. Kvirinal je s sporočilom javnosti odgovoril na trditve bivšega Obamovega za-kladnega ministra Timothyja Geithnerja, ki je v svoji knjigi »Stress Test« navedel, naj bi v letu 2011 bil deležen pritiskov, zato da pade Berlusconijeva vlada. V sporočilu urad predsednika republike navaja, »da se je »odgovorna in svobodno podana ostavka predsednika vlade Berlus-conija 12. novembra 2011, ki je bila napovedana že prej, 8. novembra, nanašala izključno na politično-parlamentarno dogajanje v Italiji«. Novica o Geithnerjevih izjavah je, kot je bilo pričakovati sprožila val reakcij, posebej pri Forza Italia in Berlusco-niju, ki je v televizijski oddaji govoril o »komplotu« proti njemu, ki ga je državni poglavar zamolčal. Predsednik poslancev stranke Rento Brunetta je včeraj predstavil v parlamentu predlog o preiskovalni komisiji, ki naj bi »razčistila okoliščine«, ki so privedle do Berlusconijevega odstopa. Glas je takoj povzdignil tudi sam Berlusconi, ki je med drugim napadel časopise, češ da novici niso posvetili potrebne pozornosti. Zatrdil je, da ni šlo za komplot, temveč za »pravo akcijo proti njemu, ker da kot predsednik vlade ni dovolil, da »bi Francija in Nemčija delala svoje interese«. Bivši vitez je govoril o »slepariji s spreadom« in je tako skušal v čisto drugačni, seveda pozitivni luči, prikazati svojo tedanjo vlogo. Giorgio Napolitano in Silvio Berlusconi ansa carigrad - V eksploziji umrlo 245 rudarjev, kakih 100 pa še vedno pogrešajo Tragedija v turškem premogovniku Eden od rudarjev je povedal, da delavci pod zemljo niso bili zaščiteni in da niso v jaških izvajali nobenih varnostnih ukrepov Razjarjeni rudarji so ob prihodu obrcali avto premierja Erdogana ansa CARIGRAD - Torkova tragedija v premogovniku na zahodu Turčije je po zadnjih podatkih terjala 245 življenj, 450 rudarjev so rešili. Pod zemljo še vedno ostaja okoli sto rudarjev, upanje v njihovo rešitev pa je vse manjše. Vzrok nesreče še ni znan. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Premier Recep Tayyip Erdogan je napovedal podrobno preiskavo. Eksplozijo v premogovniku v Somi v pokrajini Manisa, ki je odjeknila v torek okoli 14.30 po srednjeevropskem času, naj bi po prvih ugotovitvah povzročila napaka na električnem transformatorju. Čeprav so mediji že poročali, da je gasilcem v torek uspelo pogasiti požar, ki ga je v rudniku sprožila eksplozija, sedaj pravijo drugače. Po besedah turškega ministra za energijo Tanerja Yildiza v premogovniku še vedno gori in ognja še niso spravili pod nadzor. V rudniku je bilo v času nesreče 787 rudarjev, še vedno pa naj bi jih bilo pod zemljo ujetih okoli 120. Večina od 245 rudarjev, ki so umrli, naj bi se zastrupilo z ogljikovim monoksidom. Reševalci domnevajo, da so obtičali približno dva kilometra pod površjem in štiri kilometre od izhoda. Med tistimi, ki so jih izpod zemlje uspeli rešiti žive, je 80 ranjenih, štirje med njimi huje. Yildiz je opozoril, da reševalci bijejo težko bitko s časom in da upanje za preživele izginja. Rudarji v jaških so v veliki nevarnosti zaradi ognja in strupenega ogljikovega monoksida, ki ovirata tudi reševalce. Vsi rudarji naj bi sicer imeli plinske maske, a je vprašanje, kako dolgo bodo te zdržale. Premogovniško podjetje Soma Komur je v izjavi za javnost zatrdilo, da so v premogovniku veljali maksimalni varnostni ukrepi in da so izvajali inšpekcije. Nasprotno je eden od rudarjev povedal, da delavci pod zemljo niso bili zaščiteni, da niso v jaških izvajali nobenih varnostnih ukrepov, da so sindikati zgolj »lutke« in da vodstvo skrbi le denar. Jezo zaradi nesreče je v Ankari izrazilo tudi okoli 800 protestnikov. Demonstranti, med katerimi je bila večina študentov, so vzklikali protivladne slogane in metali kamenje na policiste. Ti so odgovorili s solzivcem in vodnim topom. Množica jeznih protestnikov pa je ob Erdoganovem obisku v Somi obrcala premierov avtov in pozivala k odstopu vlade. Erdogan, ki je zaradi nesreče odpovedal obisk v Albaniji in obiskal prizorišče tragedije, je zavrnil vsakršno odgovornost vlade zaradi malomarnosti. (STA) 1 2 Četrtek, 15. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Prevod slovenskih računov je po pravilih obvezen Pred davčno upravo niso vsi jeziki enaki Obče znano je, da je italijanska birokracija vir zapletov in nevšečnosti vseh vrst, njene zahteve pa včasih privedejo do naravnost absurdnih situacij in celo do diskriminacije. Primer le-tega so navodila za izpolnjevanje davčnih prijav dohodkov, iz katerih izhaja, da veljajo za prebivalce dežele Doline Aosta in pokrajine Bocen drugačna pravila kot za živeče v Furlaniji-Julijski krajini. Problem je povezan z možnostjo odbitja dela stroškov za zdravila in zdravstvene storitve, ki jih je davkoplačevalec nabavil oz. koristil v tujini. Francozi v Dolini Ao-sta, Južnotirolci ter njihovi sokrajani italijanske narodnosti lahko svojim davčnim prijavam priložijo potrdila in račune v francoskem oz. nemškem jeziku, za Goričane in ostale prebivalce FJK, ki obiskujejo zdravstvene službe, ambulante in lekarne v Sloveniji, pa to ne velja. »V pravilniku za izpolnjevanje davčne prijave je zapisano, da je treba davčni prijavi ob dokumentih, ki so bili izdani v slovenskem jeziku, priložiti tudi italijanski prevod,« pravi Livio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško, ki je bil tudi sam presenečen nad to ugotovitvijo, saj so tako njemu kot tudi poslanki Tamari Blažina v prejšnjih letih na deželni direkciji Agencije za prihodke zagotovili, da je problem rešen in da prevodi dokumentov iz slovenščine v italijanščino niso potrebni. »Kaže, da so davčne svetovalnice v Gorici brez težav sprejemale dokumentacijo v izključno slovenskem jeziku, v Tržiču pa so ponekod zahtevali tudi prevod v italijanščino. Očitno je na tem področju kar nekaj zmede,« ugotavlja Se-molič in izpostavlja, da veljajo različna pravila tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki lahko dokumente sami prevedejo oz. za prevod zaprosijo občinsko jezikovno službo, ter za italijansko govoreče Go-ričane, Tržičane itd., ki si morajo priskrbeti overjeni prevod, kar seveda predstavlja dodaten strošek. »To je smešno. Kako je mogoče preveriti, ali nekdo pripada slovenski manjšini?« se kritično sprašuje Semolič, ki se je o problemu včeraj pogovoril z deželno direktorico Agencije za prihodke Paolo Muratori. »Direktorica mi je potrdila, da so pravila zaenkrat taka, povedala pa mi je tudi, da je prav v teh dneh posredovala sporočilo vsem pristojnim službam, naj bodo "fleksibilne" oz. naj sprejemajo tudi dokumenta- TRZIC Raziskujejo pojav alkoholiziranosti Po 300 anketah, ki so jih s pomočjo družbe Fincantieri razdelili med lad-jedelniškimi delavci, po kar 1500 vprašalnikih, na katere so odgovarjali višješolci iz Tržiča in Štarancana, in po osmih intervjujih z upravitelji gostinskih lokalov se bodo v problematiko prekomernega uživanja alkohola in z njimi povezano socialno stisko poglobili še s pomočjo telefonskih pogovorov s 150 prebivalci Tržiča, ki jih bodo izbrali med ljudmi vseh starosti. Raziskava sodi v projekt »Ulisse«, ki ga zadruga Cosmo izvaja v sodelovanju s tržiško občino in zdravstvenim podjetjem ter pod vodstvom strokovnjakov. Analizirali bodo tudi pojav alkoholiziranosti med mladimi z namenom, da na podlagi ugotovitev pripravijo informativno kampanjo in preventivne ukrepe. K sodelovanju bodo seveda povabili šole. Občinska uprava in vsi partnerji pri projektu prosijo občane, s katerimi bodo poverjene osebe iz zadruge Cosmo stopile v stik, da s svojimi odgovori pomagajo sestaviti izčrpno sliko obravnavanega pojava. Izsledke bodo predstavili 3. junija, ko bodo ugotovitve obdelali tako na »političnem« kot tudi na »operativnem« omizju. gorica - Carlo Rao Aretirali goljufa Od leta 2012 dalje se je skrival pred organi kazenskega pregona, sinoči pa so z goriške kvesture sporočili, da je znani tržiški goljuf Carlo Rao v zaporu. Obsojen je bil na 28 let zaporne kazni. Sodili so mu do leta 2011, nakar je za sabo zabrisal vsako sled. »Našli smo ga,« je povedal vodja letečega oddelka goriške kvestur Claudio Culot, ki bo podrobnosti o aretaciji pojasnil danes dopoldne. Rao je »osebnost«, saj je ogoljufal na stotine, če ne celo na tisoče ljudi preko spletne prodajalne eBay. Ponujal je vsakovrstno blago in storitve, od mobitelov, dra- Davčna prijava tudi v slovenščini, priloženi računi pa le v italijanščini? guljev in telefonskih kartic do stanovanj ter počitniških in vikend paketov. Kupci pa so zaman čakali na kupljeno blago. Tako si je prisvojil več sto tisoč evrov. Prvo njegovo goljufijo so ugotovili leta 2004, nakar ga je iskalo vsaj petdeset italijanskih kvestur in tudi Interpol, saj je bil aktiven tudi v tujini. Skrival se je za lažnimi imeni, ogoljufal je celo svojo partnerko. Prvič so ga aretirali v Vidmu marca 2005, toda vrnil se je na prostost, ker italijanska zakonodaja zaradi goljufije ne predvideva zapora. Ko so ga avgusta 2009 po navodilih italijanske policije aretirali v francoskem mestu Toulon, ga je doletela hujša obtožnica in nato še obsodba, ki pa se ji je izognil. Iskali so ga z mednarodno tiralico. cijo v slovenskem jeziku, saj bo Agencija ob potrebi lahko poskrbela za prevode s pomočjo prevajalskih služb. Zagotovila mi je, da deželno vodstvo Agencije za prihodke na tem ne namerava ustvarjati težav davkoplačevalcem, temveč se zavzema za poenostavitev postopkov,« je vsebino pogovora z direktorico povzel Semolič in še napovedal, da bo Blažinova v Rimu posredovala za poenotenje pravil, ki se jih morajo davkoplačevalci držati v Dolini Aosta, v Bocnu in v FJK oz. da bo pravilnik za izpolnjevanje davčnih prijav tudi pri nas dopuščal prilaganje dokumentov in faktur v slovenskem jeziku. O tem vprašanju se bo v kratkem pogovorila tudi z namestnikom finančnega ministra, senatorjem Enricom Morandom. (Ale) vileš - Odprli službo InfoJobLavoro Pomoč pri iskanju dela Delovala bo ob sredah popoldne v prostorih turistične infotočke pokrajine - Informacije bodo nudili tudi delodajalcem V centru Tiare v Vilešu so včeraj predstavili novo infotočko, kjer bodo ponujali nasvete brezposelnim, ki iščejo službo, in trgovinam nakupovalnega središča, ki potrebujejo pomoč pri zaposlovanju osebja. Službo InfoJobLavoro je goriška pokrajina odprla v prostorih svoje infotočke Kras 2014+, preko katere že ne- ajdovščina-washington - Zelena luč zvezne uprave Proizvodnja v Italiji omogoča Pipistrelu prodajo letal v ZDA Ameriška zvezna uprava za zračni promet (FAA) je pri slovenskem proizvajalcu lahkih športnih letal Pipi-strel izvedla pregled objektov v Sloveniji in Italiji ter ugotovila, da je vse v najlepšem redu, kar pomeni, da se lahko prodaja iz Italije na ameriški trg nadaljuje. Prodaja iz Slovenije, ker ni bilateralnega sporazuma z ZDA, še vedno ni mogoča. Revija Flying poroča, da je FAA potrdila proizvode, organizacijo proizvodnje, procedure, vzdrževalne vidike in dokumentacijo za lahka športna letala, ki se prodajajo v ZDA. »Cenimo in pozdravljamo profesionalni odnos ekipe FAA in njen pri- stop k dvigu ravni varnosti ter upoštevanja predpisov skozi vso industrijo lahkih športnih letal z izvajanjem tako visoko kakovostnih in strogih pregledov,« je po poročanju revije Flying izjavil ustanovitelj in prvi mož ajdovskega Pipi-strela, Ivo Boscarol. Omenjena ameriška zvezna uprava je julija lani objavila ukaz za večji nadzor v procesu kvalificiranja posebnih lahkih športnih letal za pridobitev certifikata za letenje nad ZDA. Pregled Pi-pistrela je bil v skladu s tem ukazom. Pi-pistrel je imel z Američani težave leta 2012, ki so bile banalne narave. Uradniki FAA v brskalniku Google niso na- šli Pipistrelove tovarne v Italiji in so za nekaj časa ustavili prodajo v ZDA. Slovenija z ZDA nima bilateralnega sporazuma o certifikaciji letal in na ameriški trg ne sme izvažati letal, ki so izdelana v Sloveniji. Pipistrel se je problemu izognil z odprtjem podjetja in proizvodnjo letal v Italiji, ki tovrsten sporazum ima, vendar pa je uradniki FAA uvodoma niso našli na svetovnem spletu. Tudi zaradi dejstva, da iz Slovenije ne morejo prodajati v Ameriko, bodo proizvodno halo zgradili na letališkem zemljišču pri Gorici, je še pred nedavnim priselitev čez državno mejo pojasnil Ivo Boscarol. kaj mesecev promovira turistično, okolj-sko in kulturno ponudbo goriškega, a tudi širšega čezmejnega prostora. Služba InfoJobLavoro, katere cilj so tudi promocija deželnih projektov za zaposlovanje ter spodbujanje podjetništva, bo še dodatno razširila in okrepila paleto brezplačnih storitev, ki jih pokrajina ponuja iskalcem dela preko svojih uradov za zaposlovanje v Gorici in v Tržiču. Urad bo v poskusnem obdobju odprt vsako sredo popoldne, obiskovalcem pa bo ponujal prve informacije o delovanju uradov za zaposlovanje in ponudbi dela na Goriškem. »Po pozitivni izkušnji urada za zaposlovanje, ki je deloval na županstvu v Vilešu pred odprtjem centra Tiare, je želela pokrajina s to novo info-točko ponovno izkazati svojo pozornost do vprašanja zaposlovanja in ustvariti novo priložnost za srečevanje med ponudniki in iskalci zaposlitve,« je povedala pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in spomnila, da je pred kratkim stopil v živo tudi nov evropski projekt Garanzia Giovani, ki je namenjen zbliževanju med mladimi in trgom dela. »V nakupovalnih središčih je običajno veliko mladih, zato bo infotočka InfoJobLavoro tudi priložnost, da jim bomo predstavili priložnosti projekta Ga-ranzia Giovani,« je povedala Cecotova, ki se je včerajšnjega odprtja udeležila skupaj s pokrajinsko svetnico Simonetto Vecchi in funkcionarko Eleno Ciancia. Udeleženci včerajšnjega odprtja info-točke bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. maja 2014 13 gorica - Rasistična objava na spletu Zadrega za upravo Bivša italijanska ministrica Cecile Kyenge je bila ponovno tarča rasističnega napada. Nizkotnih žaljivk na račun njenega izvora in barve polti je bilo v minulih letih toliko, da bi novih izpadov ne-strpnežev najraje ne izpostavljali, tokrat pa se je rasistični komentar pojavil na Face-book profilu »Sportello 4 Zampe« pokrajine Gorica. Na »zidu« je bivša uslužbenka pokrajine objavila fotografijo Kyen-geve, ob kateri je pisalo »Io sono italiana« (Italijanka sem), pod njo pa še fotografijo psa s pripisom »E io sono un gatto« (Jaz sem pa mačka). Z nespodobno objavo je bila pokrajinska uprava kmalu seznanjena, pred odstranitvijo pa je »post« že požel sedem »všečkov« in en naklonjen komentar. Upravo je dogodek, o katerem poročajo številni mediji (objavili so jo tudi na spletni strani dnevnika Repubblica), spravil v precejšnjo zadrego. Z urada za stike z javnostmi so nemudoma poslali izjavo razburjenega predsednika Enrica Gherg-hette, ki je izpostavil, da nesrečna objava ne odraža stališča pokrajinske uprave. »Pojasniti moram, da je "post" na lastno pobudo objavila bivša uslužbenka, ki danes sodeluje kot prostovoljka s službo "Spor-tello 4 Zampe", t.j. uradom, ki smo ga ustanovili za zaščito domačih živali. Stališče, ki ga je uslužbenka izrazila, je meni in ostalim članom odbora popolnoma tuje. Ko so nas o dogodku obvestili, smo objavo nemudoma izbrisali, sodelavki pa smo odvzeli upraviteljsko vlogo,« je povedal Gherg-hetta in poudaril, da je bivša uslužbenka Eleonora Zanutel že podpisala pisno opravičilo, ki je objavljeno na spletni strani goriške pokrajine. »Oproščam se po- Bivša ministrica (zgoraj) in rasistični »post« (spodaj) krajini in uporabnikom Facebook strani Sportello 4 Zampe. Post je bil namreč po pomoti objavljen na tem mestu. Nisem nameravala biti žaljiva, zato se opravičujem predvsem poslanki Cecile Kyenge,« piše Zanutelova. Tudi Gherghetta se je opravičil ministrici, ob tem pa jo je povabil, naj se 2. junija udeleži slovesnosti ob prazniku republike v goriški pokrajini. Marsikdo pa meni, da je bil Gherghetta premehak in da bi moral sodelavko, ki jo je »zakuhala«, nemudoma odsloviti in z njo prekiniti vsako sodelovanje. O tem je tekla beseda tudi na vroči seji pokrajinskega odbora, kjer so bili nekateri kritični do predsednikove odločitve. Med njimi je Ilaria Cecot, ki pobliže sledi problematiki priseljencev: »Od sprejetih odločitev se ograjujem. Sram me je.« (Ale) gorica - Didaktični paketi v okviru projekta »Živi Kras« Mladi »Trinkovci« spoznavali kraške lepote in zanimivosti NOVA GORICA Tudi goriški grad na turistični borzi V Novi Gorici do sobote prvič poteka Slovenska turistična borza SIW 2014, največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva. Današnji spoznavni večer predstavnikov slovenskih in tujih turističnih podjetij organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih agencij, interesnih združenj ter medijev bo potekal na gradu v Gorici, ostale aktivnosti bodo gostili v Hitovi Perli v Novi Gorici. Tridnevni dogodek prinaša priložnosti za nova poslovna srečanja ter razvoj in nadgradnjo obstoječih poslovnih sodelovanj, hkrati pa veliko pozornost namenja gostiteljem in gostujoči destinaciji. Goriška se bo gostom pokazala z vsemi svojimi čari: kulinariko, vinom in kulturno dediščino. (km) kostanjevica - Dvajset glasbenih let Frančiškov vrt, ki povezuje prostor »Želeli smo, da tu nastopajo mladi ljudje, da se urijo v svojem glasbenem razvoju in da od tu stopajo tudi na večje odre. Mislim, da nam je uspelo. Želeli pa smo tudi, da bi frančiškanski samostan na Kostanjevici še bolj povezal obe mesti: Gorico in Novo Gorico, pa tudi, da bi v to okolje pripeljali še furlansko kulturo, saj se mi zdi, da jo zelo malo ali pa sploh ne poznamo,« je vzroke za to, da je pred dvajsetimi leti na Kostanjevici prvič zazvenela Glasba z vrtov svetega Frančiška, nanizala Alenka Saksida, tedanja direktorica novogoriške-ga Kulturnega doma. Navdih za glasbeni ciklus se je pravzaprav rodil iz pobude tedanjega gvardija-na v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, patra Nika Žvoklja, ki si je prizadeval za ovrednotenje zapuščine jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in obeleži- vztrajnosti. Ko pa se je glasbeno jedro rodilo, se je tudi publika na hitro rodila. Sama vedno pravim, da ima goriška zemlja glasbo v sebi,« dodaja Saksidova. V dveh desetletjih se je na Kostanjevici zvrstilo lepo število koncertov. Prav vsi, kot tudi vsi nastopajoči, so popisani v zborniku, ki je te dni izšel v čast jubileju. Publikacija na 67 straneh prinaša vpogled v zgodovino cikla, bogato slikovno gradivo in medijske zapise o posameznih dogodkih. Pomen glasbenega ciklusa in vlogo v goriškem in širšem prostoru je v zborniku ovrednotila muzikologinja Metka Sulič, ki poudarja: »Prve sezone so bile v znamenju perspektivnih slovenskih glasbenikov, ki še vedno igrajo pri slovenskih mednarodno priznanih zasedbah. Tukaj so krstili tudi veliko novih del slovenskih skladateljev.« Za uvod v dvajseto sezono je na tor- Kostanjeviška cerkev in samostan tev 150-letnice njegovega rojstva. Osnovan je bil Škrabčev odbor, ki je leta 1994 zasnoval tudi glasbeni ciklus. »Takrat smo bili zasidrani v Kulturnem domu, z glasbenimi ponudbami, ki so se tam razvijale. Ko se je to uteklo, smo gledali za novimi izzivi. Zelo rada imam kulturno dediščino in tako smo hitro opazili grad na Dobrovem, v Kromberku, baziliko na Sveti Gori, dvorec Vogrsko ... Vsi ti objekti so polni dobre energije, glasba pa še posebej sodi v tak ambient. Na Kostanjevici sem občutila poseben izziv za poseben glasbeni ciklus. Tako smo ga v Kulturnem domu prevzeli v organizacijo,« se spominja Saksidova. S koncerti, na katerih so gostili mlade glasbene talente iz obeh prostorov, so tako že pred dvema desetletjema odpirali meje. »V kulturi smo jih odpirali že davno prej,« pritrjuje sogovornica. »Od samega začetka sem delala pri reviji Primorska poje. Že leta 1970 so na njej peli tudi slovenski pevski zbori iz Trsta, Benečije, Gorice ... S to idejo, petjem, se rušijo vse meje. Mislim pa, da je bila pot do glasbenega občinstva najprej težka, treba je bilo veliko kovem koncertnem večeru poskrbel pihalni kvintet Slowind, ki tudi praznuje dvajseti jubilej in ki je nastopil prav na prvi izvedbi Glasbe z vrtov svetega Frančiška, tedaj še kot mlad, neuveljavljen glasbeni ansambel. »Ob snovanju zbornika smo ugotovili, da je veliko tedaj mladih, še neuveljavljenih glasbenikov sedaj že usidranih v svet glasbe,« se doseženega cilja veseli sedanja direktorica novogoriškega Kulturnega doma Pavla Jarc, ki glasbeni ciklus izpostavlja še z naslednjega vidika: pomeni namreč ne le sodelovanje glasbenikov, glasbenih pedagogov in ustanov na obeh straneh meje na Goriškem, temveč povezuje tudi občinstvo iz obeh prostorov. »To je zelo pomemben vidik Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Glasba z vrtov svetega Frančiška ima kontinuiteto, kar ni zanemarljivo. Že dvajset let bogati ta prostor s tehtnimi koncerti in kulturnimi programi,« poudarja direktorica. Do 23. junija se bo med zidovi ko-stanjeviškega samostana zvrstilo še šest brezplačnih koncertov. Katja Munih Dijaki v odkrivanju kraškega okolja Svet slovenskih organizacij (SSO) je v sklopu projekta »Živi Kras - Carso vivo«, ki ga izvaja s finančno podporo Lokalne akcijske skupnosti (LAS) Kras, pripravil prvi didaktični paket za šole. Minuli ponedeljek so se dijaki prvih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice v spremstvu svojih profesorjev pripeljali v Sovodnje, kjer je potekal prvi del srečanja. Pod velikim šotorom na župnijskem vrtu, ki ga je dal na razpolago župnijski vikar Renato Podbersič, je učence in spremljevalce pričakal profesor in zgodovinar Peter Čer-nic. S pomočjo prosojnic jim je prikazal zanimivosti in posebnosti kraškega sveta in izpostavil napor, ki ga je moral človek vložiti, da se je ta ekosistem ohranil in razvil. Po predavanju so se odpeljali še na Vrh, kjer se je začel drugi del izobraževalnega programa. Sprehodili so se po stezah preko Brestovca do Vižintinov, po poti pa so si ogledali znamenitosti tega področja. Izlet se je končal z ogledom stare kraške hiše pri Vižintinih. gorica-ljubljana - Predstavitev festivala zgodovine eStoria Vabijo slovensko publiko Ob koncertu Uta Ughija na Sveti Gori prirejajo tudi ekskurzijo s turističnim avtobusom eStoriabus, ki jo bo v slovenščini vodil Saša Quinzi Ljubljanska predstavitev Mednarodni festival zgodovine eStoria, ki bo med 22. in 25. majem potekal v Gorici, se širi tudi čez nekdanjo mejo. Po predstavitvah v Gorici in v Milanu so prireditev, ki bo posvečena prvi svetovni vojni, v torek prvič predstavili v Ljubljani. Predstavitve so se udeležili zgodovinarka Petra Svoljšak, podpredsednica slovenskega nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnice prve svetovne vojne ter članica mednarodnega znanstvenega odbora festivala eStoria, ob njej pa vodja prireditve Adriano Ossola, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic in predstavnica Fundacije Poti miru, ki so letos združili moči in skupaj priredili koncert Uta Ughija, ki bo potekal 22. maja na Sveti Gori. Posebno pozornost so med predstavitvijo posvetili tudi ekskurziji s turističnim avtobusom eStoriabus, ki jo bo 23. maja v slovenščini vodil Saša Quinzi. Udeleženci se bodo odpravili do spomenika na Cerju, nato pa bodo pot nadaljevali v smeri Doberdoba, po katerem nosi naslov znani roman pisatelja Prežihova Voranca. Ustavili se bodo v Centru Gradina in nadaljevali do Parka Un-garetti v Zagraju, ki stoji na kraju prvih soških bitk. Naslednja etapa bo Redipulja, kjer bodo obiskali kostnico in muzej prve svetovne vojne ter grič sv. Elije in spominski park, ki je oblikovan kot široka terasasta aleja z reprodukcijami predmetov in originalnih napisov. Ob vrnitvi si bodo ogledali predstavo »Poti velike vojne«, ki sta jo pripravila društvo Artisti Associati in center Emil Komel. 1 4 Četrtek, 15. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na pokrajini o »zdravstvenem stanju« slovenskega šolstva Šole pod drobnogledom V okviru postopka za reorganizacijo višjih srednjih šol je goriška pokrajina v zadnjih mesecih priredila niz srečanj, zato da je prisluhnila potrebam, pričakovanjem in željam šolnikov, krajevnih uprav in drugih nosilcev interesov. Prvi načrt reorganizacije, ki ga je pokrajinska uprava predstavila novembra lani, je namreč izzval naval kritik, nakar je odbor predsednika Enrica Gherghette sklenil, da ubere pot participacije in s tem ustvari čim širši konsenz. Reforma višješolske mreže, na kateri dela odbornica Ilaria Cecot, zadeva le italijanske zavode, kljub temu pa bo konec meseca na sedežu pokrajine na Korzu Italia v Gorici potekalo srečanje o slovenskem šolstvu, ki se ga bodo ob ravnateljicah in drugih šolnikih udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij in krajevni upravitelji. »Čeprav pokrajina ne more vplivati na reorganizacijo slovenskega manjšinskega šolstva, ker ima poseben status, smo osvojili predlog nekaterih občin, da skličemo sestanek tudi na to temo in preverimo, kakšno je "zdravstveno stanje" slovenskih šol. Seznanjena sem na primer s problemom osipa na prehodu z nižjih na višje srednje šole, kar bo ena izmed obravnavanih tem. Pripravili naj bi tudi dokument z zaključki in predlogi, ki bi lahko bili podlaga za spremembe v korist slovenskega šolstva,« razlaga Ilaria Cecot. »Govor ne bo le o težavah, a tudi svetlih straneh in kakovosti slovenskega šolstva v Italiji,« dodaja pokrajinska funkcionarka Marjeta Kranner. Srečanje o slovenskem goriškem šolstvu bo po beseda Cecotove 29. maja z začetkom ob 17. uri. Na isto temo je beseda tekla tudi na zadnji seji slovenske konzul-te pri goriški pokrajini. Zaradi skromne udeležbe članov pa problematike niso pretresli, kakor si je predsednik konzulte David Peterin obetal. Ilaria Cecot Načrt Antonia Sant'Elie TRŽIČ »Vizionar« SantElia O restavriranju sodobne arhitekture bo govor danes na mednarodnem posvetu, ki bo odprt javnosti in bo z začetkom ob 14.30 potekal v galeriji na Trgu Cavour v Tržiču. Ob 17.30 bo na istem mestu še odprtje razstave, ki jo tržiška občina v sodelovanju s pina-koteko iz Coma posveča arhitektu-vizionarju Antoniu Sant'Elii. Umrl je v svojem 28. letu na tržiških bojiščih prve svetovne vojne. SanfElia je bil pionir moderne arhitekture in vzor tudi za futuristično umetnost. Na razstavi bo prikazanih šestnajst njegovih del. Padel je v strelskem jarku na koti 85, ki so ga po njem poimenovali in ga bodo ovrednotili v okviru tematskega parka. Obnovitvena dela naj bi se končala še pred koncem meseca. gorica - Podelili Humarjevo priznanje Sedemdesetletna prisotnost slovenskih redovnic v mestu Goriška skupnost Marijinih sester čudodelne svetinje, ki že 70 let opravlja v Gorici zdravstveno in dobrodelno poslanstvo, je ob koncu minulega tedna prejela 10. priznanje Kazimir Humar. Redovnice so namreč prišle v Gorico leta 1942, pred 50 leti pa so postale lastnice stavbe na Korzu Italija 120, ki nosi ime Dom Marije Kraljice. Praznično podelitev priznanja, ki je potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž in se je je udeležila tudi slovenska provin-cialka Marijinih sester s. Slavica Lesjak, je popestril otroški pevski zbor centra Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug ob sodelovanju pianista Davida Band-lja, flavtistk Svetlane Della Vedova in Ivane Gerin ter violinistk Gaje Prinčič in Valentine Furlan. V slavnostnem govoru je Lojzka Bratuž obudila nekaj osebnih spominov na čase, ko so njena mati Ljubka Šor-li, Irenka Bratina, Hubert Močnik in tudi ona sama hodili poučevat sestre, saj jim je bilo potrebno znanje v pripravi na bolni-čarski izpit. Kasneje je bila tudi sama, zaradi zdravstvenih težav, večkrat deležna njihovega gostoljubja, zato je tudi okusila, kako so vedno skrbne, ljubeznive in potrpežljive. Monica Quaggiato je v utemeljitvi priznanja orisala pot redovne skupnosti, ki je nastala v Ljubljani leta 1878. V Gorico so prišle, kot že rečeno, med drugo svetovno vojno; poklicali so jih na pomoč za služenje starejšim in nepokretnim bolnikom v bolnišnici v Ulici Diaz. Po vojni se jih je veliko vrnilo v Ljubljano, nekaj pa jih je le ostalo v Gorici in tako osnovalo prvo jedro goriške postojanke. Leta 1954 so kupile hišo v Ulici Cantu, ki pa je v naslednjih letih po- S. Andelka Grgic, ob njej Franka Žgavec in Franka Padovan fotol.k. stala pretesna; zato so se po slabih desetih letih preselile v prostornejšo stavbo na Kor-zu. Tam ves čas sprejemajo starejše osebe, med drugim so tudi »vedno pripravljene podpirati uveljavljanje slovenskih pravic in se zavzemajo za sodelovanje in sožitje med tu živečima narodoma, slovenskim in italijanskim,« je še pisano v utemeljitvi. Priznanje so Franka Žgavec, Franca Padovan in Damijana Čevdek Jug v imenu centra Bratuž, ZSKP in ZCPZ podelile goriški predstojnici s. Andelki Grgic. Ta je pred nekaj meseci uredila knjigo o dveh okroglih jubilejih goriških sester, ki je že zaradi bogatih podatkov in fotografij dragoceno pričevanje. Predstojnica se je zahvalila Bogu za dar 70-letnega domovanja v Gorici, pa tudi vsem navzočim in zlasti prirediteljem za priznanje, »ki jih je resnično presenetilo«. gorica - Ana Toroš »na kavi s knjigo« Gradnik na stičišču V italijanskem prostoru je bil dobro poznan v prvi polovici dvajsetega stoletja, vzadnjem času se zanimanje zanj spet prebuja Na srečanju »na kavi s knjigo«, ki ga je Katoliška knjigarna organizirala na Travniku v sodelovanju z Goriško Mohorjevo, je v pogovoru z Ano Toroš, avtorico knjige »O zemlja sladka: kamen, zrno, sok«, zaživel pesniški svet Alojza Gradnika. O avtorici je Aleksandra Čehovin povedala, da je po rodu Brika, leta 2006je postala magristrica znanosti s področja primerjalne književnosti in literarne teorije, leta 2009 pa je bila promovirana v doktorico znanosti. Lani je pri Slovenski matici izšla njena znanstvena monografija, ki je nastala na podlagi več kot 10-letnega preučevanja pesniškega in prevajalskega opusa Alojza Gradnika. Njegova poezija je raznolika, je dejala avtorica; v pesmih, ki govorijo o Brdih, je našla delček same sebe, »predvsem v tistih, v katerih pesnik govori o eksistencialni povezanosti briškega človeka za domačo zemljo«. Knjiga je razdeljena na tri poglavja, ki jih povezuje vprašanje o odnosu Aleksandra Čehovin in Ana Toroš v goriški knjigarni foto l.k. med Gradnikom in germanskim ter romanskim svetom. V prvem poglavju Toro-ševa raziskuje avtorjeve vezi z romanskimi in germanskimi literati, v drugem raziskuje podobe tujega pri Gradniku, v tretjem pa potovanje njegove poezije v germanski in romanski svet. Gradnik je bil tudi prevajalec, s prevajanjem se je začel ukvarjati zelo zgodaj in prevajal je do zadnjih let življenja. Ana Toroš je na italijanski strani prikazala zlasti stike s pesnico Ado Negri, v sklopu germanske literature pa je izpostavila pisatelja Heinricha Manna, avtorja romana »Zwischen den Rassen«, ki je dal Gradniku veliko misliti; tudi sam je bil razpet med dvema svetovoma, slovenskim in furlanskim. V italijanskem prostoru je bil Gradnik dobro poznan v prvi polovici dvajsetega stoletja, nato je zanimanje zamrlo, se pa v zadnjem času spet prebuja. Pred petimi leti je bil preveden v španščino, v francoščino leta 1978, v Angliji je antologija izšla v 60. letih, v nemškem svetu pa je še ni. Potekajo dogovori, da bi izšla zbirka v portugalščini. Na srečanju ob kavi, ki jo je ponudilo podjetje PrimoAroma, je prišlo na dan še marsikaj zanimivega. Med drugim to, da je Gradnik marsikatero svojo poezijo prevedel v italijanščino s pomočjo sestrične iz Trsta, pa tudi to, da so njegovi prevodi precej kritizirani, ker je prevajal iz množice jezikov, ki jih ni najbolje poznal, pa tudi zato, ker je bil »precej svojeglav«, saj je v prevajanju »želel ohraniti del osebne svobode kot poustvarjalec«. gorica - Ars »Poti usod« v fotografiji Razstavljala bosta Furlan in Perko V galeriji društva Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku bo danes ob 18.30 odprtje fotografske razstave z naslovom »Poti usod / Le vie dei destini«. Razstavljala bosta Andrej Furlan in Andrej Perko. Avtorja s črno-belimi posnetki izbranih poti pripovedujeta o usodah posameznikov in o življenju neke skupnosti. Pri njunih impresijah ne gre za ujetost trenutka, temveč za ujetost občutenja. Andrej Perko razkriva skoraj mistično pot na planoto nad Ajdovščino: ta se strmo dviga do Kovka in Sinjega vrha, kjer se prepletata nasprotji, življenje in smrt: zgoraj hladnost, mraz, spodaj toplota, komaj vidno zelenje, hrepenenje po drugačnem, širnem svetu. Andrej Furlan nas vodi po poti, ki je prav tako vpeta v igri kon-trapunkta: po strmih stopnicah in ozkih ga-sah, ki povezujejo brezmejnost Jadranskega morja z labirintom uličic Križa pri Trstu. Po teh poteh so nekoč odmevali glasovi kriških ribičev, ki so se spuščali do privezov na pomolu, in klepet njihovih žena, ki so se vsako jutro vzpenjale do Kraške planote, natovorjene s košarami, polnimi rib. Oba fotografa sta pri svojem delu uporabljala camero obscuro, kar ni naključno. Ker je nadzor nad zajemanjem realnosti (pri fotografiji) omejen, končni rezultat pa nepredvidljiv, sta se morala dobesedno spojiti s prostorom in ga ujeti v leseno škatlo. Čarobnost in posebnost »lu-knjičarke« je prav v njeni zmožnosti dilatacije podob in časa. Camera obscura namreč potrebuje daljšo časovno osvetlitev, tako da se končni učinek kaže v posebni mehkobi in melanholiji vidnega, zaradi česar pri fotografijah prideta bolj do izraza simbolika in estetika. Bela polja sredi podob, ki se izgubljajo v neskončnost, in druge črno-sive figure se učinkovito spajajo v dialog med prisotnim in odsotnim, vidnim in nevidnim. Vseskozi je prisoten tudi občutek neoprijemljive časovne dimenzije. Andrej Furlan je rojen leta 1966 v Trstu, od leta 2006 dalje pa živi, dela in ustvarja v Ljubljani. Andrej Perko je rojen leta 1946 v Ljubljani, živi v Vipavskem Križu, Vipavska je zanj tudi vir navdiha. volitve 2014 Šolski center v Števerjanu Občinska uprava se je lotila strukturnih ukrepov za ohranitev in razvoj socialnega, ekonomskega in kulturnega sistema števeqanske občine, Občinska enotnost namerava po tej poti nadaljevati, dosedanje delo pa nadgraditi s konkretnimi projekti, kot bi lahko bil občinski šolski center. Tako pravi županski kandidat Občinske enotnosti v Števe^anu Joško Terpin, po katerem bi bilo treba štever-jansko šolo in vrtec združiti v skupen šolski center. »V njem bi našla novo vsebino tudi občinska knjižnica z namenom, da se v bodoče ustvari popoldansko središče za varstvo otrok«, pravi Terpin. Shod Liste za Doberdob Lista za Doberdob bo jutri, 16. maja, ob 20. uri priredila volilni shod v večnamenskem centru na Palkišču. Navzoč bo županski kandidat Aldo Jarc. Zanonato v Tržiču in Turjaku Bivši minister v vladi Enrica Lette in kandidat za Evropski parlament Flavio Za-nonato bo danes, 15. maja, obiskal Tržič in Turjak. Po novinarski konferenci, ki bo ob 13. uri v Tržiču, ga bo županski kandidat v Turjaku Enrico Bullian pospremil na ogled industrijske cone in na srečanje z občani. Gardinijeva se predstavlja Forza Italia prireja danes ob 13. uri v kavarni Teatro na Korzu Italia v Gorici srečanje z evropsko poslanko in ponovno kandidatko Elisabetto Gardini. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15 . maja 2014 1 5 / Rubijski grad v knjigi V knjigarni LEG na Verdijevem kor-zu v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev dvojezične knjige z naslovom »II Castello di Rubbia - Rubijski grad« avtorice Paole Predolin. V njej je povzeta nadvse zanimiva zgodovina gradu in obenem krajev na sotočju Soče in Vipave. Rubijski grad bo 23., 24. in 25. maja med 10. in 16. uro ponovno odprt za javnost: v okviru zgodovinskega festivala eStoria bo sklad za okolje FAI skrbel za vodene obiske grajskega pritličja, kjer je na ogled tudi dokumentarna razstava. Od Trsta do Olimpa V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes ob 18. uri Pierluigi Bellavite pripovedoval o svoji hoji od Trsta preko Balkana do gore Olimp. Razdaljo 1450 kilometrov je prehodil sam v 55 dneh. Uvedel bo Elio Candussi. Brez slave in spomina Goriška Mohorjeva v sodelovanju z gospodarsko zadrugo Brajda Vrh prireja v ponedeljek ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. O knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim avstro-ogrskim vojakom iz sovodenjske občine, se bo z avtorjem pogovarjal Peter Černic. Donizettijeva opera Mednarodna operna akademija Križ pri Trstu ob zaključku četrte izvedbe projekta za šole »Mladi ... na Oder! - Ragazzi ... all'Opera!« bo uprizorila Donizettijevo opero buffo »Don Pasquale«. Predstava bo v občinskem gledališču v Tržiču drevi ob 20. uri; vstop bo prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 17. maja, ob 20.30 »La cena dei cretini«, nastopa skupina Filodram-matica iz Laivesa (BZ); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: danes, 15. maja, v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannacci -Gaber. Per ora rimando il suicidio«, igra Marina De Juli; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 21., 22. in 23. maja ob 20. uri »Norci iz Valen-cije« (Lope de Vega); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V TOPNIŠKI KAVERNI NA BRESTOV- CU na Vrhu bo v petek, 23. maja, ob 17. uri glasbeno-gledališka predstava v okviru kreativnih delavnic projekta KRAS@event@CARSO. V sodelovanju z združenjem a.Artisti associati in s Festivalom eStoria bodo uprizorili »Poti prve svetovne vojne«. Sledila bo degustacija pridelkov v organizaciji konzorcija Collio Kras. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Gra-ce di Monaco«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Solo gli amanti sopravvivono«. Ob prazniku filma bodo samo še danes, 15. maja, vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D); 19.50 »Brick Mansions«. Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.00 »Gra-ce di Monaco«. Dvorana 4: 16.45 - 20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Ob prazniku filma bodo samo še danes, 15. maja, vstopnice po 3 evro (5 evrov za filme 3D). fi Razstave DRUŠTVO ARS vabi na odprtje fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku danes, 15. maja, ob 18.30. Razstavljala bosta Andrej Furlan in Andrej Perko. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici je na ogled slikarska razstava Rite Spina; do 24. maja od torka do sobote 9.0012.30 in 15.30-19.00. V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena). FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled razstave fotografij z naslovom »Graffiti mutanti« člana fotokluba Skupina 75 Rema Cavedaleja v kavarni Rusjan v stavbi Eda centra, Delpinova 18b, Nova Gorica; do 11. junija. Koncerti GORIŠKI USCI prireja niz koncertov v Tržiču in Ronkah z naslovom »Voci del Nord« v okviru projekta »Trasparen-ze«: v soboto, 17. maja, ob 20.45 bodo v baziliki Sv. Ambroža v Tržiču nastopili zbori S. Ambrogio, Elianico ter zborovska skupina Renato Portelli iz Mariana. V petek, 23. maja, ob 20.45 bo v cerkvi Marije Matere Cerkve v Ronkah koncert zborovske skupine Ars Musica in mladinske vokalne skupine La Foiarola iz Zdravščin. V nedeljo, 25. maja, ob 18. uri bo v občinskem gledališču v Tržiču zaključni koncert vseh zborov; več na www.uscigorizia.it. SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 17. maja, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Mi smo pomlad«. Pojejo in igrajo učenci SCGV Emil Komel in Glasbene Matice Ljubljana. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 17. maja, ob 20.15 koncert ženskega pevskega zbora Kombinat; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si). V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli v Krminu bo ob razstavi Roberta Kusterleta »I segni della me-tembiosi« v soboto, 17. maja, ob 16. uri koncert sodobne glasbe gojencev konservatorija Tomadini iz Vidma, violinista Alessia Veniera, pianista Alessia Dominija in violončelista Antonia Mericija. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici: 20. maja, ob 20. uri koncert harfistke Teje Plesničar in flavtistke Eve Arh ter mezzosopranistke Martine Kocina in pianistke Ingrid Mačus. KONCERTNI CIKLUS v Mladinskem centru v Vrtojbi pri Novi Gorici z naslovom »Pomladni petki« ob 21. uri: 23. maja bo koncert »Kombo B« in bobnarja ter skladatelja Zlatka Kaučiča; več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. H Šolske vesti KULTURNO ZDRUŽENJE KULTURHAUS GOERZ prireja delavnice nemščine za otroke v župniji v Štandrežu od 30. junija do 4. julija in/ali od 7. do 11. julija; informacije po tel. 33813193 44, 331-1219948, 320-8208211 (v sloveščini) med 18. in 19. uro ter na kulturhausgo@gmail.com. Več na www.kulturhaus-go.it. V MLADINSKEM DOMU GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) poteka priprava na maturo 2014 za tretješolce: v prvem delu, do 30. maja, od 17. ure do 18.15, bo vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slovenščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test Invalsi. Drugi del bo potekal od 3. do 6. junija, od 15. do 18. ure, z dvema enotama na dan; informacije po tel. 0481-536455, 0481280857, 331-6936603, 366-6861441; mladinskidom@libero.it. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Predalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. □ Obvestila AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (za dekleta osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom (tel. 048133288, domgorica@gmail.com) in Andreju Vremcu (tel. 338-588958, marinandrej@alice.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih 15.00-18.00, sredah 10.30-12.30 in četrtkih 8.30-10.30 in 15.00-18.00. ZAVOD INPS dodeljuje PIN kodo, ki omogoča pridobitev obrazca CUD, pokojninska in druga potrdila; informacije po tel. 0481-389383 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. PIN kodo bo mogoče dobiti na računalnikih, ki so v ta namen na razpolago na goriškem sedežu zavoda INPS, v nje- govem tržiškem uradu in na županstvih občin, ki že nudijo to storitev. To so občine Koprivno, Krmin, Gorica, Gradišče, Gradež, Mariano, Medeja, Tržič, Moš, Ronke, Foljan-Redipulja, San Pier, Štarancan in Turjak. V LOKANDI DEVETAK na Vrhu bo v petek, 16. maja, ob 20. uri večer posvečen špargljem in vinogradnikom kmetij Kettmeyr, Renato Keber, Damijan Podveršič, Fiegl in Grad Rubije. Raziskovalec krajevne zgodovine Mitja Juren bo predstavil fotografije o prvi svetovni vojni na Vrhu. Goste bodo obdarili s fotografijo, ki bo na eni strani prikazovala grozote vojne, na drugi pa lepoto Krasa; obvezna rezervacija po tel. 0481-882488, 0481-882005, 3319846067; info@devetak.com. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ v ponedeljek, 19. maja 2014, ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 13. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. I. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo nastopil društveni ZePZ. Občnemu zboru bo sledilo družabno srečanje. 0 Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. KD SOVODNJE vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 vabijo k sodelovanju na »Radovednih ponedeljkih« z zanimivo temo, znanjem ali izkušnjo (informacije in prijave na gori-ska.knjiznica@ng.sik.si). V OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« potekajo brezplačna srečanja v prostorih dnevnega centra v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: vsak torek med 17. in 18. uro srečanja s sprostilnimi tehnikami z zdravnikom Flaviom Komaulijem; vsak četrtek med 16.30 in 18. uro yoga s Floridio Santoro in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami; vsak petek med 18. uro in 19.30 meditacijska srečanja s Sereno Fer-letti. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: danes, 15. maja, bo pisatelj Ivo Ma-nunza predstavil zbirko pripovedi »Tredici lune«; 22. maja bo na vrsti poezija s pesnico Gabriello Valera Gruber, ki bo predstavila svojo pesniško zbirko »Le molte case dei miei ritorni«; več na www.bibliotecamon-falcone.it. SKD JEZE RO iz Doberdoba vabi danes, 15. maja, ob 20. uri na kulturni večer, posvečen Srečku Kosovelu na sedežu društva. Sodelovali bodo otroci osnovne in srednje šole iz Doberdoba, vokalna skupina Sraka iz Štandreža in glasbena skupina žensk univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice, ki bo igrala na citre. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 15. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Paole Predolin »Il Castello di Rubbia-Rubijski Grad«; vstop prost. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 15. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Iztoka Ostana z naslovom »Beljakovine za življenje in smrt«. AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 16. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) predavanje Emanueleja Mettija o klopih, komarjih in gadih; potekalo bo v italijanskem jeziku. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike. ŠTAFETA MIRU v organizaciji ZSKD bo v nedeljo, 18. maja, s startom ob 8. uri s Trga Evrope-Transalpine. Ob prenosu štafetne palice tekačev, motoristov, kajakašev, kolesarjev in konjenikov bodo potekali krajši kulturni programi: ob 9.15 pri kostnici na Oslavju bo sodeloval OPZ OŠ J. Abram iz Pevme ter MPZ Skala iz Ga-brij in učenci Glasbene matice; ob 11.30 pri madžarski kapelici pri Vi-žintinih v Dolu bodo kulturni program oblikovali učenci Glasbene matice, ZPS Danica z Vrha, recitatorji društva Kremejak iz Jamelj ter MPZ Jezero iz Doberdoba; ob 12.10 na Cer-ju bosta pozdravila župan Mirna-Ko-stanjevice in skupina žensk v narodnih nošah društva Zbrinca iz Opatje-ga sela, nastopili bodo ženski zbor Jezero iz Doberdoba ter gojenci Glasbene matice; ob 13.15 na trgu Evro-pe-Transalpini bodo nastopili recita-torji Tik Tak teatra, pihalni orkester Kras iz Doberdoba ter združeni pevski zbori Jezero, Danica, Starši ensemble iz Ronk, Skala in Sraka. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v ponedeljek, 19. maja, ob 18. uri v galerijo Ars na Travniku v Gorici na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. Z avtorjem se bo o knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovodenjske občine v avstro-ogrski vojski, pogovarjal prof. Peter Černic. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk v torek, 20. maja, ob 20. uri. Delovanje društva Soška fronta in dejavnosti društva ob 100-letnici prve svetovne vojne bosta predstavila predsednik Tadej Munih in član Erik David Pipan KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 22. maja, ob 10. uri na kavo s knjigo; gost srečanja bo Mira Cencič, ki bo predstavila svojo publikacijo o Kosovelovi družini z naslovom »Kosovelovi v Tomaju«. Kavo bo ponudilo podjetje Primoaroma iz Trsta. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) vabi v četrtek, 29. maja, ob 21. uri na predavanje Pierluigija Monaca z naslovom »L'origine dell'universo e la nascita delle galassie«; več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1.300 evrov; tel. 335-5387249. DIRKAŠKO KOLO znamke Wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280 evrov in podarim kolesarsko čelado; tel. 328-9215809. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Albina Ra-detti vd. Chierici (iz Trsta) v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. 16 Četrtek, 15. maja 2014 MNENJA, RUBRIKE / lokev - Po nastopu na Eurosongu Lokavci pripravili prisrčen sprejem za Tinkaro Kovač Pevka, ki živi v Lokvi, doma pa je iz Dekanov, predlagala pobratenje obeh vasi LOKEV - Največja slovenska vas Lokev, ki šteje nekaj manj kot tisoč prebivalcev, je s ponosom in velikim navdušenjem sprejela svojo so-vaščanko, priljubljeno slovensko pevko Tinkaro Kovač, ki se je vrnila z Eu-rosonga, kjer je v Kobenhavnu zastopala slovenske barve s pesmijo Spet/Round and round. Najbolj so se jo razveselili malčki iz vrtca, ki so ji podarili šop pesmi ob pisanih balonih v barvah slovenske zastave in izročili risbico z motivom Tinkare, ki nastopa na letošnji pesmi Evrovizije. Čestitkam predsednika Krajevne skupnosti Lokev Dušana Bana so se pridružili še Dekančani, ki so prišli pozdraviti svojo pevsko kraljico, sežanski župan Davorin Ter-čon, medtem ko je 13-letna Lara Vovk zastopala domačo slaščičarno Vesna, ki ji je spekla okusno torto v poklon, ki so jo bili deležni vsi obiskovalci. Ansambel Prizma, ki bo 25. maja v Lokvi obeležil 40 let delovanja, pa ji je pripravil glasbeni sprejem. Tinkara pravi, da je že velik Tinkara Kovač je skupaj z najmlajšimi razrezala torto, ki so jo spekli v krajevni slaščičarni o. knez uspeh priti v finale Evrosonga in da bo nastopu na Danskem še naprej pela in igrala na flavto, skratka ustvarjala. Ker pa je po rodu iz Dekanov, živi pa z družino v Lokvi, predlaga pobratenje obeh krajev. Prisotni so se nato iz vaškega doma v Lokvi preselil na prosto, kjer so Tinkari nazdravili s penino, teranom in drugo rujno kapljico ob izvrstnem kraškem pršutu, seveda pa ni mogla manjkati niti slastna torta iz domače slaščičarne. Olga Knez lipica - Ob 434. obletnici ustanovitve Dan lipicanca tudi s predstavo lipiške jahalne šole Habsburški nadvojvoda Karel II., sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, je 19. maja leta 1580 odkupil lipiško posest od tržaškega škofa Nicoloja de Coreta. Tako je postavil temelj bodoče cesarsko-kra-ljeve kobilarne v Lipici, ta datum pa šteje tudi kot začetek reje lipicanske pasme konj. V spomin na ta dogodek bosta Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije, ki povezuje zasebne rejce lipicanskih konj, v nedeljo, 18. maja, pripravila tradicionalni Dan lipicanca. Praznovanje se bo pričelo ob 10. uri pri vhodu v Kobilarno Lipica, kjer bodo obiskovalci pozdravili simbolični prvi odhod letošnje generacije lipicanskih žrebet na pašo. Prve korake temnih žrebet v spremstvu njihovih mater, plemenskih kobil Kobilarne Lipica, bo pospremil pozdravni nagovor strokovnega vodje Kobilarne Lipica in Združenja rejcev lipicanca Slovenije Janeza Rusa. Vrhunec pa bo predstava na lipiškem hipodromu ob 14.50 z nastopom Lipi-ške klasične šole jahanja (na arhivskem posnetku) in članov Združenja rejcev li- picanca Slovenije. Predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Marko Avšič poudarja, da Dan lipicanca že tradicionalno povezuje Kobilarno Lipica in zasebne rejce lipicanskih konj: »Združenje rejcev lipicanca Slovenije je priznana rejska organizacija. Njene osnovne naloge so reja konj lipicanske pasme ter z zakonom določene naloge, kot so izvajanje vzrej-nih pregledov in izdaja rejskih dokumentov. Druga pomembna naloga je promocija konj in reje s ciljem ohranjanja kulturne dediščine in poslanstva naše preteklosti. Te naloge združenje uspešno izvaja skupaj s Kobilarno Lipica. Vodstvo kobilarne vseskozi zelo podpira združenje kot tudi člane združenja, tako pri reji kot tudi pri ostalih nalogah. Vsako leto skupaj organiziramo Dan lipicanca, ki postaja osrednja prireditev pri promociji lipicanca Kobilarne Lipice in Združenja rejcev.« koper - Ob občinskem prazniku Spominska svečanost, godba, sejem in drugo Mestna občina Koper bo danes obeležila občinski praznik, ki ga vsako leto slavi v spomin na Marežgan-ski upor leta 1921. Ob tej priložnosti se bo v prihodnjih dneh v občini zvrstila kopica zanimivih prireditev in drugih dogodkov. Na občinski praznik bo delegacija Mestne občine Koper ob 18.30 uri ob spomeniku v Marezigah (na posnetku) simbolično položila vence. Občankam in občanom pa bo za občinski praznik zaigral Pihalni orkester Koper, ki jutri ob 19. uri v Taverni prireja letni koncert. Vrhunec bo dogajanje doseglo med vikendom, ko bo v soboto in nedeljo med 9. in 18. uro na Titovem trgu in Verdijevi ulici tradicionalna prireditev »Koper na dlani«, na kateri se bodo predstavile krajevne skupnosti (v soboto) in turistična in kulturna društva Mestne občine Koper (v nedeljo). Prireditev bo popestril spremljevalni program, v sklopu prireditve pa bo tudi zadnji izmed treh sejmov oljčnega olja Festivala zlate oljčne vejice, kjer se bodo na enajstih stojnicah predstavljali ponudniki oljčnega olja iz slovenske Istre. Prav tako si bo ta konec tedna spet mogoče ogledati koprsko pristanišče pod okriljem prireditve Pristaniški dan. V nedeljo ob 19. uri bo v Zadružnem domu na Škofijah slavnostni koncert ob 10. obletnici delovanja Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. Prireditve se bodo nadaljevale še ves maj, med drugim bo v torek, 20. maja, tradicionalna prireditev Koper praznuje z otroki na trgu. Med letošnjimi zanimivostmi je tudi razstava Dotik neba, ki bo odstrla poglede uveljavljenih arhitektov na izzive v prihodnosti Kopra. Slednjo bodo v Prostorih Pokrajinskega muzeja odprli jutri ob 11. uri, odprtju razstave pa bo sledilo strokovno omizje. Sicer pa bo Mestna občina Koper prav na dan občinskega praznika, predstavila nov turistični produkt Mestne občine Koper, ki odpira vrata koprskih znamenitosti, doživetij ter številnih ugodnosti mestnih trgovcev in gostincev t.i. Kartico doživetij - Koper Card, ki je za razliko od ostalih turističnih kartic namenjena tudi občanom. VREME OB KONCU TEDNA Vpliv ciklona nad Balkanom bo le obroben Darko Bradassi Ledeni možje so v preteklih dneh opravili svojo nalogo. Prišlo je do poslabšanja s padavinami in občutnejšo ohladitvijo. Nedeljska vremenska fronta je bila hitra, toda izrazita. Ob njenem prehodu so se pojavljale tudi močne nevihte, deloma z nalivi in točo, prehodno pa je tudi zapihal močan severni do severovzhodni veter. Živo srebro se je naenkrat spustilo skoraj povsod za skoraj 10 stopinj Celzi-ja.Ciklonsko območje s severnoatlantskim zrakom, ki se je poglabljalo nad Britanskim otočjem, se je pomaknilo v našo bližino, naše kraje pa sta med nedeljo in torkom prešli dve vremenski fronti, za katerimi je pritekal in še priteka občutno hladnejši celinski zrak. Vetrovi so se obrnili od severovzhoda in so se okrepili. Ozračje se je v primerjavi s preteklim dogajanjem v povprečju ohladilo za dobrih 7 stopinj Celzija. Radiosonda iz Cam-poformida, ki je še do pred nekaj dnevi na višini 1500 metrov v prostem ozračju beležila temperature nad 10 stopinjami Celzija, je po prehodu prve vremenske fronte na isti višini namerila le 3 stopinje Celzija. Ničta izoterma pa se je nad Cam-poformidom spustila do nadmorske višine 1814 metrov. Ob koncu preteklega tedna so se temperature v povprečju zadrževala za kaki 2 stopinji Celzija nad dolgoletno normalnostjo, ničta izoterma pa celo kakih 700 metrov višje. Z ohladitvijo se je živo srebro spustilo za okrog 5 stopinj Celzija pod dolgoletno povprečje, ničta izoterma pa kakih 800 metrov nižje. Snežilo je nad nadmorsko višino okrog 1200 metrov. Ničta izoterma je torej v nekaj dneh padla za okrog 1500 metrov. Po odhodu torkove vremenske fronte ledeni možje postopno zaključujejo svoj posel. Nastala je vremenska slika s solidnim anticiklonom, ki se krepi nad zahodno in severozahodno Evropo ter s ciklonskim območjem, ki je v preteklih dneh prešlo naše kraje, nad Balkanskim polotokom. Anticiklon zaustavlja vlažne atlantske tokove, hkrati pa se je težišče vremenske slike pomaknilo nad severovzhod, od koder bo več dni pritekal še razmeroma svež in povečini precej suh zrak. Prevladovala bo severovzhodna vremenska slika, pogosto bo pihala šibka do zmerna burja. V takih pogojih je vreme najbolj ugodno ravno pri nas v Furlaniji Julijski krajini in na Primorskem, medtem ko je drugod po Sloveniji več oblačnosti. Računati pa bomo morali z vsaj delnim vplivom vlažnega ciklona nad Balkanom. Vzvratno bo namreč proti zahodu pronical nekoliko bolj vlažen zrak. Vpliv ciklona bo največji v vzhodni polovici Slovenije, kjer bo prevladovalo oblačno in razmeroma mrzlo vreme z občasnimi padavinami, pri nas pa bo le obroben. Nekaj več spremenljivosti je bilo tudi včeraj v popoldanskih urah. Sicer pa bo precej jasnine in bo čez dan tudi razmeroma toplo. Najvišje dnevne temperature bodo nad 20 stopinj Celzija. V popoldanskih urah pa bo mestoma nekaj več spremenljivosti in ne gre povsem izključiti, četudi je možnost majhna, kakšne krajevne kaplje dežja. Nekaj več nestanovitnosti bo, kot kaže, vsekakor v soboto in nedeljo, ko se bo ciklon nekoliko pomaknil proti nam in bo zato predvidoma nekaj več oblakov. Na sliki: nad zahodom se krepi anticiklon, nad Balkanom pa se zadržuje ciklonsko območje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. maja 2014 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 12.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.05 Okrogla miza 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 23.00 Evropske volitve 2014 23.45 Film: In bruges ^ Rai Tre donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: Ammutta Mud-dica 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Un medico in famiglia 23.20 Talk show: Porta a Porta 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15, 19.00 Show: Urban Wild 9.40 17.15 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fratello 14.1018.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Wild - Oltrenatura 0.00 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.25 20.10 Pane quotidiano 12.50 Kolesarstvo 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 6. etape 18.05 Dok.: Aspettando Geo 18.15 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Film: Appaloosa (vestern, i. R. Zellweger) 23.10 Aktualno: Quel gran pezzo d'Italia u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Oceano rosso 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nad.: Il tempo del coraggio e dell'amore 23.15 Nuove scene da un matrimonio 0.00 Film: Il giardino delle vergi-ni suicide (dram., i. K. Dunst) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e 22.20 Film: Dobri Will Hunting (dram., i. M. Damon, B. Affleck) 0.25 Serija: Inšpektor Banks (T Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.0015.30, 17.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: 92. nujna seja Odbora za finance in monetarno politiko, prenos 10.00 Seje delovnih teles: 47. nujna seja Mandatno volilne komisije, prenos 11.00 Seje delovnih teles: 24. seja Preiskovalne komisije, prenos 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.40 Ozadja 21.30 23.45 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Volitve v Evropski parlament - soočenje z znakovnim jezikom Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.40 Rotocalco Adnkronos 12.55 Prime Club - Mens sana in corpore sano 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. serija: Zdravje v Evropi 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.45 Panoptikum Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 8.55 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.00 Dan Slovenske vojske, prenos 14.00 Evropski magazin 14.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.10 Dok. odd.: Podvodno kraljestvo moren 16.10 Turbulenca 16.40 Mostovi - Hidak 17.25 Košarka - DP, Helios - Union Olimpija, polfinale, druga tekma, prenos 19.15 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Indijske korenine tibetanskega budizma 20.50 Film: Beg iz Tibeta 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 School is cool 15.00 Najlepše besede 15.30 Nogomet: EP, finale 17.25 Gio 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City folk 20.30 Košarka DP, polfinale 22.15 Avtomobilizem 23.20 Na obisku Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30, Videostrani 17.30 Dedek pripoveduje 17.50 Smrdokavra 18.05 Rad igram nogomet 18.30 Kralj Trnovec 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Aktualno 21.00 Praznik mesta Postojna 22.30 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.05 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.05 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.0010.15, 11.25, 12.40 Tv prodaja 9.15 16.45 Nad.: Sila 10.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Serija: Ko pospravlja Kim 12.10 Serija: Princeska 14.00 23.20 Nad.: Franklin in Bash 14.50 22.25 Nad.: Seznam strank 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Epilog 21.00 Nad.: Mentalist Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.30 Serija: Sanjska upokojitev 8.40 19.00 Nan.: Novo dekle 9.05 14.15 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Nad.: 20 načinov 10.55 Serija: Fantastična Beekmana 11.30 Astro TV 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 15.10 Serija: Na kraju zločina 16.05 Film: Zvezda bowlinga 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Miss marca 21.50 Nad.: Igra prestolov 22.50 Film: Svetniki proti mafiji 2 - Vsi sveti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Gradovi in njihove skrivnosti; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 9. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio Koper svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli IRIS Četrtek, 1 S. maja Iris, ob 15.25 VREDNO OGLEDA My name is Tanino Italija 2002 Režija: Paolo Virzi Igrajo: Corrado Fortuna, Rachel McAdams in Frank Crudele Tanino je mladi siciljski študent. Živi v Castelluzzu in nekega dne spozna Sally, lepo ameriško študentko, ki je na dopustu v Italiji. Ko se ona vrne čez Ocean, mu ne preostane drugega, kot da tudi sam čaka in sanja o dnevu, ko jo bo lahko dohitel. To se po sklopu navidez srečnih okoliščin tudi zgodi. Ampak ameriške sanje se temnolasemu naivcu kmalu razblinijo: Sally se je namreč medtem že potolažila z drugim sošolcem in njeni starši, ki v resnici gostijo Tanina, se borijo s hudo zakonsko krizo, v katero naposled vpletejo tudi italijanskega študenta. orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Četrtek, 15. maja 2014 APrimorski r dnevnik Noseča, ampak nared za Rio 2016 MOSKVA - Dvakratna olimpijska prvakinja v skoku s palico Rusinja Jelena Isinbajeva se po besedah trenerja Jevgenija Tro-fimova vrača na atletska prizorišča, njen glavni cilj pa bo tretji olimpijski naslov, ki ga bo naskakovala v Rio de Janeiru leta 2016. Isinbajeva se je sicer lani upokojila, junija pa bo rodila prvega otroka.Enaintridesetletnica je zadnjič nastopila na svetovnem prvenstvu v Moskvi avgusta 2013, kljub zatrjevanju, da ne bo več tekmovala, pa Trofimov meni drugače. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Federer izločen, zmagal je Chardy RIM - Francoski teniški igralec Jeremy Chardy, 47. igralec sveta (na fotografiji ANSA), je v 2. krogu turnirja v Rimu presenetljivo ugnal Rogerja Federerja z 1:6, 6:3 in 7:6 (6). V osmini finala se bo pomeril s Hrvatom Ivanom Do-digom. 32-letnik bo vsaj še eno leto upal na prvi osvojeni turnir v Rimu. Do danes je igral v treh finalih, izgubil je vse. V ženski konkurenci sta v osmini finala Italijanki Schiavone in Errani. nogomet - Evropski pokal ostaja za Benfico tabu, dvignili so ga Andaluzijci Veselje in solze Nogometaši Seville so dvignili evropski pokal ansa kolesarstvo - Giro d'Italia V Viaggianu prva italijanska zmaga BARI- Italijan Diego Ulissi je zmagovalec pete etape na kolesarski dirki po Italiji, ki se je končala z vzponom. Član Lam-preja je do prvega mesta po 203 kilometrih od Taranta do Viggiana prišel v zadnjih nekaj 100 metrih. Drugi je bil Avstralec Cadel Evans iz ekipe BMC, tretje pa Ko-lumbijec Julian David Arredondo Moreno, kolesar ekipe Trek Factory Racing. Pobegi se včeraj niso izšli. V zadnjem kilometru so se se na čelo postavili kolesarji, ki imajo želje po skupni zmagi. Napad je najbolje načrtoval Ullisi, ki je brez težav odgovoril na sprint Evansa. Matthews je s šestim mestom zadržal rožnato majico vodilnega. Slovencev ni bilo v ospredju: najboljši je bil Brajkovič (Astana) na 36. mestu. Danes čaka kolesarje 247 kilometrov dolga etapa, druga najdaljša na letošnjem Giru, ki se bo začela v Sassanu, cilj pa bo na Mon-tecassinu v bližini Neaplja. Izidi: 1. Ulissi (Ita) 5:12:39, 2. Evans (Avs) + 0:01, 3. Arredondo (Kol), 4. Uran (Kol), 5. Majka (Pol), 6. Matthews (Avs), 7. Rodriguez (Špa), 8. Kelderman (Niz), 9. Pozzovivo (Ita), 10. Quintana (Kol) vsi isti čas; 36. Brajkovič 0:34, 66. Polanc 1:42, 173. Božič14:48; 174. Mezgec (oba isti čas; vsi Slo); Skupno: 1. M Matthews (Avs/Orica), 2. P. Weening (Niz/Orica) + 0:14, 3. C. Evans (Avs/BMC) 0:15, 4. R. U. Uran (Kol/Quick) 0:19. LJUBLJANA - Sindikat profesionalnih igralcev nogometa v Sloveniji (Spins) je na včerajšnji gala prireditvi v Ljubljani podelil priznanja najboljšim v sezoni 2013/14. Najboljši igralec po izboru nogometašev je postal napadalec Gorice Massimo Coda, najboljši mladi nogometaš pa bočni branilec Maribora in občasni slovenski re-prezentant Martin Milec. »Hvala vsem, hvala ekipi, vesel sem, da sem v prvi sezoni v Sloveniji postal najboljši igralec,« je najprej v italijanščini povedal Coda, nato pa se zahvalil še v slovenskem jeziku: »Hvala.« 1. SNL - Včeraj: Krka - Celje 2:2. KEKU POKAL - Slovenski trener Matjaž Kek je z ekipo Rijeke osvojil hrvaški pokal. Rečani so na povratni tekmi na Kan-tridi pred 11.000 gledalci premagali zagrebški Dinamo z 2:0. Collina za izključitev TURIN - Vodja evropskih nogometnih sodnikov Pierluigi Collina predlaga novo pravilo pri namernih in težjih prekrških. Collina se je zavzel za začasno izključitev nogometaša, ki stori prekršek. Collina je predlagal, da nogometaš, ki je storil težji prekršek, zapusti igrišče prav toliko časa, kolikor ga potrebuje poškodovani nasprotni igralec, da se po zdravniški oskrbi vrne, oziroma se tega zamenja. Vnovičen poraz Italije MINSK - Na svetovnem prvenstvu hokeja na ledu v Belorusiji je Italija včeraj izgubila tudi proti Češki (2:0). V skupini A je sedma med osmimi reprezentancami. Prvo zmago pa so včeraj dočakali svetovni podprvaki: v Minsku je Švica s 3:2 premagala Nemčijo in pobegnila z dna skupine B. Ostala izida: Slovaška - Norveška 5:2, Rusija - Kazahstan 7:2. TURIN - Nogometaši Seville so osvojili naslov prvaka v evropski ligi za sezono 2013/14. V finalu so po izvajanju enajstmetrovk premagali Benfico s 4:2 (0:0, 0:0). Po rednem delu in podaljških je bil izid v Turinu 0:0. Za Benfico je branil vratar Jan Oblak, ki pa pri enajstmetrovkah ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe. Sevilla je dvema naslovoma v tem tekmovanju iz let 2006 in 2007 tako dodala še tretjo lovoriko ter se pridružila Juventu-su, milanskemu Interju in Liverpoolu, ki so bili doslej edini klubi s po tremi zmagami v evropski ligi oziroma pokalu Uefa. Finale na Juventus Stadiumu je podjetneje začela Benfica, a brez pravega zaključka. Šele sodnikov podaljšek 1. polčasa je prinesel pravo razburjenje in tri resne priložnosti Ben-fice. Najprej Maxi Perreira ni uspel dvigniti žoge prek Beta, v naslednjem napadu je udaril Ruben Amorim, a se je portugalski čuvaj mreže Seville izkazal kot tudi ob naslednjem poskusu Rodriga. Drugi del se je nadaljeval tam, kjer se je končal prvi - s pritiskom Benfice. Po hitrem protinapadu je imel Lima neomejen čas in prostor za zaključni diagonalni strel, s katerim je že premagal Beta, a je branilec Nicolas Pareja blokiral žogo pred golovo črto. Po odbiti žogi sta sledila še dva poskusa Lizbončanov, a sta bila Rodrigo in še drugič Lima znova blokirana s strani požrtvovalnih Andalu-zijcev. Španci so nato prevzeli pobudo, a niso spletli matne mreže za zaključni strel. Na drugi strani sta se Lima in Rodrigo še naprej zapletala v pre-igravanja, ob idealnem položaju pri beli točki pa je Lima zgrešil žogo. Redni del ni dal zmagovalca in finale se je prevesil v podaljšek 2 x 15 minut. Na koncu so odločali kazenski streli. Boljši izvajalci so bili Španci. Slovenski vratar Jan Oblak ni uspel dvigniti pokala. nogomet - Pogovor z igralcem Triestine Denisom Godeasom »Niti za najemnino« »Jaz in drugi soigralci še čakamo na januarsko plačo« - Skrajno negotova prihodnost Prvenstvo Triestine se je zaključilo z mirnim obstankom, a s številnimi težavami, ki so zaznamovale celo sezono. Težave, ki so zaobjemale tako strogo športno plat z zamenjavo na klopi in stalnim spreminjanjem igralskega kadra, kot samo strukturo kluba. Bivši predsednik Cergol je sredi sezone društvo prodal novim gospodarjem, navezi Mehmeti-Mbock, ki pa še zdaleč ni rešila vseh ekonomskih težav. To boste zelo razvidno doumeli iz besed zgodovinskega kapeta-na Denisa Godeasa, ki je na igrišču blestel (dosegel je 17 golov in postal prvi strelec Triestine v zgodovini kluba). Trenutno naj bi bila Triestina zadolžena za 400 do 500.000 evrov, do četrtka pa mora klub poravnati dolgove z igralci (šlo naj bi za relativno nizko vsoto - okrog 35 do 40.000 evrov), saj bi se drugače začeli določeni postopki, ki bi lahko v skrajnem primeru celo onemogočili vpis kluba v prvenstvo v naslednji sezoni. Z Godea-som smo pogovor začeli s kratko analizo komaj zaključenega prvenstva: »S športnega vidika nisem povsem zadovoljen. Vrnil sem se v Trst, ker so mi obljubili boj za napredovanje, a v resnici ekipa ni bila na nivoju najboljših. Verjetno bi tudi s to ekipo lahko dosegli nekaj več, a glede na splošno situacijo v klubu lahko mirno rečem, da se ne pritožujem. Nekateri soigralci so lahko občudovanja vredni za vse, kar so v tej sezoni pretrpeli. Mislim, da lahko vsi krožimo z dvignjeno glavo. Zavedam se, da so navijači pričakovali nekaj več, a prepričan sem, da so razumeli v katerih okoliščinah smo morali trenirati in igrati. Prvenstvo se je že slabo začelo, saj so ekipo sestavili in spreminjali vse do zadnjega, tako da so bile uvodne tekme pod pričako- vanji, ker smo bili nepripravljeni. To je plačal tudi trener Costantini. Jaz in še nekaj drugih igralcev smo še dan prej bili na domačem vrtu, dan potem pa na nogometnem igrišču za uvodno tekmo sezone. Če bi celo sezono igrali z ekipo iz drugega dela, bi se lahko borili za končnico. A šlo je pač kot je šlo.« Na igrišču kopica težav, a nič v primerjavi s tem, kar se je in se še dogaja v klubu. Na profesionalni ravni sem videl že marsikaj, a na tisti ravni je normalno, da te plačujejo vsaj z eno ali dvomesečno zamudo; vendar ti profesionalna plača omogoča, da brez težav »preživiš« take zamude. V amaterskih prvenstvih je situacija drugačna, saj nekateri mesečno živijo od plače oziroma povračila stroškov, ki ga prejemajo od kluba. S tem denarjem dnevno kupujejo hrano. Kot navadni delavci. Tako da je vsaka zamuda zelo boleča in negativno vpliva na okolje. Ti moraš v nedeljo igrati, a nimaš denarja niti za plačevanje najemnine stanovanja, v katerem živiš z družino, pa čeprav je vodstvo obljubilo plačilo. Že od samega začetka prvenstva ni bilo rožnato in objektivno ne vem, če bi se vedel tako korektno, če bi bil v isti situaciji kot nekateri soigralci. V njihovem odnosu se je odsevala moč ekipe, zedinjenost skupine. S prodajo društva ste si menda obetali spremembo stanja. Že od starih gospodarjev smo pričakovali veliko več. Cergol ima veliko odgovornosti za nastalo situacijo. Jaz in deset drugih igralcev še pričakujemo januarsko plačo. Raje se ne spuščam v detajle, ker ne bi želel dodatno poslabšati že itak težavne situacije. Kaj pa za prihodnost? To je še eno žalostno poglavje. Tragično je, da se novo vodstvo ni sploh pogovorilo z nobenim od igralcev. Tudi ko bi kdo hotel sanjati o napredovanju med profesionalce v dresu Triestine, saj v svetu nogometa je dovoljeno sanjati, ti je to onemogočeno. S soigralci se slišimo večkrat dnevno in nihče izmed nas nima pojma, če bo sploh prišel v poštev za prihodnjo sezono. Pred skoraj dvema mesecema sem se pogovoril s »strašilom« Mehmeti-jem, ki se je takrat neverjetno prikazal. Potem ga nisem več videl. Govoril mi je o tem, da imajo pomembne načrte za naslednjo sezono. Dal sem mu celo serijo nasvetov, a v teh dveh mesecih ni bilo storjenega ničesar. Igralci ničesar ne vemo. Upati moram, da se bodo stvari rešile in da se ne bo ponovila zgodba Fantinel-Aletti, čeprav se mi zdi situacija podobna Preidimo na še eno vročo tematiko: po izgredih na tekmi Napoli - Fio-rentina se znova govori o problemu, ki ga predstavljajo t.i. ultrasi. Smo v Italiji, tako da sem prepričan, da se ne bo nič spremenilo. Ali uporabimo angleške recepte, ali bomo vztrajali pri govoričenju. Treba ostro kaznovati vse, ki so povzročitelji takih dogodkov. Dosmrtna prepoved obiskovanja športnih objektov in nekajletna zaporna kazen. Le s tako vrsto represije lahko odstranimo iz stadionov osebe, ki s športom nimajo nič skupnega. A v Italiji ni gotovo, da si zaslužiš kazen, niti v primeru drugih še hujših prekrškov. Država je odsotna na tem področju kot na številnih drugih. Vse dosedanje izbire, v prvi vrsti navijaška izkaznica, je oddaljila od stadionov ljubitelje nogometa, ne pa razboriteže. Lani, ko sem nastopal pri Venezii, na gostovanjih ni bilo navijačev, ker so se vsi množično odločili za bojkot navijaške izkaznice. Italija je po evropskem rankingu UEFA nazadovala še za eno mesto. Prehitela jo je še Portugalska. Je italijanski nogomet zašel v hudo krizo? Nedvomno. Nogomet odraža ekonomsko krizo, žal pa v Italiji manjka tudi nekaj fantazije. Ko nimaš denarja, je večkrat rešitev svojevrstna izbira ali ideja, ki kompenzira pomanjkanje denarja. Stanje je slabo tudi na mladinski ravni, kjer se slabo dela. Prav tako se ne strinjam z izbiro, da morajo biti mladi obvezno v začetni postavi članskih ekip. To je žalostna izbira in to zlasti za mlade, ki se zavedajo, da kradejo mesto zaslužnejšim soigralcem. In po dveh letih, ko so na igrišču le zaradi »starosti«, se znajdejo brez ekipe oziroma morajo igrati v precej nižjih kategorijah. To pa zato, ker enostavno niso bili pripravljeni za igranje na višji ravni. Tako ne ustvarjaš igralcev, saj nekateri izmed teh trenirajo tudi slabo, ker so gotovi mesta v začetni postavi, medtem ko je konkurenca bistvenega pomena za rast igralca. V preteklosti so kakovostni mladi igralci dobili mesto tudi brez takih pravil. Žal na vrhu nogometne zveze odločajo ljudje, ki očitno niso nikoli bili nogometaši. (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 15. maja 2014 19 mladinski nogomet - Vesna odslej s Sistiano Konec zgodbe o združenih ekipah Zgodbe o slovenskih združenih mladinskih nogometnih ekipah (na arhivskem posnetku naraščajniki Krasa), ki se je začela proti koncu osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je konec. Po lanski sezoni sta se na vzhodu tržaške pokrajine od »centralnih sil« (Kras, Primorje, Vesna) odcepila Breg in Zarja, ki sta v letošnji sezoni skupno nastopila v prvenstvu začetnikov. Zdaj se od Krasa in Primorja na zahodu ločuje kriška Vesna, ki se je približala društvu Si-stiana v Občini Devin Nabrežina. O tem se je že govorilo na začetku letošnje sezone (obširno smo pisali lanskega 25. septembra). Takratne hipoteze so se torej uresničile: v prihodnji sezoni bomo imeli tri različne pole, ne pa zbirne centre, ki jih je predlagal tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig na lanskem posvetu o nogometu na Proseku (v našem dnevniku smo poročali lanskega 5. marca). Vsak po svojem torej oziroma vsak z novim partnerjem. Na območju od Križa do Štivana in Medje vasi bo delovala nova naveza: Sistiana Vesna (po abecednem redu). »SS predsednikom Sistiane Andreo Disnanom smo se že pogovarjali in začrtali novo sezono. Sodelovanja še nismoformalizirali na papirju, ga bomo v prihodnjih dneh ali prihodnji teden. Sodelovanja s Krasom je konec, čeprav o tem še nismo govorili z drugimi partnerji (beri Krasom in Pri-morjem),« je potrdil predsednik Vesne Roberto Vidom, ki je utemeljil izbiro kriškega kluba: »Križ je od nekdaj bolj gravitiral proti Nabrežini oziroma Sesljanu in Tržiču. Že lani smo razmišljali, ali bi bilo bolj smotrno razširiti naše delovanje proti zahodnemu delu Krasa oziroma sodelovati s Sistiano, pri kateri je veliko slovensko govorečih otrok z območja Vižovelj, Cerovelj in Sesljana. S Krasom se nismo razšli zaradi nesporazumov. Gre samo za strateško izbiro.« V taboru Sistiane se je podpredsednik Renato Colja veselil dogovora z Vesno: »Že nekaj sezon razmišljamo, s kom bi sodelovali in ojačili mladinski sektor. Vesna je bila naša prva izbira. Upam, da tako pri nas, kot v Križu, ne bo prišlo do težav, zaradi sodelovanja PLANINSKI SVET Izlet na Matajur Matajur, gora značilne piramidaste oblike, ki s svojo višino presega z gozdom poraslo predalpsko gričevje, je pravi simbol Nadiških dolin. Vabi nas s svojim raz-potegnjenim hrbtom; zaradi geografske lege vzbuja v nas velika pričakovanja. In to upravičeno, saj se odpira z njegovih travnatih pobočji, še bolj pa z vrha, enkraten razgled na bližnjo Mijo, na Joanac, na Ko-bariški oz Breginjski Stol, na Karnijske Alpe in na del Zahodnih Julijcev, kjer kraljuje Kanin. Prevzame nas pogled na Nadiške doline, na valovanje vzpetin in globeli, pa pogled na Furlansko nižino tja do morja. Prav geografski legi Matajurja, ki se nahaja na stičišču med nižinskim in alpskim svetom, gre pripisati tudi posebna raznolikost tamkajšnje flore. V mesecu maju se ta še posebno razbohoti. Nenazadnje je gora zanimiva tudi iz zgodovinskega vidika, saj je v prvi svetovni vojni tu potekala italijanska obrambna črta. Da bi se naužili lepot in zanimivosti, ki jih gora ponuja, prireja Slovensko planinsko društvo Trst v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Mata-jur. Avtobus bo odpeljal iz Trsta, s trga Oberdan, ob 8.00 uri oziroma ob 8.15 s trga v Sesljanu. Izletniki bodo lahko izbrali med daljšo ali krajšo turo. Pohodniki, ki se bodo odločili za daljšo, se bodo z avtobusom peljali do vasi Mašere (760 m); od koder se bodo peš podali na vrh Matajurja (1641 m), predvidene so 3 ure in pol vzpona. Ostali pa bodo z avtobusom nadaljevali pot do med na papirju italijanskim in slovenskim klubom. V našem odboru je nekaj Slovencev. Podobno tudi v naši članski in v mladinskih ekipah. Tudi pri Vesna so v odboru vključili nekaj italijansko govorečih odbornikov. Jezik in narodnost ne smeta biti več težava oziroma ovira. Skrbeti moramo za vzgojo in športno rast otrok,« razmišlja Colja. Kaj torej predvideva dogovor? »Pri Vesni bomo po nekaj sezonah znova imeli ekipo deželnih mladincev, ki jo bodo sestavljali naši igralci in nogometaši Sistiane. Prav pomanjkanje ekipe mladincev nam je v zadnjih sezonah povzročalo največ težav. Stiki s Si-stiano so se sprva začeli prav zaradi moštva U18. Že lani smo jih prosili, če bi nam posodili igralce. Upravičeno so tudi v Vižovljah zahtevali svoj delček torte. Sistiana bo imela ekipi naraščajnikov (U16) in najmlajših (U14). Naraščajniki bodo igrali v deželnem prvenstvu, najmlajši pa v pokrajinskem,« je načrt predstavil Vidoni. »SSlovenščina? O tem se bomo še pogovorili. Prepričan sem, da ne bo težav, saj imajo pri Sistiani že slovenske trenerje (Germani, Antonič op. av.). Še nekaj bi dodal: naše načrte sem predstavil tudi predsedniku ZSŠDI Ivanu Peterlinu, ki načelno ni bil proti,« je še dodal Vidoni. Colja bi rad v prihodnje sodelovanje razširil še na druge klube. Primorje in Kras? »To ste vi povedal, ne bom imenoval nikogar (smeh). Pravzaprav bi morali vsi tržaški klubi sodelovati med seboj. Žal vsak skrbi le za svoj vrtiček in tako je kakovost nogometa na Tržaškem zelo slaba,« je še dodal Colja. Odprto ostaja še vprašanje glede ekip začetnikov. Bržkone bo vsak klub imel svojo. Podobno velja tudi za cicibane. Kako pa sta reagirala predsednika Krasa Goran Kocman in predsednik Primorja Roberto Zuppin, s katerima je Vesna sodelovala v vseh teh letih. »O tem se je že govorilo po lanski sezoni. Šušljalo se je tudi v zadnjih tednih, ampak uradno sem izvedel neposredno od vas danes (včeraj popoldne) po telefonu. Nihče me ni obvestil,« je presenečeno izjavil Kocman. koče Pelizzo (1325 m). Od tod se bodo podali po naravoslovni poti, ki jo je pred leti uredila Gorska skupnostNadiškh dolin. Izredno razgledna, zložna pot je speljana krožno pod vrhom Matajurja in vodi seveda tudi na vrh, kjer stoji kapelica in razgledna plošča. Predvideni sta 2 uri in pol hoje. Iz vrha se bodo vsi skupaj spustili do koče Dom na Matajure, kjer se bodo okrepčali. Skupno bodo nato sestopili do koče Pel-izzo, kjer bo čakal avtobus. Za prijavo lahko pokličete telefonski številki: 040413025 (Marinka) in 040220155 (Livio). Planinski vestnik Slovensko planinsko društvo Trst vabi vse ljubitelje gora, ki so naročeni na Planinski vestnik in so ga do zaprtja Tržaške knjigarne redno prejemali v knjigarni, da čim prej pokličejo na telefonsko številko 040413025. Pohod od Grljana do vrha Nanosa Skupina pohodnikov bo v soboto, 31. maja, organizirala enodnevni (približno deseturni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče bo ob 6.00 pri grljanskem por-tiču. Nato se bodo pohodniki povzpeli do Proseka in naprej mimo Štorij čez dolino reke Raše do vrha Nanosa. Potrebna bo dobra obutev in predvsem solidna kondicij-ska priprava. Za informacije: 040229404 (Miloš, po 20. uri). Srečanje obmejnih slovenskih planinskih društev Slovensko planinsko društvo Gorica vabi na tradicionalno vsakoletno srečanje nogomet - Kras Repen Kneževič (še) ne bo na razpolago V pričakovanju prve tekme državnega play-offa elitne lige, ki bo v nedeljo, 25. maja, v Repnu (proti ekipi Libarna Calcio), iz tabora nogometne ekipe Krasa ni dobrih novic. Torkov zdravniški pregled ni bil pozitiven, tako da bo kapetan Ra-denko Kneževič skoraj gotovo preskočil prvo play-off tekmo. »Sploh ne vem, ali bomo lahko do konca sezone lahko računali na Ridžija,« je bil zaskrbljen predsednik kluba Goran Kocman, ki je dodal: »Zdravnikje ocenil, da poškodba (zlom nadlahtnice) še ni povsem sanirana.« Povrh tega se pri Krasu ubadajo še z drugimi težavami. Za gripo sta zbolela Capalbo in Grujič. Visok poraz naraščajnikov Krasa V torkovem zaostalem srečanju predzadnjega kroga deželnega prvenstva naraščajnikov je Kras v Repnu izgubil proti Casarsi s 5:3. Za Kras so v polno zadeli Taglialatela in Devide. Kras je tekmo zaključil z devetimi igralci. Sodnik je rdeč karton pokazal Košuti in Suppaniju. TURNIR »IL GIULIA« - Sinoči: Breg - Chiarbola 4:1 (Moscolin, Den.Daris, Nigris, Cigliani), Primorec - Alabarda 4:5 po 11-m (3:3, strelci: Ronci, M. Castrillon, Nonis): naraš-čajniki: San Giovanni - Kras 3:1. Predsednik Primorja Roberto Zuppin je zanikal, da bi se projektu Vesne in Sistiane pridružilo tudi proseško društvo. »Res je, da je prišlo do nekaterih iskric (beri nesporazumov) pri sodelovanju s Krasom in bomo junija organizirali poletni kamp vsak na svojem igrišču in ne skupno, kot lani. Vsekakor si pri našem društvu želimo še naprej sodelovati z repenskim klubom. Želeli pa bi biti bolj enakovreden partner,« je odkrito povedal Zuppin. Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin je potrdil, da so mu predstavniki kriške Vesne predstavili načrt, in komentiral: »Nisem pa vedel, da je stvar šla že tako daleč. Skrbi me, da se krhajo odnosi med našimi nogometnimi klubi. Pogrešam dialog. Hkrati obžalujem, da pri ZSŠDI ne deluje nogometna komisija. To je dokaz, da sodelovanje med našimi klubi ni na najboljši ravni. Potrebno bo razmisliti. Prav jutri (danes op. av.) se bo sestal izvršni odbor ZSŠDI in prav gotovo bomo o tem razpravljali.« Članka o mladinskem nogometu, ki smo ju objavili lanskega 25. septembra in 5. marca, si lahko preberete na naši spletni strani www.primorski.eu. Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane obmejnih slovenskih planinskih društev. Letos bo srečanje v priredbi SPDT in bo v Bo-ljuncu, 8. junija. Prireditelji pripravljajo tri različno zahtevne pohode, poskrbeli bodo tudi za prijetno druženje na prostoru ob kulturnem domu Franceta Prešerna v Bo-ljuncu. Goriški planinci se bomo srečanja udeležili organizirano, poskrbeli bomo za avtobusni prevoz. Prijave se že sprejemajo na sedežu društva, tudi danes, med 19. in 20. uro. Člani društva lahko sočasno poravnajo tudi letno članarino. Priprave na izlet v Pireneje Od 17. do 24.junija bodo goriškipla-ninci obiskali francoske in španske Pireneje ter si ogledali evropsko minidržavico An-dorro. Program ponuja kar nekaj zanimivih ciljev za planince in ljubitelje peš hoje in seveda tudi niz turističnih ciljev za manj vztrajne hodce, med drugim krajši obisk v Lurdu, ogled Barcelone in tamkajšnjih zanimivosti itd. Za zamudnike naj povemo, da sta razpoložljivi še dve mesti. Udeleženci se bodo v Francijo in Španijo odpeljali z avtobusom, organizator osemdnevnega izleta pa je turistična agencija Alpetour. Inf. Vlado 0481/882079, vla-do.klemse@virgilio.it šolski šport - 7. memorial Jožice Mikluš I • • V| • V»«| V I Dijaki goriških višjih sol merili moči v atletiki Na atletskem tekmovanju tudi profesor in vodja ekipe aMaze Andrea Massi Včerajšnji šolski dan slovenskih višjih srednjih šol na Goriškem je stekel na atletskem stadionu na Rojcah. Atletsko tekmovanje v spomin na preminulo profesorico športne vzgoje Jožico Mikluš je združil vse dijake slovenskih šol. V organizacijo tradicionalnega šolskega tekmovanja so bili tudi letos vključeni čisto vsi: ravnateljica, profesorji, tehniki in dijaki, pomoč pa sta prispevala tudi sodelavca Tatjana Košič in Matija Cotič. Dijaki vseh razredov so se pomerili v suvanju krogle in teku na 1000 metrov, dijaki 1. in 2. razredov (naraščajniki) tudi v skoku v daljino, dijaki 3., 4. in 5. razreda (mladinci) pa v skoku v višino, vsi razredi pa so se pomerili še v štafeti 4x100 metrov. Med rezultati gre izpostaviti predvsem rezultate dijakov v skoku v daljino in višino, met dijaka 1. razreda Trubarja Sebastiana Zamara, ki je dosegel najboljši rezultat nasploh, pa tudi rezultat mladincev na 1000 metrov: Novak in Kovic sta razdaljo pretekla v manj kit treh minutah. Med dekleti pa še izide na 1000 metrov med naraščajnicami: med drugim je Vida Gallo, ki je bila druga, pa čeprav ni športnica. Dijake je nenapovedano obiskal tudi trener naj- boljše slovenske smučarke Tine Maze Andrea Massi, sicer profesor športne vzgoje. Izidi Naraščajnice: daljina: 1. Jasmin Butkovič (Greg) 4,19, 2. Klara Terčič (Trubar) 4,19, 3. Sofia Semolič (Zois) 3,87; krogla: 1. Marta Fajt (Greg) 7,95, 2. Sara Bric (Zois) 7,95, 3. Jasmin Butkovič (Greg) 7,70; 1000 m: 1. Mara Lavrenčič (Greg) 3:34,93, 2. Vida Gallo (Greg) 3:51,18; 3. Evelin Ronazza (Zois) 4:08,40; naraščajniki: daljina: 1. Janez Petejan (Vega) 5,35, 2. Simon Čavdek (Greg) 5,17, 3. Nejc Terpin (Greg) 5,11; krogla: 1. Seba-tian Zamaro (Trubar) 13,80, 2. Kristjan Komjanc (Greg) 11, 3. Manuel Quaggiato (Greg) 10,83; 1000 m: 1. Martin Juren (Trubar) 3:11,59; 2. Simon Čavdek (Greg) 3:12,02; 3. Luka Gergolet (Greg) 3:18,81; mladinke: višina: 1. Martina Dellisanti (Zois) 1,35 m, 2. Ivana Cotič (Greg) 1,30 m, 3. Mara Guada-gnino (Greg) 1,30 m; krogla: 1. Ilaria Bernjak (Greg) 9,22, 2. Martina Dellisanti (Zois) 8,91, 3. Tamara Lupin (Zois) 8,31; 1000 m: 1. Eva Battistel (Vega) 3:54,56, 2. Sara Cosolo (Greg) 3:58,65; 3. Alessi Peressini (Zois) 4:02,09; mladinci: krogla: 1. Jernej Terpin (Greg) 13,79, 2. Gabriele Terčič (Zois) 12,78, 3. David Raida (Greg) 12,45; višina: 1. David Radia (Greg) 170, 2. Mattia Visintin (Zois) 165, 3. Enrico Schincariol (Trubar) 165; 1000: 1. Martin Novak (Zois) 2:57,08; 2. Luka Kovic (Greg) 2:57,84; 3. Ruben Sclauzero (Trubar) 3:09,98. Štafete: ženske: 1. razred: Hum. li-cej Gregorčič (Butkovič, Ocretti, Marušič, Lavrenčič); 2. razred: Trubar (Ciglič, Soban, Terčič, Winkler); 3. razred: Hum. licej Gregorčič (Abrami, Kocina, Guadagnino, Cosolo); 4.-5. razred: 1. Zois (Dellisanti, Gon, Keber, Peressini); moški: 1. razred: Trubar (Deve-tak, Bukovec, Juren, Zanaro); 2. razred: Znanstveni licej Gregorčič (Lavrenčič, Quag-giato, Čavdek, Komjanc); 3. razred: Vega (Komjanc, Bernardinis, Marinčič, Perso-glia); 4.-5. razred: Vega (Čavdek, Mucci, Mar-šič, Pintar). 20 Četrtek, 15. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjim in južnim Jadranom se ponovno poglablja ciklon, ki se bo danes počasi pomikal nad osrednji Balkan. Z okrepljenimi severnimi vetrovi bo k nam prehodno dotekal bolj suh in malo toplejši zrak. 1030 Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno vreme, ponekod bo spremenljivo do oblačno. Jutra bodo še hladna. Popoldne bo še ponekod oblačno. V alpskem svetu in po nižinah bo pihal močan do zmeren severovzhodni veter in ob morju pa bo pihala šibka burja. Zjutraj se bo od vzhoda postopno pooblačilo, le v zahodnih krajih bo sprva še delno jasno in tudi popoldne bo tam oblačnost manj gosta. Sredi dneva bo na severovzhodu začelo rahlo deževati, zvečer in v noči na petek se bo rahel dež občasno pojavljal do osrednje Slovenije. Pihal bo okrepljen severni veter. Jutri bo po vsej deželi še spremenljivo do oblačno vreme. Še bo pihal zmeren veter iz severovZhoda in ob morju bo pihala šibka burja. Jutri bo na zahodu pretežno oblačno in suho. Drugod po Sloveniji bo oblačno in občasno bo rahlo deževalo. Več padavin bo na vzhodu. Pihal bo okrepljen severni veter, ki bo popoldne počasi slabel. ¡2 Sonce vzide ob 5.34 in zatone g ob 20.29 Dolžina dneva 14.55 Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 6.59 1962 - Končalo se je tridnevno § obilno deževje v hribovitem delu zahodne in severne Slovenije. Do 7. ure zjutraj je v 72 urah največ padavin padlo v Mrzli Rupi na Idrijskem, 233 mm, pri Domu na Komni so izmerili 228 mm, v Bovcu 189 mm in v Logarski Dolini 140 mm padavin. Danes: ob 3.47 najnižje -64 cm, ob 10.18 najvišje 35 cm, ob 15.46 najnižje -20 cm, Q ob 21.36 najvišje 51 cm. S Jutri: ob 4.22 najnižje -64 cm, ob 10.59 najvišje 34 cm, ob 16.25 najnižje -16 cm, ob 22.13 najvišje 47 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje C. 500 m ...........10 1000 m............5 1500 m............2 2000 m............0 2500 m ...........-3 2864 m ...........-6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6 v gorah 7,5. Ana Netrebko bo prvič nastopila v Bolšoj teatru MOSKVA - Ruska operna diva Ana Netrebko bo letos prvič nastopila v moskovskem Bolšoj teatru. Njen nastop je napovedan za 28. oktober, ko bo zapela na opernem plesu v čast 75. obletnice rojstva ruske pevke Jelene Obrazove, piše nemška tiskovna agencija dpa. Netrebkova, ki je v svoji domovini sicer povezana z Mariinskim gledališčem v Sankt Peterburgu, je lani javno izrazila željo, da bi pela v največjem ruskem državnem teatru. Med vrhunce 239. sezone Bolšoj teatra sodi tudi svetovna premiera baleta Hamlet po Williamu Shakespearu marca prihodnje leto na glasbo Dmitrija Šostakovi-ča. Koreograf predstave je Radu Poklitaru. Letos se bo sicer več kot 200-članski baletni ansambel podal na več gostovanj, med drugim v Washington in New York. Burgundski polži iz Poljske v gurmanske restavracije Evrope CHELM - Burgundski polži so znana poslastica gurmanov številnih evropskih držav. Te polže gojijo v zadnjih letih še posebno intenzivno tudi na vzhodu Poljske, kjer so vlažne vremenske razmere za to kulturo idealne. Več kot devetdeset odstotkov poljskih burgundskih polžev konča na mizah najboljših evropskih restavracij. Vrhunec sezone polžev je ob koncu maja. Sicer pa se z gojenjem polžev intenzivno bavijo tudi v Bolgariji, kjer je ta posel v zadnjih letih v polnem razcvetu. Kmetijstvo v najrevnejši članici Evropske unije nazaduje, z gojenjem polžev pa so si mnogi kmetje ustvarili uspešno alternativo. CANNES - Nicole Kidman po rdeči preprogi z mitom o monaški princesi Grace Kelly Aplavz publike, kritike vladavine Sinočnji otvoritveni defile je budno spremljal očarljivi pogled Marcella Mastroiannija, čigar podobo so ovekovečili na plakatih 67. izvedbe CANNES - Slavne, z rdečo preprogo prekrite rdeče stopnice znamenite Montée des Marches, so se sinoči ob fotografskih bliskavicah posebno svetile. Po tridsetih in več letih se je po rdeči preprogi Festivala v Cannesu spet sprehodila njena visokost, čudovita Grace Kelly. Žena Ranierija Monaškega se je tako vrnila na njej domačo francosko obalo, samo nekaj deset kilometrov stran od mogočnega monaškega gradu. Princesino vrnitev je sicer omogočila Nicole Kidman, ki pooseblja Grace Kelly v filmu Oliviera Dahana Grace Monaška, ki je prav sinoči odprl 67. canneski Festival. Jutranjim žvižgom novinarske projekcije je včeraj zvečer v veliki dvorani slavnega Palaisa sledil dolg in navdušen aplavz publike, pa čeprav med gledalci, prvič po več letih ni bilo nobenega člana družine Grimaldi. Caroline, Albert in Stephanie so že v prejšnjih dneh napovedali, da se ne bodo udeležili otvoritvene slovesnosti, ker po njihovem mnenju Dahanov film pripoveduje zgodbo, ki je zelo daleč od resnice in celo ponareja zgodovinsko dogajanje. Filmsko dogajanje je postavljeno v leto 1962, točno šest let po sanjski poroki stoletja, ko je princ Ranieri uspel iztrgati velikemu platnu lepo ameriško igralko in jo prepričal, da si za novi dom izbere najmanjšo kraljevino na svetu. Tisto, ki se razprostira visoko nad Azurno Obalo. Dahanov film raziskuje prav to, se pravi pomisleke in dvome, ki so se porodili čudoviti princesi, ko jo je spet poiskal njen najljubši režiser, Alfred Hitchcock, in ji ponudil osrednjo vlogo v filmu Marnie. Ponudba je plavolaso Grace spravila v hudo krizo iz katere je razvidna njena velika žalost in težava pri usklajevanju uspešne preteklosti in očitno njej ne dovolj razveseljujoče vsakdanjosti. Najbolj proslavljena princesa dvajsetega stoletja je namreč na vrhuncu slave prisilno pustila kariero holly-woodske igralke in se leta 1956 poročila s princem Ranierijem. Samo šest let kasneje, ko sta se ji že rodila Caroline in Albert in so se mali obmorski kraljevini napovedovali hudi časi, se je Grace znašla na razpotju. Ali naj izbere življenje kakršnega si je vedno želela in se pri tem odpove družini, ali naj se sprijazni z vlogo ženske, kakršna je postala po kraljevi poroki. Levo očarljiva Nicole Kidman, ki je v filmu oživela lik Grace Kelly, desno vhodno stopnišče s podobo Marcella Mastroiannija ansa Z odprtjem festivala v imenu Da-hanovega filma, v katerem ob Nicole Kidman med drugimi nastopajo tudi Tim Roth in Paz Vega, je Cannes še enkrat zadel v črno. Filmska pravljica z vsemi glamour aduti, je namreč tudi zgodba, ki razkriva politično in zgodovinsko zakulisje, o katerem še danes bolj malo ljudi ve. In sicer željo Char-lesa De Gaulla, da bi si prisvojil Monako v trenutku, ko se je v majhno kraljevino na meji med Italijo in Francijo vselila cela vrsta francoskih mogotcev in bi mu bajni zaslužki monaške igralnice omogočali velik pritok ekonomskih sredstev. Kot je med včerajšnjo tiskovno konferenco povedala Kidmanova, je njej, kot tudi režiserju Dahanu zelo žal za mnenje družine Grimaldi, ki ni razumela režiserjevega pristopa. »Film nikakor noče žaliti princesine zasebnosti - temveč, kot je povedal tudi režiser Dahan - sem o mitu, kakršna je bila Grace Kelly želel spregovoriti kot umetnik, saj navsezadnje, nisem zgodovinar«. Filmska zgodovina pa je v Can-nesu še kako prisotna. Sinočnji otvoritveni defile je budno spremljal očarljivi pogled Marcella Mastroiannija, čigar podobo so ove-kovečili na plakatih 67. izvedbe. Mastroianni pa bo zaživel tudi na velikem platnu s projekcijo Fellinije-vega 8 in 1/2 in pa De Sicovega Ma- trimonio all'italiana. Sicer pa se bo slavni Marcello spet srečal s staro prijateljico Sophio Loren, ki je letošnja posebna gostja francoskega festivala. Prisotna bo namreč na projekciji kratko-metražca Voce umana, sina Edoarda Pontija. Zgodovini pa se bo Cannes poklonil tudi z omnibusom trinajstih režiserjev, Les ponts de Sarajevo, Mostovi Sarajeva, filmskim razmišljanjem o vlogi in pomenu tega mesta nekoč, pred prvo svetovno vojno in danes, na predvečer evropskih volitev. Volitev, zaradi katerih bo letošnja izvedba festivala, za en dan krajša, da se bodo lahko evropski državljani vrnili domov in volili. (Iga)