m. številka. V Ljubljani, i sredo ZD. novembra 1918. Ll. leto. 1 .Slovenski Narod" velja po p o iti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej. pol leta » n <. četrt leta „ „ eo mesec « ■ • K 50--. 25 . 13— . 4-50 celo leto naprej .... K 55* ~ za Ameriko in vse druge dežele: elo leto naprej . . . . K 60*- VpraSanjeni glede tnser^tov ae naj priloži za odgovor dopisnica alf znamka. VprarniaHro (pritličje levo) Snallova ulica It 5, telefon st 85. Izhaja vsak dan svaCar lavaaatil nadalja In prasnile o. Inserati se računajo po porabljena n prostoru in sicer l ram visok, ter 54 ram Širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., pirte i« zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih in*erdi*n oo dogovoru. . | Novi naročniki naj pošljejo naročam) ved«j nr» 90 aakaznlol. ^PK| Na samo pismene aaročbe brez poslatve deaarja se ae ume ni nikakor ozirati „Narodna 11 s i ar m" te leto i it. 89? .Slovenski Narod* velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej .... K 48'— I četrt leta „ pol leta „ ..... 24— | na mesec . • • • - 4-— Posamezna številka valja 39 vinarjev. Dopisi na| se franklrajo. Kokoplsi se ae vračalo, OrentetTO: Knaflova alloa H S (v L nadstr. levo\ telefon 4t- 34. tlan Mirni vneti v Zanrio in vet o položaju. Kot poverjenik za finance je bil v nedeljo in ponedeljek dr. Kukovec zaradi uredbe financ Narodne vlade navzoč v Celju sin v Mariboru. Z ozirom na tesnost prostora v časopisju poda-jemo le nekoliko njegovih misli iz poročila pokrajinskima narodnima svetoma v Celju in v Mariboru. V polni čaši zadoščenja nad nedo-glednimi dogodki zadnjih dni z globokim obžalovanjem poudarjam grenko kapljo ponižanja Slovencev v Trstu, Gorici in delu Kranjske zaradi nespodobnosti laškcfea vpada. Četudi računam na kratke dneve. italijanske netaktnosti, globoko obžalujem, da so jo morali doživeti naši bratje na Primorskem, ker se zavedam z dna srca, da svetovni položaj ne opravičuje iztrgani a niti pedi zemlje iz naše domovine, tem manj Trsta ali Gorice. Kot izvoljeni za^toijnik obmejnih Jugoslovanov na Štajerskem v Narodnem vijeću in v krajevni vladi pozorno zasledujem dogodke zadnjih dni in ur na štajerski in koroški jugoslovanski meji. Z eno besedo se da položaj označiti s poudarkom, da v svetovni odločilni bitki na glavo udarjeni nemški politiki na Štajerskem in Koroškem vsled razumljive slepote ne razumevajo svojega izgubljenega stališča. Bodljaji z iglo, katere nam dajejo zadnji hiij, niso na mestu. Storili smo, kar smo mogli, da narodi niso preveč trpeli vsled groznega vojnega poraza. Tudi nemškim rojakom smo v obupnem položaju prehrane po svojih skromnih močeh šli na roko. Zdi se pa, da ne razumejo aH nočejo razumeti, da smo mi bili od vojne še hujše prizadeti, akoravno je nismo bili mi krivi. Da govorim o našem finančnem položaju, moram poudarjati, da je bil od nastopa nase vlade začenši nekaj dni neprijeten, ker so Nemci prišli na izvirno idejo, zabraniti prihod plačilnih sredstev z Dunaja, kjer so bili naši denarni zavodi osredotočili svoje denarne prebitke. Danes je to stališče premagano. Slovenski denarni zavodi so svojo vlogo prav spoznali v zgodovinskem tem crenutkiu Dali so vsled mojega poziva Narodni vladi toliko sredstev na razpolago, da ni bilo treba niti narodnega posojila, kakor so se ga Čehi poslužili, niti izdanja lastnega novega denarja. Naši v inozerpstvo poslani strokovnjaki imajo nalogo, naše denarno vprašanje rešiti v sporazumu- z našimi velikimi zavezniki. Prišla bo pa še doba, ko bo Steinwender bankovce avstro - ogrske banke radodarno za nami nosil, pa ga mi — poznali ne bomo. Vse. kar se nam danes še more zgoditi, so le malenkostne sitnosti, ki na popoln! zmagi naših vzorov ne morejo nič Izpremeniti. Najvažnejše se mi zdi poročilo iz Švice, da je naš v narodni politiki priznani voditelj dr. Korošec dogovoril s Srbi in Hrvati edinstveno ministrstvo. To je po mojem mnenju naše edino pravo stališče v ti veliki dobi. Jugoslovanska demokratska stranka bo dr. Korošca na ti poti popolnoma podpirala. # S Koroškega. Splošno vlada mnenie. da ie vea Koroška v rokah takozvanega nemškega >Vollzugsiusschussa< in da se od Slovencev nihče ne upa niti kihniti. Temu pa ni tako. Je več občin ki si ne daio povelievati iz Celovca Znana je občina, ki ie na ukaze s Celovca odgovorila: >Vaši ukazi za nas niso več merodaini.« Nekai občin ie tudi. ki se vedejo docela šamostoino in hodiio svoja pota. Prevalie, Gnštain. Meža. Crna, Kotle. Tolsti vrh, skupai okrog 10 občin si ie ustanovilo svoi narodni svet. ki ima skrbeti za to. da se ohrani. « odnosno vzpostavi mir in red v celera okolišu Pripomnimo, da se ie prierodi-lo baš v tem okolišu precei nemirov in izgredov. Propali elementi, ki so se v zadnjem času stenli semkaj z vseh vetrov, so ropali plenili in pozigaii. da človek že v resnici ni bil varen ne življenja, ne imetka. Prebivalstvo ie bilo končno primorano se obrniti na Staier-sko za pomoč. Iz Celia ie bilo poslanih kakih 100 voiakov. ki »o v najkrajšem času napravili mir in red. Narodni svet v Prevaljah ima sedai v svoiih rokah vso skrb za iavni mir in red. Njegov ugled se ie v zadnjem času tako dvignil, da celo Nemci žele, da bi ostal Narodni svet na svojem mestu. V Rožni dolini položaj ni tako ugoden. Tu se ie Nemcem posrečilo s terorizmom nr.še Hudi zbegati in iih oetrašiti zlasti ker so poslali v Rož tudi nekai vodstva. Kako ti voiaki nastopajo, nam ni treba praviti. Na Hum-berškem gradu pri Borovljah so Nemri nastavili dva topa. češ, da se boie. da bi Slovenci iz Liubelia ne udarili na Koroško in ne osvojili Koroške. Ljudstvo ie vsled tega zdvoieno in ne ve. ali bi se nai podvrglo nemškemu nasil-stvu. ali se uprlo nadalini nemški nadvladi. Ker pa so orožniki povsodi samo politične ekspoziture celovškega Voll-zugsausschussa in ker pritiskajo z vsemi dovoljenimi in nedovolienimi sredstvi na neuko maso. se ie le ta že docela vdala svoii usodi in mirno prenaša novi nemški iarem. Vendar pa ie še dokaj zavednih posamnikov. ki so se že opetovano posvetovali ter končno sklenili, da ie treba vendarle nekai ukreniti proti nemški prepotenci. ker ie sicer nevarnost, da ob koncu koncev res Nemci oi.drže v rokah to.-kar sedai tako krčevito drže. absolutno gospodstvo v deželi. Ti so sklenili, da Dokli-čeio na pomoč nristoine faktorie na Kranjskem. Da li bodo imeli s svoio prošnjo uspeh, bodo pokazali že prihodnji dnevi. PosMna pod italijansko vojaško vlado. 19. novembra t. 1. V Postojni ie bilo do sedaj samo eno nnlijansko "o1\riziisko poveljstvo, infan-terijski polk št. 232 z več oklopnimi avtomobili. Ker so mostovi čez Tilment večinoma precej razdrti, železniška zveza z Italijo še ne funkcijonira. Radi tega se vrši ves trenski promet dosedaj večinoma z avtomobili. Štacijsko po-veljništvoi— Comando di Presidio di Adelsberg — kakor se imenuje, je nastanjeno v hotelu »Kronam. Tu so se 'morali tekom 48 ur po nabitju italijanskih lepakov dne 15. t. m. zglasiti vsi vojaškoobvezni. Omenjeni lepaki so trojne vrste in izključno samo-v italijanskem jeziku. Naznanilo III. armadnega poveljstva, ki ie datirano z Gradiške, naznanja preki sod in prepoveduje vsak izvoz živil čez demarkacijsko črto, ki je označena z imeni krajev. Naša slovenska imena so Lahi nečuveno prekrstili po svoje — tako se n. pr. imenuje hrib Javornik nad Postojno, čujte in strmite: »Monte Pomnrio«, Snežnik — »Monte Nevesio« itd. Drugi lepak v rudeči barvi določa osebni promet v okupiranem ozemlju in tretji prepoveduje vsako kupčevanje z menjanjem denarja. Na čelu vsakega lepaka stoii: Regio esercito italiano. Za različne prestopke je odmerjena kazen od treh do pet let, oziroma smrtna kazen po italijanskem vojnem zakonu. V kratkem pride poveljstvo III. armadnega zbora iz Grad'ške v Postojno in bo nastanieno v Grad Hotelu Adelsberger-hof. Dclaio se za to priprave. Glavarstvo je moralo iznrazniri svoie prostore tekom 48 ur. meščanska in ljudska šola sta popolnoma do zadnjega kotička izpraznjeni. Tudi privatno stanovanic prejšnjega glavarja so izpraznili in znosili njegovo opravo pod streho. Glavarstvo torei ne posluie več. — Ko so Lahi prišli v Poštnino ie prikorakal 232. in-fanteriiski polk z godbo na čelu. Niti eden jih ni pozdravil, ljudje so mrkega obraza gledali skozi okna. Sedai igra vojaška godba vsak dan pred Vilhaiie-vim spomenikom, poslušalci so večinoma sami laški vojaki. Vseh voiakov je dosedaj okoli 2000. tudi ne^ni konjenice, in vsi so stlačeni v Postojno, kar je za mesto velika nadlega. Po vaseh iih ni dosedaj še nič nastanjenih. V obče se vojaštvo osebno dobro in vljudno obnaša, tudi kradejo ne in kar vzamejo, plačajo. Ena krona velja 40 centesimov. Živil niso prinesli še nič za prebivalstvo, ker jih še zase nimajo preveč. Prišli so snloh precej nepripravljeni in na hitrico. Rekviriraio dosedaj samo seno in slamo za konje. — Nestrpno pričakujemo, od kje bo prišel glas odrešenja t »nvaziie. da bi lahko svobodneje dihali. Za enkrat je samo še upanje. Nikdo ne ve. kaj bo z nami in tudi novice, časopisi, prihajaio neredno in zakasnelo, tako da smo od svoie domovine kakor odrezani. Omeniti je še, da je dobil poštni urad obvestilo, da bo moral vsak uradnik ali uslužbenec, ki bo hotel nadalje ostati v službi, priseči italijanskemu kraliu zvestobo. To je pač že veliko preveč, kar od nas zahtevajo. 4. S. UKAZ kr. italijanskega štacljskesa ooveljstva v Postojni. 1. ) Od 3. ure popoldne današnjega dne naprej se bodo vsi. ki so bili dne 24. oktobra 1918 še vojaki, smatrali • vojnim vjetnikom in se morajo takoj prijaviti pri gori navedenem štaciiskem poveljstvu. 2. ) Slobodno je pa vsem. pod točka 1.) imenovanim zapustiti črto, ki je označena v premirju proti vzhodu do polnoči današniecra dne. 3. ) Vsi pa, ki lahko dokažejo, da so bil v občini rojeni ali pa so pred vojno v občini stanovali, dobijo pogojno dovoljenje stanovati v ozemlju, zasedenem od kr. italijanske divizije (t. i. zahodno od črte Postoina. Podkraj. Col in Senožeče), ako se skažejo s potrebnimi sredstvi za preživljanje. Okrajno glavarstvo Postojna, dne 19. novembra 1918. Senekovič L r. Umevno je, da so po takem xukazu« odšli vsi, ki so mogli iz Postoine. Odšlo je okoli 200 moških. Narodni svet v Ljubljani je obveščen o vsem in storiti se morajo nemudoma vsi potrebni koraki, da preneha take vrste postopanje z našim ljudstvom s strani Italiianov. Pod točko 1. v »ukazu« mišljene moške hočejo spraviti v Gradiško in jih tam internirati. Proti takt nameri italijanske vojaške uprave najodločneje protestiramo in kličemo entento na pomoč. ★ POROČILO T RAKEKA. Danes opoldne je Italijansko štaciisko povelistvo na Rakeku izdalo sledeče povelje: Naj se obvesti vse nemudoma v slovenskem jeziku, da bivši vojaki avstro-ogrske armade, kateri se bodo nahajali danes ob 15. uri (3. pop.) na črti pmuirja. bodo vsi proglašeni vojnim vjernikom, kot taki zaleti in odvedeni v zbirališče v Postojno, kjer bodo prevzeti od tamkajšnjega poveljstva. Nadaljne ukaze naznanim. Polkovnik, povelinik polka. Za Logatec ie izdano enako povelje z rokom jutrajšnjega dne. v Kriegshafenkommando (menda od 8. polka trd. art.). Kakor Slovence, razorožujejo Italijani tudi Čeho - Slovake, in sicer kljub njihovemu ugovora, da so kot Ceno - Slovaki zavezniki entente. Tako so razorožili inženirja nadpor. m Hegerja na Rakeku 14. t. m. ter je pri tem italijanski major zavpil, da sedaj oni komandirajo, in da morajo vsi odložiti orožje. Z Goriškega. 19. novembra. Iz Rihembersra: Italijani so prišli k nam dne 14. t. m. in so takoi nabili po občini svoie znnne ^ lepake z grožnio zanora in smrti. Straži so razorožili. Podali smo v francoskem jeziku sestavlieni oster protest proti niihovemu postopaniu V protestu se izjavlja, da se vse ljudstvo brez izjeme podvrže edinole jugoslovanski vladi in ne priznava nobenih odredeb italiianskih oblasti, ki na nevtralnem ozemliu nimaio nikake pravice do rekvizicii. Protest so podpisale doslei še občine Šmarie. Gabrie in Dornberg. Sicer na so itali-ianski voiaki. zlasti častniki, priiazni in pravijo, da so prinesli nam svobodo in pravico: ako pa se omeniio niihove odredbe, se izgovariaio na novelie. Vsak naš voiak se mora iaviti. Slovenskih znakov se doslei niso dotaknili Na stolnu vihra slovenska troboinica. Razburjenje po vsem Vipavskem ie veliko in liudsrvo nestrpno pričakuie. da bi tuici Italiiani odšli, ker ne postopajo povsodi enako, marveč nastoonio največ nasilno. Da ie pri nas malo bolie^ ie morda sad odločnega protesta. — V vsaki občini ie približno en bataljon vojaštva Voiaki hodiio okoli s nu-ško na rami. tudi ako gredo v gostilno. — V Gorici rekviriraio zaloge, v Ajdovščini so rekvirirali konje. Tam iim briie prehuda buria. ki iim prevrača šotore. V B i 1 i a h ie bilo ba-ie prišlo do spopada med liudstvom in vojaštvom, baie ie bilo nekai mrtvih. — Čujemo, da se z današniim dnem ustavi promet po žaieznici do Jesenic. ★ POROČILO POTNIKOV IZ GORICE. Promet na progi Gorica - Jesenice je popolnoma ustavljen do Bohinjske Bistrice. Potnike iz Gorice, oziroma y Gorico na posta M Sv. Lucija, kakor tudi na" drugih postajah preiščejo popolnoma, rudi vse žepe, ter jim odvzamejo vso fiošio, katero nosijo s seboj. Italijansko vojaštvo ie v Gorici snelo napis pri Ljubljansld kreditni banki, nad pisarno dr. Treota itd. Slovenske zastave po mestu so že vse izirinile. Na postaji Volčjadraga Je dal neki italijanski stotnik 18. t m. odstraniti slovensko zastavo, vsled protesta postaienačelni-ka je ukazal mimo se vozeči italijanski general zastavo takoj zopet razobesiti. Na poslopju Narodnega doma v Trstu visi zopet slovenska zastava. V Bujah v Istri so Italijani aretirali orožnike, v Pulju 90 zaprli nekega stotnika Poročila iz Trsta. 19 nbra. Prc«li so dnevi itnliian.-^esa vese-lia in Trst ima mirnei^e lice. Glavno, kar so pričakovali Tržačani. da namreč z dohodom italijanskih čet preneha draginja se se vedno ni izpolnilo. Veselja, ie konec, na nieeovo mesto se seli nezadovoljnost z novimi razmeramr Zastave izciniaio. — V tržaški o k al i c i so slovenske zastave zopet dovoljene. Prvotno so bili ukazali Italiiani. da se moraio vse slovenske zastave odstraniti in razobesiti italijanske, proti čemur so vsi odbori protestirali. Italijansko vojaštvo ie odšlo iz okolice, ostali so le bersaglieri za stražo. Tako iih ie na orimer na Prošeku 9 Posadka v Broinici varuje vodovod — Slovansko uradništvo nošiljaio v Trstu >na dopust<. Na pošti uradui^To frjno Italiiani. financa ie samo italijanska, pri železnici je mešano. Sodnije nosluieio samo v italiian-skem ieziku. Tudi od tu so šli slovanski uradniki >na dopust«. — V Tr^rn se odpro v kratkem šole in sicer tudi slovenske s slovenskim učnim jezikom, samo nekateri sestavki v učnih kniisrah ki so >avstriiski«. odpadejo. — Italijansko vojaštvo se na sploh obnaša dostoino. Naših narorlnth straž ni več. naše vojaštvo ie izginilo, češkoslovaški mornarii. ki nočeio priti pod italiiansko povelistvo. odhajajo. — Napovedana italijanska banka še ni začela delovati. — V prosti Inki ie 90 000 italiianskih vietni-k o v . ki čakajo, da odpotujejo. Vsak dan iih odpelieio par tisoč po. morju. Nekateri pa zbeži in koraka peš proti domu. ker ie naveličan čakania in stradanja. Sririe možje skupaj dobivajo po eno maihno konservo. Pri ukrcavanju na parnike ie errozen naval, tako da marsikateri pade v morie in se vtopl. — Na Balkanu vihra še vedno slovenska zastava. — Te dni so odpeljali iz Trsta v Videm 6 železniških s t r o i e v . last jugoslovanske države. — Italiiani pobirajo premog in sicer prihajajo v Trst^parniki brez premoga, pa ga tam naloziio. kolikor ga potre* buieio za promet. Tako poročajo v Trst tudi iz Pulia. da so Italiiani prvotno odvažali premog s podmorskimi čolni, sedaj pa delajo to kar iavno. Poročila Iz Istre, 19. novembra. Italijanske čete dohajajo neprestano; povsodi se jih dobi in vseh vrst so. Dne 16. novembra so prišli v Matulje kar štirje vlaki. Pri železnici Italijani ne delajo še sile* -ker vedo, kak faktor je železnica. Vendar pa so v pisarnah na večjih postajah, kakor v Opatiji - Matuljah, v Trnovenv Bstrici in Št Petru Italijani, ki nadzorujejo promet — Na postaji v Opatiji - .Matuljah so odstranili samohrvatski napis, ki je bil napravljen povodom razglasitve Jugoslavije, sedaj je tam zopet italijanska spaka »Abbazia - Mattuglie«.,— Italijani pravijo, da bodo kmalu prišle italijanske učne knjige in da uvedejo italijanščino v šoSa. — Kar ie drv, pobero vse, nič ne vprašajo, čigavo je in koliko stane. Ljudje hite spravljati živež, ker drugače preti lakota. Italijanski oficirji povsodi govore ljudstvu, da bo Italija za vedno gospodovala v Istri Dogodki ua Reki. Baker, 20. novembra. Ko so prišli Srbi na Reko, so mislili Italijani, da imajo tudi oni pravico korakati na Reko. Ta njih namen je bil splošno znan. Da se po možnosti preprečijo vsaki eventualni konflikti, so se sestali poveljniki ameriških, franco-skh in angleških ladij, zasidranih v pristaniščih na konferenco, na kateri so zaključili, naj Srbi odidejo v Kraljevice Italijani pa se zavežejo, da do 20. novembra do 2. popoldne ne bodo vkorakali na Reko. O tem sklepu so bili obveščeni poveljnik jugoslovanskih čet na Reki Steflič in poveljnik srbskega bataljona na Reki Maksimo-vič, ter končno tudi italijanski komandant Raineri. ysi ti trije so se z oficirsko častno besedo zavezali, da bodo respektirali ukrep ententnih poveljnikov. Vkljub temu so Italijani takoj nato vdrli na Reko. Itailianski poveljnik Raineri je torej prekršil svojo oficirsko častno besedo. Baker, 20. novembra. Angleški polkovnik Thalbot ki je prispel na Reko iz Kor-mina, je z ozirom na dogodke na Reki in z ozirom na kršeno zaobljubo italijanskega poveljnika Rainerija izjavil, da bo le-ta za Sj.voj čin moral odgovarjati angleški vladi in da se bo za to pobrigal on s am. Baker. 18. novembra. V nedeljo ponoči so med 10. in 11. Italijani prekinili telefonsko in brzojavno zvezo Reke z Zagrebom. Zasedli so vse dru^i- urade. Zadnji vlak proti Zagrebu je odšel ob 11. zvečer. Zadnja železniška postaja za Reko je Baker. Reka. 19. novembra. Iz Pariza ie došla kategorična zapoved, da ima Reko zasesti srbski bataljon, ki se je moral umakniti v Kraljevice 1 francoski pehotni bataljon in 1 irancoska pijonirska stotnija. Tej ententni Četi bo poveljeval francoski polkovnik, ki vzpostavi na Reki zopet vse jugoslovanske oblasti. Iz češko - slouašbe republike. Narodna skupščina. Praga, 18. novembra. (Kot. urad) V današnji seji Narodne skupščine je predložilo ministrsko predsedstvo zakonsko osnovo o imenovaniu državnih tajnikov. Zakonski načrt o plačilnih sredstvih ie bil spreiet brez debate v vseh braniih neizpremenien. Po tem zakonskm načrtu se pooblašča deželna banka češkega kraljestva v Pragi, da izda nemudoma nakaznice na svojo bančno blagainico, ki se moreio odkupiti pri deželni banki ali pri zavodu, po niei določenem, za banknote Avstro-Ogrske banke. Te nakaznice se izdajo v privatnem prometu za kratko dobo ali najdalje za devetdesetdnevno posojilo in sicer iz eSkompta ali lombarda. Za odkup nakaznic založi deželna banka reiervo v banknotah Avstro - Ogrske banke ali v drobižu kronske ve^ Ijave. Češko - slovaška država vloži zategadelj vlogo 25.000.000 K. Iz izdaje nakaznic prihaiajoči dobiček bosta delili deželna banka in Češko - slovaška država v gotovem razmerju. Nakazni ce so v ozemlju Češko - slovaške države zakonito plačilno sredstvo, prav tako kakor banknote Avstro-OgTske »banke, in se sprejemajo pri javnih blagajnicah brez pridržka. — Nato ie sledila volitev v razne odbore, kakor tudi volitev v deželni upravni odbor. Za predsednika teara odbora 1e bil izvoljen poslanec dr. Fran ta. —j Prihodnia seja bo v četrtek ob dvob oopoldne. Češki protest zaradi dogodkov na Ogrskem. Praga, 19. novembra. O dogodkih na Slovaškim je vlada obvestila dr. Beneša, ki je radi teh dogodkov vložil pri ententnih državah protest ter zahteval, da naj Ogre prisili, da se bodo držali dogovorov, stavljenih jim od entente za premirje. Prvi ogrski vojni vjetnlkl v Brnu. Brno, 19. novembra. Včeraj so pripeljali semkaj prve ogrske vojne vjernike, 150 mož, ki so bili vjeti v bojih na Slovaškem. Te vojne vjetnflce bodo internirali v Brnu. Protest avstro - ogrske banke proti Izdavanju čeških nakaznic. Dunaj, 19. novembra. Avstro - ogrska banka namerava vjoiitf protest proti izdavanju čeških nakaznic ori,čeSki banki v Pragi, ker smatra to za kršenje svojih pravic, izdajati bankovce. Politični načrti češko - slovaške« ministra dr. Beneša Dunaj 19. novembra. fKor. urad.Y Češko - slovaški zunanji minister dr. Beneš ie pooblastil list >Matin<, da priobči skico političnega načrta ki ga ie na konferenci v Versaillesu snrožil. Ta načrt hoče polom Avstro - Ogrske koristno izrabiti, na Nemško Avstriio pritisniti in entento napraviti za gospodarico Srednje Evrope: 1. Čehi so pripravljeni, da preskrbe Dunaj z živili in da onemogočijo boljševizem; zahtevajo pa da se" iim pravočasno vrnejo poslana živila 2. Čehi bi zasedli vse slovaško ozemlie. ker ie boljševizem Madžarom zrastel čez glavo in se od tam kaj lahko razširi dalje proti zapadu in bi lahko tako prešel v dežele zaveznikov. Tudi poljsko ozemlie ie ogroženo. Edino Čehi moreio te razmere zabraniti, ako se gotove določbe premirja izpol-neio. 3. Na ta način Čehi lahko avstrijske Nemce drže na kratko in lahko preprečijo, da ne postane aneksija čeških dežela izvršeno dejstvo, kar bi gotovo vojaškim in političnim interesom entente nasprotovalo. Naši državniki na Češkem so že v tem zmislu delovali. 4. Neizmerne važnosti je. da se vzdržuje komunikacija med entento in Čehi brezpogojno preko Trsta in Po-žuna s tem, da se zasedejo oni deli Ogrske.^ na katerih se dotikajo Nemci in Madžari. Posebno mi ie na arcu, da se jezikovna mešana ozemlja na So-vernem Češkem okupirajo. • 34 Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" dne 20. novembra 1918. 274. štev. * Razne vest) Iz češke, f Liberec. 18. novembra. (K. u.) Nemško-češki tiskovni urad poroča: Ko se le včeraj nekai uradnikov Av-stro-Ogrske banke z zneskom 22,000.000 kron pelialo z Dunaja v Liberec. ie zaplenil češki podpolkovnik denar v Hodkovicah kljub spremnici, na kateri i*e bil podpis češkega poslanika na Dunaju Tusarja. Uradniki so brzoiavno protestirali na Dunaiu in v Pra^i Navzlic dovoljenju, ki je prišlo iz obeh krate v, da sme filialka A vstro-o jurske banke v Libercu svoto nreieti. ie češki kolodvorski povelinik v Hodkovicah izjavil, da se v tem slučaju ne bo oziral na ukaze in je dal voz z denariem od-petl Tini_ea posIal nazaj v Turnov Liberec. 18. novembra. (K. u.) -Nemško-češki tiskovni urad poroča: Z veljavnostjo od 15. novembra ie ustanovljeno v Ustiu (nad Labo) poštno in brzojavno ravnateljstvo za Nemško-ceško. Praga, 19. novembra. Iz vladnih krosov se je žurnalistom zagotovilo, da so vse vesti o mobilizaciji češko - slovaške armade netočne. Iz bratske Poljske. Krakov. 18. novembra. Kakor poroča pohabljen radi otele gram iz Varšave, so uspela pogaianja glede ustanovitve novega kabineta. Predsedni-štvo prevzame Pilsudski, zunanje ministrstvo Daszvnski in prometno ministrstvo Moraczewski. Krakov. 18. novembra. Iz Varšave poročaio. da je Pilsudski 16 t. m. ra-diotelegrafično sporočil Fochu da prosi kot višii povelinik poliske armade, da se pošljejo one poljske čete. katere tvorijo del francoske armade, takoi naznj na Poljsko. Krakov. 18. novembra. Poveljstvo poljskeera križa v Przemvslu noroča: Nocoi ob 11. uri ie zapustil noliski nov slanec Sztewicz v letalu še z dvema drugima letalcema Lvov in ie prispel ob pol 1. uri v Przemvsl. Poslanec ie pripovedoval, da ie mesto Lvov še vedno v poljskih rokah. Raslnl oblegajo PrzemvsL Dunaj, 19. novembra. Iz Galicije poročajo, da so Rusini pričeli oblegati trdnjavo Przemvsl. Izsiliti hočeio padec trdnjave z izgladovanjem. Preganjanja Židov v Vzhodni Galiciji. Dunaj, 19. novembra. Iz Vzhodne Galicije je prejel dr. vitez Zaleskv poročilo o hudih preganjanjih Zidov, pri čemur je bilo ubitih 6 Zidov in 2 kristjana. Te pogrome povzročajo po večini vračajoče se vojaške čete. Nad okraif, kjer so se vršili ti pogromi, se je proglasilo obsedno stanje, nakar je zavladal mir. Iz nemške Avstrije. Češka legija na Dunaja. Dnriai. 20. novembra, Sedania vlada nemške Avstrije nnd prebivalstvom nima prav nikake zaslombe ter obstoji večinoma iz Židov. Pomanjkanj* v mostu narašča. Zlasti občutno ie pomanjkanje premoga. V par tednih lahko nastopilo katastrofalne razmere. Na Dunaj pride čeho - slovaška leeiia kot posadka entente. da vzdrži red in mir Dunajčani si jo že iskreno želijo. Oddelek legije poide tudi v Požun, da zavaruje železniške zveze. Separatistično gibanje v Nemški Avstiij!. Dunaj, 19. novembra. V zadnjih dne-rvfh se je pokazala med posameznimi deželami bivše Avstro - Ogrske tendenca po osamosvojitvi. Tako se hočejo ločiti od skupne republike Tirolska, Solnograška, deli Koroške in Predarlska. Vse te dežele hočejo tvoriti nekako alpsko republiko, ki bi bila povsem neodvisna od ostale Avstriie. Zato je sklenila vlada na Dunaju, da novije v te de?e!e svoje permanentne oooblaščen-ce. ki bi imeli nalogo take tendence podcI-noma obrezuspešiti ter delovati za skupnost. * Dunaj 19. novembra. Kakor poročajo večerni listi, so Čehi pripravljeni, da. dovoliio dovoz premoga iz Ostrov-ske*ga okrožia v Nemško Avstriio. Po največ zato. ker se hoie, da se premog v velikanskih skladiščih ne vžge. Najtežje je vprašanje železniških voz za transport. Tozdaevno se vrši danes popoldan pogovor. Danes so se začela pogaianja. da naj da češka vlnda poleg nstmenega prevoznega dovoljenja še določeno pismeno tozadevno izjavo. MimM republika. Ententne čete na Ogrskem. Budimpešta 19. novembra. Kakor poročajo ogrski listi, ne namerava cntenta poslati svoje vojaštvo samo v Budimpešto, marveč bodo njene čete zasedle tudi Požun, Koščice in Miškolc. Budimoešta. 19. novembra. Srbi so zasedli Segcdin. Temešvar in Veliki Bečke-rek. Zasedli so tudi veliki dravski most v Bački. Protest Ogrov proti srbskemu prodiranju. Budimpešta. 19. novembra. Ogrska vlada je vložila pri ententi oster protest proti kršenju premirja po Srbih, ki so baje na nekaterih točkah prodrli in zasedli čisto j ogrske okraje. Budimpešta. 19. novembra. (K. u.) Kakor poročalo listi bo Odrska ljudska vlada radi kršitve DOfitoieV za premirje vložila pri ontenlnih vin dah slovesen protest. Srbske čete so. kliub težkim pogoiem za premirie v več kraiih odstavile upravne oblasti in se rudi sicer obnašajo v nasoroHu z določbrmi medni rodnega prava Danes dopoldne se vrši v vojnem ministrstvu v tei zadevi konferenca, na kateri bodo določili besedilo za noto, ki nai se še danes radiotelegrafičnim no'ora odpošlife vojnemu svetu v Versaillesu. Demisija ogrskega vojnega ministra Barthe. Budimpešta, 19. novembra. Listi prinašajo vest o demisiji vojnega ministra Barthe. Demisijoniral je baje zato. ker vlada v ogrski vojski totalna anarnija in ker se vpoklicu petnajstih letnikov ni nihče odzval V vladnih krogih de m en tiraj o to vest Ogrski protest proti nastopanju Nemške Avstrije. Budimpešta, 19. novembra. Ogrska vlada Je protestirala pri nemški vladi na Dunaju proti namen aneksije Požuna in zapadnih ogrskih komitatov. V svojem protestu pravi ogrska vlada, da ie ta nemška zahteva izzvala v Budimpešti kar najmuč-nejši ntis. Ogrska hoče zapreti Nemški Avstriji ves dovoz žfvil. »Pester Lloyd« se v ostrih besedah obrača proti politiki Nemške Avstrije ter ji očita falzifikacijo zgodovine. Ta list se tudi ostro obrača proti mobilizaciji Čeho - Slovakov, ki ne morejo čakati na mirovna pogajanja marveč hočejo že sedaj zasesti ves severni del Ogrske. Madžari ne obupavajo. Budimpešta 18. novembra. V konferenci Karolviieve stranke je imel grof Karolvi govor, v katerem ie med drugim izvajal: Položaj dežele nikakor ni rožnat, vendar ie bil pred tednom žalostneiši. Mi smo v dveh tednih opravili več deja. kakor preišnie vlade v desetletjih. Naša naloga je. da uresničimo gospodarsko enotnostidežele in da deželo gospodarsko stopimo. Brez organizacije socialnih demokratov bi sploh ne mogli vzdržavati reda. Isto velja tudi o ministrih ki so iz vrst radikalnih strank vstopili v vlado Kadar bomo pa imeli zavest, da se izvrševanje poslov nismo zmožni, bomo mi prvi. ki bomo svoja mesta prepustili drugim Upam. da mi bo mogoče oditi še pred pričetkom mirovnih pogajanj v tuiino in da tam lahko započnem pocraiania z entento. Vendar zadnia tozadevna odločitev še ni padla Gotovo se ne vrnem s takim mirom domov, kakršnega bi lahko dosegel pred dvema" letoma. Toda jaz ne zdvajam, zato naj tudi deželu ne obupava. Razne vesti. Usoda Carigrada. London. 13 novembra. (Kor. urad.) Reuteriev urad poroča: Lord Roher* Cecil odgovarja v gospodski zbornici Ponsonbvju, da ie pooolnoma nemogoče zagotoviti, ali bo Angliia začela vojaško akciio v Rusiji in kakšno. Vlada gotovo no mara zaplesti Angliio konec velike vojne v razne vojaške oneraci-ie. Anglija se mora v prvi vrsti ozirati na interese in želie ruskega nrebival-stva. BoljŠeviki pa ne bi mogli na noben nrčin zahtevati obzirov Britanske vlade. Kar se tiče zahteve, naj se odpravi Turška vlada iz Carigrada, ie treba nomisliti. da je Cfri^rad pretežno turško mesto. Na v=nk način se bo razpravljalo o tei točki pri mirovni konferenci. Pooolnoma gotovo pa ie da se ne sme pustiti drurira oolastim v Carigradu, da bi prevladale. Izjavil je. da morajo ostati Dardanelle in Bosno-rus za svetovno trgovino v bodoče popolno' i proste. Preliminarna mirovna pogajanja v Parizu. Ženeva, 19. novembra. »Journal de Debats« javlja, da se bodo preliminarna mirovna pogajanja pričela 12. decembra v Parizu. Herman Skoropadskv odstavljen. Dunaj, 19. novembra. Tukajšnji listi prinašajo vest o padcu ukrajinskega het-mana Skoropadskega. tietman Skoropadskv je bil slepd orožje v rokah Nemčije in Avstrije, ter je ukrajinski stvari s svojim ra-stopom in svojo hlapčevsko privrženostjo centralnim državam, *zelo škodoval. Spor med nemškimi socijalisti. Berolln. 19. novembra. Tu so izbruhnili spori med nemškimi socijalnim! demokrati in neodvisnimi socijalisti. Medtem, ko so neodvisni socijalisti za to. da dobe vso oblast v roke krajevni odbori, hočejo socijalni demokrati prenesti vso moč na državne tainike. Pozicija državneea tajnika Scheidemanna je spodkopana. Očitajo mu njegove zveze s kapitalisti. Revolucija na Španskem. Haag, 19. novembra. Iz Španiie poročajo, da se tamkaj zelo širi revolucijonamo gibanje. Xo gibanie je zelo močno v Madrida Pr^inca Katalonija je proglasila svojo samostojnost. * s New York. 18. novembra (Kor. u.) L/istu >Associated Pressc invliaio iz Wa ^hingtona. da namerava AVilson takoi po otvoritvi kongresa 2. decembra odpo+ovati v Pariz. Pariz. 18 novembra. (Kor. urad.) >Agence Ha vase poroča: Viceadmiral Amet. povelinik drugega francoskega brodovia. ki stoii v Bosporu, ie bil ori osmanski vladi imenovan za višjega komisarja franco-ke republike. London. 18. novembra. V poslanski zbornici je izvaial Balfour na neko vprašanje: Po sklonu miru z Romuni io so vse zvezne države smatrale Pomu-niio vedno kot nevtralno državo in so tudi postopale tako ž nio. Nemške voi-ne čete v Romuniii pa so smatrale to deželo še nedavno za onirališče voinih deiani. Angleška vlada odklanja z ozirom na to novo kršitev mednarodnega prava 8 strani sovražnika vsako odgo-vornost za morebitna voiaška delanja h katerim bi bila prisiljena vsled na-vzočnosti sovražnih čet na romunskem ozemlju. London. 18. novembra - (Kor. ur.) Reuteriev urad poroda: V jioslanski zbornici sta Bonar Law in Asnuith predlagala čestitko za kralja povodoma premiria in nade na zmagovit mir To adreso ie spreiela zbornica z živahnim odobravanjem. London. 19 novembra. (Kor. urad) Vojni urad poroča: 17. t. m. so vzele angleške in ruske čete Baku. London. 18. novembra (Kor. ur.) Reuteriev urad poroča: Francozi so vkorakali v Saarbriicken. Rotterdam. 19. novembra. (Kor. u j Iz Anversa (Antweroen) so iavili listu iTelegraaf«. da ie . prebivalstvo plenilo, ko so odkorakali Nemci. Isti list poroča da gori v Bruselfu severni kolodvor in kolodvor v Zuider-Schaer-beeku vsled eksplozije municiie. Rotterdam. 18. novembra (K. u.) Iz Londona poročaio: Po govoru, ki ga ie imel v soboto Llovd George. sploh ne more biti erovora o spravi med liberalci. Llovd George ie rekel, da ako imata on in Asouith en in isti prosTam. je edinole vprašanje, kdo nai ga izvede. Kliub temu pa ie gotovo, da pride do osebnega prepira med Lloyd Geor-gem. in Asauithom, Italijani se ne pokorć glede Reke ententi. ITALIJANI NA SUŠ4JCU, MARŠIRAJO PROTI KARLOVCU. VELEKRITICNA SITUACIJA. Reka, 20. novembra. Italijani na Reki se ne pokore povelju entente. da Izpraznijo Reko, in se tudi ne uklonijo kategoričnemu tozadevnemu ukazu Iz Pariza, pač pa so zasedli Sušak in maršira*o v gore v severni smeri proti Karlovcu. Tudi v Dalmaciji prodirajo proti Kninu. Situacija, ne samo jugoslovanska, marveč tudi mednarodna postaja zelo kritična, ker je docela izkl'učeno, da bi bila ententa volina. mirno trpeti te italijanske nesramnosti. Politične vesti. = Lahi, ki so zasedli del našega ozemlja, postopajo s slovenskim prebivalstvom, kakor svoje dni Turki z ubogo rajo. Menili smo. da prihajajo kot prijatelji, ki se bodo izogibali vsega, kar bi mos:lo žaliti narodni čut slovenskega stanovništva, prepričani smo bili, da bodo v začasno zasedenih krajih postopali tako taktno, da ne bo nihče niti najifianje čutil, da se nahaia uprava v tej pokrajini v tujih vojaških rokah. Toda dejstva kažejo, da smo se temeljito motili. Nasilstva s strani italijanske vojaške uprave so na dnevnem redu. vsak dan, vsaka ura nam donaša nove vesti o brutalnostih, ki jih Italiiani izvršujejo na našem prebivalstvu na zasedenem ozemlju. Brutalnejše. br^zobzirnejše bi ne mogli postopati niti Nemci. A vendar ie naša država takorekoč zaveznica entente, kateri pripada tudi Italija. Vkljub temu pa ravna Italija z nami kot s premaganimi sovražniki. Ni se potem čuditi, da je v našem sicer trezno mis'e-čeni in potrpežljivem ljudstvu zavladalo proti Italijanom tako razpoloženje, da je treba samo še iskrice, da nastane požar. Naravnost bojimo se tega, zato pozivamo in rotimo naše iiudi, naj napram italijanskim nasilnostim ohranijo mirno kri. Naj se vsakdo zaveda, da je poskrbljeno za to. da tudi italijanska drevesa ne bedo rastla do nebes. Nismo sami! Bratska Srbiia nas ščiti, a za njo stoje Amerika. Francija in Angleška! Tesno združeni v nerazrušni zvezi s Srbijo bomo razbili tudi italijanske naklepe in načrte ter postavili meje laški grabežljivosti. = Soški Slovenci naj čuvajo meje Italije. V Trstu je izšel nov list. ki se imenuje »Grido di Liberta«. Programni članek »La nuova Italia« je napisal znani profesor Gvidon Podrecca. V tem članku razpravlja tudi o onih Jugoslovanih, ki jih misli Italiia priklopiti svoji državi. Podrecca zagovarja ta načrt ter se sklicuje pri tem na Cehe. povdarja-joč, da fudi oni smatrajo za varstvo svoje narodnosti za potrebno, da priklonijo čeho-slovaški državi tri milijone Nemcev. Potem takem ima tudi Italiia pravico, da si v svojo narodno obrambo priklopi slovensko ozemlje do Triglava in Nanosa, na katerem ozemliu bi naj bili potem soški Slovenci verni čuvarji granic skunne domovine Italije. — Ni pač treba teh čudnih nazorov po-italijančenega Slovenca pobijati z argumenti, ker argumenti sp pri Italiianih popolnoma odveč, kar iznričuje vse postopanje italijanske vojske pri zadnjih nienih takozvanih operacijah na slovenskem ozemlju. Zadostuje, ako naglaša-mo. da nazorom, ki jih razvija profesor Podrecca, mirovni kongres gotovo ne bo pristopen. Zato bi bilo vsako prerekanje odveč. Na mestu je edino najener-gičneiši protest proti vsakemu svojatanju slovenskega ozemlja s strani Italijanov, ki bo gotovo zalegel več — ne ori Italijanih, pač pa pri tistih faktorjih, ki bodo na mirovnem kongresu kroiili usodo evropskih narodov — kakor pa prerekanje z možem, ki ie ostavil svoj narod in se sedaj bori za italijanske aspiracije in pretenzije. = Reški delegati v Rimu. Pretekli teden je bila v Rimu na mestnem magistratu velika slavnost. Zglasili so se fcmkaj odposlanci rćških Italijanov bivši župan dr. Vio. advokat Belen in gospodje Blasić. Bačič. Pilerič in drugi črstokrvni zastonniki talij mskega življa na Reki. Prišli so v Rim, da pred rimskim občmskim svetom manifestirajo za priklopitev Reke Italiji Sprejeli so jih sindico knez Colonna in drugi rimski prvaki. V imenu Reke iih je nagovoril, kakor poročajo italijanski listi, dr. Antoni takole: »So to trenutki velike radosti. Toda dočim so se vse hčerke Italiie vrnile v naročje svoje majke domovine, vzd:huie in plaka Reka. ki je ohranila v dolgih letih suženjstva samo še svoje italijanstvo. Ta biser oa je hranila, kakor so nekoč čuvale vesta^ke svoi sveti ogeni. Reka še ni odrešena. Župan reški bo izrekel rešilno besedo. O Italija naj ne bo ta beseda, beseda umiraiočih gladijatorjev. marveč beseda svobodne in srečne Reke.* Na to ie govoril bivši reški žuoan dr. Vio. Rekel je: Reka mora biti italijanska. To je zaprisega vsega reškega prebivalstva pred županom rimskim, pred Italijo in pred celim svetom. Volkulja, ki je dojila Romula in Rema, mora dati živlienie tudi reškemu mestu. Reka mora biti svobodna!« Končno je govoril tudi župan rimski Colonna. Kal ie-govoril, italijanski listi ne navajaio. Iz vseh poročil pa je razvidno, da rimska Javnost ni sprejela zaprisege reških delegatov s tistim navdušen'^m. kakor so to pričakovali odposlanci. Zdi se. da je italijanska javnost prepričana,, da je Reka za ItaUio izgubMena točka in da bo Reka vkliub zaprisegi pripadla jugoslovanski državi Llublianshi občinski svet. MESTNI ZASTOP ZA ZDRUŽENJE S SRBIJO. Ljubljana 19. novembra. Zupan dr. Tavčar otvori sejo konstatira sklepčnost in nagovori občinske svetovalce sledeče: >Slavni občinski sveti Danes imamo prvo seio v novi iugoslovanski državi. Rodila te ie naša Jugoslavija in naša srca naše duše ii kine nasproti Kakor vsako rojstvo, ie združeno tudi roistvo naše svobode z bolečinami in težavami. In danes ie naša najiskreneiša in najsrčnejša Selia da bi izšla mlada Jugoslaviia srečno iz vseh težav in fežkoč. qamo ob sebi umevno ie. da priznavamo novo vlado, se ii pod vržemo in smo ii v vsakem ozira na razpolago. (Odobravamo) Težave so in bodo še mnogobroine in velike Rešitev iz niih bo mogoča le tedni, če se kar najtesneje z d r u U m o z bratsko Srbiio. Naša države mora biti velika in moeročna, mora obsegati vse ozemlie od Jadrana do e?ei-skega moria. Dobiti moramo močno osrednio vlado, ki nas bo znala in mogla varovati pred vsemi nevarnostmi, ki nas bo mogla ščititi v prvi vrsti tudi pred našim najhujšim • in nainevarn^išim sovražnikom, pred Italiiani ki bi nam v svoji nenasitnosti radi odvzeli ce'o tretjino naše slovenske zemlje Naša nova država oa mora stati tudi v tesnih prijateljskih stikih z entento. ker samo z njeno nomočio bomo mogli premagati prehranjevalno krivo in urediti svoie finance. In tudi te sttke moremo doseči edino le notom nai'os-neiše združitve s Srbiio Živela Jugoslavija, živela SrbiicU Občinski svetniki so no-lusaii žn-panova izvaiania stoie in iih ponovno orekinili z hurnnim odobravaniem in nritrievaniem Tudi zastopniki Nemcev in bivših Sušterčii»ncev niso ngovnr-jali. V sklepnem >Živio< se ie združila cela dvorana. V svoiih nadalinih izvajanjih pozdravlja župan obč svet. Pn 91 o-s 1 e m š k a. ki ie po skoro štiriletni odsotnosti prvič zooet ori seii. 'm r?e^spominja umrlih magistratnih uradnikov, komisarja dr. Breskvaria in svetnika Semena. Za overovatelia zapisnika imenm'e obč. svet. Praprotnika in BUh feta. Nato izvaja župan: Prehranjevalne težave so vedno večie in obuoneiše. Najhujše skrhi nam dela preskrba z mastio. Te nimamo nič več. In kar ie donimo je cena tako visoka^ da je revnejši sloii ne moreio plačati. Popolnoma izključeno je. da bi mogle Hr*e plasti našega prebivalstva n1a3*ev*tl današnje dnevne cene Zato ie neobhodno potrebno, da plaea mesto diferenco med nakupno in prodajno ceno. Gre res za velike vsote ali sprejeti moramo to breme. Zato predlagam, da sklene občinski svet v aprovizačne svrhe p* soiilo 1000 000 K s 5% obrestovani^m in po; oblasri žunana da dobi denar pri kaki >>anki Posoiilo se bo vrnilo v 2 letin. Predlog je bil soglasno sprejet. Po odobritvi zapisnika spreime občinski svet predlog mestnega magistrata o zagotovitvi sureiema v občinsko zvezo Filinu Zuoančiču pod pogoiem, da dobi jugoslovansko državljanstvo. (Poročevalec nadkomisar G o v e-k a t.) Neka prošnia za oprostitev zveze hišne kanalizacije z me-Jnim kanalom se zavrne. Naknadno se odobri izplačilo zvišane draginiske doklade in enkratnega nabavnega prispevka mestnim uradnikom in uslužbencem, ravnotako tudi zvišanje mezd mestnim delavcem. Nekaterim mestnim samskim uslužbencem ki pa moraio skrbeti za svojce, se zvišajo draginiske doklade do višine, ki gre zakoncem brez otrok. (Poročevalec podžupan dr. T r i 11 e r.) Na predlog kuratorija mestnega dekliškega liceia se sklene v principu razširjenje trgovskega tečaia. se povišajo remuneraciie učnim močem, ob enem pa zviša tudi ukovina od 10 na 15 K. vpisnina na 4 K. Na novo se urede službeni prejemki licejskega ravnateljstva (Poročevalec obč. svet. Hudo-vernik.) Stavbni odsek (poročevalec obč. svet. R u ž i č k a) poroča o županovem dopisu, da se zgrade barake za zasilna stanovanja in predlaga, da se postavijo barake na konjskem seimišču. Stroški so proračunieni na 60.000 K in nai se pokriieio iz aprovizačnega fonda. Obč. svet. dr Novak pozdravlja predlog in poudaria. da ie nuina dolžnost zakonodaje, za sedai Narodne vlade, da po možnosti omeji stanovanjsko bedo. Opozaria na tozadevne odredbe v Nemški Avstriji in stavi naslednii predlog: Občinski svet naprosi Narodno vlado, da izda čirapreie primerno naredbo, v kateri nai se med dnieim določi, da imajo inozemci. ki nimajo v Ljubljani nobenega posla in opravka izprazniti in zapustiti svoia stanovanja, da ne smejo biti stanovanja oddana zgoli za shrambo mobi In da imaio biti zasedena in oddana vsa stanovanja; da ne sme nihče razpolagati z več nego enim sta-novaniem in da ima občina v gotov' slučajih sama pravico razpolagati ^ s stanovanji, ki pos+aneio na ta način prosta v to svrho da se moreio nastaniti v Liubliani državliani. čnih ooklic in onravek zahteva prebivanje v Ljubljani Obč. svet. Pustoslemšek opozarja, naj se ,nazi pri zgradbi barak nred vsem tudi na higienične zahteve, dn ne dobimo takih hlevov kakor so hile stare,avstriiske barake. — Predloga stavbnega odseka in dr. Novaka se sprejmeta Na predlog upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in nli-mrne se zvi^jo cene eloktrir-mim +oi*om in plinu od 1 oktobra nanrei Odohri se računski pklen mestn<»premladi< ali na >fronti<. dasi so živeli daleč v zaledni! Šele sedai prihaiaio obvestila, da so oproščeni še nekateri godci, šele sedai, ko so iih razkropili na vse vetrove! Dokazano ie. da se ie proti oprostitvam za naše gledališče pridobljenih glasbenikov pri ministrstvu intrigiralo zlasti iz urada bivše tukajšnje državne policije z naipodleišimi denuncijaci-iami: strašilo se ie ministre, da se namerava pri prvi operi v Liubliani velika vseslovanska manifestacija, ki se ie udeleže sami slavni češki in jugoslovanski >veleizdan-i<\ da se ie s Finž-garjevo igro >Naša krU nameraval uprizoriti očitno državi sovražen nastop občinstva. Minister Gaver ie sam priznal to lažniivo ovadbo in član in-tendance ie imel priliko razkrinkati podlega denuncijanta. Za temi zlobami najvišjega avstrijskega uradnega gusta pa so sledile nič manj hudobne šikane posameznih nemških častnikov. Ti, danes že onemogli oblastniki se namreč niso pokorili niti ministrskim odredbam ter so za naše gledališče že oproščene godbenike še tedne in tedne zadrževali pri armadah, češ. da nimajo namestnikov, šele demobilizaciia ie odrešila mnogo teh naših reklamirancev duhomornega vojaškega suženjstva Toda mnogo so jih anarhistične razmere po taborih in na železnicah zanesle v druge kraie. tako da še danes ne morejo v Ljubljano. Proti takim nezaslišanim, od nikogar pričakovanim hudobijam in oviram ie bilo vsako sredstvo brezuspešno. Neštevilo prošenj, vsa možna pismena brzojavna telefonska in osebna posredovanja pri naši bivši deželni vladi in pri ministrstvih, premnoge avdiience naših državnih poslancev in raznih državnih dunajskih slovenskih uradnikov: vse je ostalo malone bob ob steno. Intendanca pa se ie seveda ves čas trudila pridobiti čim več ne vojakov, civilistov, predvsem domačinov, pa tudi drugorodcev Silna konkurenca, ki ie vsakega godca silno preolačevala ie onemogočila marsikateri že dogovorjen angazma Intendanca je poslala dva kapelnika iskat godce v Prago, v Zagreb, na Reko in Trst. Toda nase apro-vizačne razmere so bile po državi raz-nrite kot tako obupne, da si ie malokdo upal v Ljubljano. Marsikdo se ie priglasil, a ni prišel, češ: >Stradat ne grem!< Mnogo pa ie bilo tudi slučajev, da so v Ljubliano že dospeli civilni glasbeniki zopet odootovalL ker jim je bila tukajšnja prehrana pretežka in predraga, nekateri« pa ker vzlic večdnevnemu iskaniu niso nikjer mogli naiti vsai najponižneiše sobice. Naravnost je treba povedati, da je bilo vedenje nekaterih ljubljanskih prebivalcev do glasbenikov več kot odurno. Oženienec skoro da ne more dobiti sobe! Nikier se ne dovoljuje soporaba štedilnika! Dobe se celo hiše. kjer je godba snloh drakonično prepovedana! In Ljubljančani si žele vendarle opere in operete! Intendanca se je torej Imela in se ima še danes boriti proti oviram, ki so nezaslišane. Iz navedenega pa je jasno, da ni sama kriva ako še danes ni popolnega orkestra in ako še danes manjka nekai inštrumentov (1 oboe, 1 fagot. 2 klarineta in 1 pozavna). Kdor moreš, pomagaj! Kdor poznaš godce teh glasbil, opozori jih! ivdor sam igraš te inštrumente, pridi, da omogočiš vprizoritev že dva meseca naučene opere! Operni solisti in zbori pripravljajo ves čas — od 1. septembra t. 1. dalje — operni repertoar: >Prodano nevesto*. >Onieerina«. ^Madame *Butterflv<. >Manonc iBoheme« in >2oneleria naše gospec; sočasno pa so pripravljali operetni Člani troie operet. Danes šteje naš orkester 28 mož. Ker ž niimi še ni mogoče vprizoriti »Prodane neveste«, se mora začeti s francosko opereto >Miehuievi hčerkic, ki ie uglasbena za maniši orkester. Upamo pa da dobimo v kratkem popoln orkester, na kar sc končno, po tolikerih lumpariiah raznih nemških mogotcev In po zlobah domačih brez-vestnikov. otvori ven larle tudi operna sezona. Naše občinstvo blagovoli vpo#*e-vati obupne razmere, ki smo jih tu naslikali, in nai bo prepričano, da stori intendanca vse. kar le mogoče, da bo za dosedanie prikraišave v nadaljni sezoni popolnoma odškodovano. Zato vztrajajmo. saj — zora puca . . .! Dnevne vesti. — Slovo od češke legije. Zadnii oddeTek češke legije, ki si je pridobila v najbolj kritičnih dneh za vzdrževanje redu in miru v Liubliani in okolici izredne ziisluge. bo odšel nocoi iz Ljubljane. Ob tei priliki se bo poslovil od čeških bratov v imenu tuk. srbske posadke podpolkovnik Švabič na čelu srbske stotniie. Srbi bodo korakali iz domobranske vojašnice, kier so nasta-nieni. v artilieriisko vojašnico, v kateri se bo vršil ob 4. popoldne slovesen pozdrav. Vabimo ljubljansko občinstvo, da se pridruži sprevodu srbskih vojakov in se v velikem številu udeleži slovesnega pozdrava v topni carski vojašnici na Dunajski cesti. — Direktni vlaki Liubliana-Zagreb in nazaj. Počenši četrtek. 21. t. m. vozila bosta vsaki dan dva direktna osebna vlaka brez prestopka v Zidanem mostu, iz Ljubljane v Zagreb in nazaj. Prvi vlak, odhod iz Ljubljane .V 10 zjutraj. Zidani most 6 34 zjutraj, prihod v Zagreb 923 dopoldne. Odhod iz Zagreba 7*30 zvečer. Zidanimostf 10*11 zvečer, prihod v Ljubliano 1203 ponoči. Drogi vlak. odhod iz Linbliane 555 popoldne. Zidan most 7*20 zvečer, prihod v Zagreb 9*59 zvečer. Odhod iz Zagreba 5*30 ziutraj. Zidan most 8*10 dopoldne, prihod v Ljubljano 10*02 dopoldne. Vlaki ustaviio v vseh postajah med Ljubliano in Zagrebom ter ustrezajo ne le krajevnemu prometu, temveč tudi že davno izraženi želii in potrebi po direktni zvezi z Zagrebom. Pošto vzame iz Ljubljane za Zagreb večerni vlak. ki odhaja ob 5*55 zvečer, iz Zagreba za Liubliano pa ziutranji vlak. ki prihaja v Ljubljano ob 10*02 dopoldne. Vlaki, ki so doslei vozili, ostanejo seveda se nadali v prometu. — Dve mesti veterinarskih asistentov razpisuje Narodna vlada v Ljubljani. Prosilci nai svoje prošnje, katerim je priložiti spričevala sposobnosti v smislu § 2 zakona z dne 27. novembra 1901 državnega zakonika št. 148 do 1. decembra 1918 Narodni vladi SMS, veterinarski oddelek v Ljubljani predložila — Prosta mesta pri Narodnem Vječu: Slovensko tajnlštsco pri Narodnem VJeću v Zagrebu rabi nujno 2 dobra strojepisca in stenograia Novinski odsek N. V. rabi dobrega telefonskega* strojepisca - stenograia za nemške telefonske pogovore. *N. V. v Zagrebu (osrednja kancelarija) rabi dobrega slovenskega stenografa in izvežbano strojepiska Pogoji so povsod ugodni. Javiti se je osebno v pisarni Narodnega sveta v Ljubljani, hotel Union, Frančiškanska ulica. Za občine na jugovzhodnem Koroškem se rabiio trije inteligentni občinski tajniki. Prednost imajo oni. ki so izvežbani v takih poslih. Ponudbe na krajevni odbor Narodnega sveta v Prevaliah. — Društvo v Dr. Janez Ev. Krek razpošilja okrožnico s prošnjo za prispevke, ki iih rabi za vzdržavanie Krekove hiše. ki ie postala narodna 1 a s t z vsem, kar ie ostalo po nieni kot spomin, ki bo v bodoče časten vsakemu Jugoslovanu. Mnogo iih bo. ki niti ne vedo, da društvo deluie. Ko so nabirali darove za spomenik, ie stopilo društvo v ozadje, da ni motilo te akciie. Sedaj pa mora skrbeti za to. da se ohrani hiša v dobrem stanu, ker je nameniena v to, da postane zanimiv muzej za našo osvoboienie in osamosvojitev. — Opo-zariamo vse einitelie. posebno denarne zavode na to okrožnico, kateri je priložena tudi poštna položnica, da se ii od-zoveio v obilnem številu in s tem postanejo sograditelii muzeja jugoslovanske samostoinosti. — Slaba zgradba. Od strokovnja-ške strani se nam poroča da ie zgradba liubljanskega nemškega gledališča na Igriškem trgu tako zagrešena in v takem stavbnem stanju, da se ie resno bati. da se v doglednem času ne pripeti tam kaka velika nesreča Nam sicer ni znano stavbno stanje tega poslopja. Ker pa zbog stare razvade še vedno pohaia predstave v niem precejšno število narodnih nezavednežev. mislimo, da se bo mestni stavbni urad nemudoma prepričal, ali ie bojazen našega izvestitelja - strokovnjaka upravičena ali ne. — Srebrno poroko. Srebrno poroko ie praznoval g. Matija D e r ž a j. kroiaški moister 6 svojo soproero Marijo v krogu svoie družine. VzgoiUa sta hčerko in pet sinov, od katerih so se pred kratkim 4 vrnili v domovino. — Popravek. Osebno vest, priobčeno v včerajšnji številki našega lista, ie popraviti v toliko, da dr. Milan L e m e ž ni bil menovan za konceptne^a praktikanta, nego za konciplsta. — Železničarski svet. Snoči se ie vršil v Mestnem domu iako dobro obiskan železničarski shod v svrho. da se ustanovi železničarski svet. So-' drug Kopač se ie obširno bavil z že-lezničarskimi razmerami in ureditvijo nove države, v kateri se morajo tudi železničarji uveljaviti v polni meri. da bodo enakopravni z drugimi stanovi. Glede nove države ne vemo, kaka bo. ali monarhija ali republika. Izreka se za republiko, čemur slede klici: Živela socijalna republika! V imenu Jugoslovanske zveze železn. govori nadrevi-dent Gregorka povdariaioč razna železničarska vprašanja ki se imaio rešiti v priloe železničarja, ki ie napravil red po vsem Slovenskem po neredu, ki ga ie provzročila voiska. Za govornikom iz Trsta je. govoril poverjenik za promet dr. Pavel Pestotnik. rekoč, da so nietrova izvajanja privatnega značaja. Omenia železničarski trud. da se ie odstranila po vojksi grozeča nesreča. Omenia potrebo železnlear-skeera sveta, v katerem bodo koncentrirane želje železničarjev, železničarski svet nai fungira kot posredovalec med železničarji in vlado. Izreka se za demokratična načela za katera treba notranje vzgoie in toplega čustvovania. družinski oče nai se vleže brez skrbi zvečer po končanem delu in brez skrbi naj pričakuje starosti. Poverjenik ie bil živahno aklamiran, ko ie nastopil in niegova razna izvajanja so bila sprejeta z zadovoljstvom in splošnim odobravanjem. Gorak ie bil pozdrav nekega češkega narodnega sociialista. Sledili so še drugi govori, tudi proti internaciionali so padle ostre besede, dočim so io drugi branili. Kopač ie poudarjal potrebo, da se takoi ustanovi železničarski svet. proti čemur se ie ugovarialo. V principu na so vsi za železničarski svet. ki bo tudi sledil včerai postavlienemu provizoriiu. — Sestanek Članov »Zveze ingo-slov. železničarjev« se vrši v četrtek. 21. t m ob 8 zvečer v društvenih prostorih >Narodnega doma«. Dnevni red: Izvolitev kandidatov za železničarski svot. — Poštarji in poštni odpravniki obojega spola se opozorijo, da se za izredni občni zbor dne 24. t. m. posebna vabila ne razpošiljajo. Torej ne čakajte teh. ker ste tem notom vabljeni vsi dosedanii Člani in nečlani. Vsak. kateremu dopušča služba in zdravje, naj se udeleži. — Dijaški sestanek. V četrtek, dne 21. t. m. ob pol 5. se vrši v veliki dvorani Mestnega doma diiaški sestanek. Pristop imaio vsi sredniešolci od IV. razreda naprej, dalie učiteliiščniki. obrtna šola in licei od III. razreda naprej. Udeležite se sestanka polnošte-vilno! Začasni odbor J. D. Z. — Podružnice Narodne socijalne zveze opozarja vodstvo N. S. Z. da ožive zopet svoie redno delovanje. Že obstoječe podružnice in skupine naj takoj skličejo seie in sestanke, izpopolnijo odbore, imenuieio zaupnike in o uspehu takoj poročaio osrednjemu vodstvu N. S. Z. v LJubljani. Narodni dom. Zadnii mesec se je ustanovilo, oziroma ie oživelo že več podružnic ter se nepretrgoma vršijo sestanki doslej še neorganiziranih delavcev in drugih uslužbencev. Povsod, kjer ie več narodno zavednih delavcev, nai se takoj pripravi vse potrebno za ustanovitev podružnice in to javi vodstvu N. S. Z. v Ljubljani. — Narodna Socijalna Zveza v Ljubljani. S e j a v o d s t v a N. S. Z. se vrši v četrtek 21. t. m. ob 6. uri zvečer in seja upravnesra odbora v petek '22. L m, točno ob & uri zvečer v. prostorih N. S. Z. v Narodnem domu. Tovariše odbornike prosimo, da se seje polnošteviino udeleže. — Uradne ure N. S. Z. so vsak dan od 4. do 8. zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoldne v Narodnem domu, pritličje, levo. — Hišni posebtiiiki ali njih namestniki ee opozarjajo na razglas radi vložitve imenika hišnih stanovalcev uiišni imenik, oziroma stanovalni imenik) za priredbo dohodnine za leto 1919. — Izkaze ie vložiti naikasneie do Š0. novembra 1918. — Natančna pojasnila so razvidna na razglasu samem, ki ie nabit po mesta. — V organizaciji za zbiranje de-mobilizaciiskega blaga je nastopila glede pooblaščencev v toliko sprememba, da prevzame zbiranje: a) v mestu Ljubliana g. inž. Turnšek. Tobačna ulica 11. b) v najbližji okolici Liubljane g. niaior Saboti. dekliški licei. c) v celem ostalem območju Narodne vlade SHS v Liubliani, samo za orožie g. stotnik top. Jelene, dekliški licei. Iz pravomoči podpisanega ie izvzeti zbiranje lesa. s katerim ie poverjen g. nadsvetnik inž. JPutick, Dunajska cesta 3~>.. — Izredni občni zbor Deželne zveze gostilničarskih zadrug, ki se ie vršil 18. t. m., ie bil iako živahen. Glavna točka ie bila: položaj na vinskem trgu in namen napraviti cene vina času primerne. Drugodi padajo cene. vinu. tako na Ogrskem od 800 na 200 K. pri nas pa tako se ie poudarjalo, ostaja vinogradnik še vedno pri ne-razmerno visoki ceni. Čuie se, da ponujajo 3 do 4 K za liter, ali tudi ta cena je previsoka glede na kvaliteto letošnjega pridelka. Potreba ie torej, da se določi cena vinu in sicer maksimalna S K za enkrat za nekai časa slabše vino bi se moralo prodajati cenejše, staro vino lahko čez 3 K. Zveza mora stati trdno in si izposlovati od vlade pravico prve instance, da bodo člani vezani aa sklepe zveze. Razprav Halo se je podrobno o potrebnih korakih v dosego primerne cene in organizacije, ki bo stalno držala Sprejeti so bili predlogi: 1. Določa se maksimalna pena 3 K za vino letošnjega pridelka in se ta cena ne sme prekoračiti; 2. zapre naj se vsak izvoz vina iz Jugoslavije: 3. sklepi deželne Zveze so pravnomočni in ima Zveza pravico prestopnike kaznovati: 4. k vsakemu sklepanju v gostilniški obrti naj se pritegnejo merodaini faktorii Zveze; 5. ob-dači naj se vse vino. Poudarialo se ie upanje, da bo narodna vlada SHS bo1 i kakor avsrijska upoštevala, ležnie gostilničarjev. Zveza ima odslej naslov: Deželna zveza gostilničarskih zadrivr na slovenskem ozemliu in veljajo njeni sklepi za vse to ozemlie in ne s a mo za Kranjsko, kakor doslej. Narodno vlado ie zastopal g. dr. Šot. občni zbor je vodil namesto zadržanega predsednika g. Fran Kavčič, — Več mesečnih sob in stanovanj za stalno nameščene železniške uradnike potrebuje prometno vodstvo. Naslovi nai se javiio pri prometnem vodstvu v lioeiu soba št. 21. — Zmleto kamnito sol v vrečah po 50 kg po 45 K, sto kg oddaja Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Radi prometnih ovir se sol po železnici ne more poslati in morajo naročniki sami v Ljubljano ponjo. — Prosimo in rotimo ljudi dobre volje, nai imajo usmiljenje z ubogimi konji, ki iih ie še vedno polno v liub-lianski okolici. Vsakdo, ki pripelie kakega konia v Nušakovo ali artiljerijsko vojašnico, dobi 1 krono, na kar znova opozarjamo. Ker je mogoče, da se nahajalo konii še v krajih, kier za nie voiaška uprava ne more vedelL prosimo naše prebivalstvo, nai sporoči v Liubliano. kte se še eventualno kakšni konii nahajajo. Italijani zahtevajo izročitev orožja Poveljništvo 3 italijanske armade ie izdalo ukaz. da je vse prebivalstvo na okupiranem ozemliu do demarkacijske črte ve*zono v roku 48. odnosno 72 ur oddati vse orožie najbližjemu stacii-skemu ali etapnemu poveliništvu. Kdor bi orožja ne oddal, ga kaznuieio z ječo od 3—5 let. Zanimivo ie, da se med kraie. ki ima zasedene italijanska armada, še šteie Vrhnika dasi so se Italijani z Vrhnike že pred dnevi na povelje entente morali umakniti. Iz Radomlja Dan radosti, jugoslovanske vzajemnosti je minul v najlepši slogi In veselju. Raz čela je odsevalo spoznanje, resničnost »Slovenec, na svoji zemlji svoj gnsn^d«* K tako sijaino vspeli slavnosrJ so pripomogli bližnji in daljni sosedje. Jugoslovanski bratje in sestre v pestrih narodnih nošah, okrašenih vozovih, bratje Sokoli, dem žalska zodba. dobske tamburašinie in domačini, ki so pretvorili vas v go^d^ati rai. v katerem ie nlaoolalo nebroj slovenskih zastav. Nepoznani čut bratske vzajemnosti Je prevel dušo, ko smo sorejeli v svojo sredo preblago narodno gospo dr. Franjo Tavčarjevo, gospo Marijo WesnerJevo in srdč. Lozarievo iz Ljubljane. Gosp. nad-tičltelj Tomo Petrovec nam ie podal sliko nase mile Jugoslavije v navdušenih besedah. Vse. vse se je vršilo v takem navdušenju, da tj ie oostalo mehko pri stcu. Na Idrijski realki se prične redni šolski pouk v četrtek dne 21. t m. — Ravnateljstvo. Iz Skofie Loke nam pišejo: Tu-kaišnii krajevni odbor N. S. ie ustanovil narodno stražo nod poveljstvom častnikov in podčastnikov domačinov in domačega moštva, ki se ie vrnilo deloma iz fronte in deloma iz zaledja domov. Odkar so ti in sicer od 4. novembra 1918 prevzeli varnostno službo po mestu in na kolodvoru, se ni zgodila nobena nerednost s strani nar 4ne straže. Pač pa so se menda gotovi elementi na lastno roko oborožili in pod krinko, da opravljajo službo narodne straže, posebno n* kolodvoru izvršili razne tatvine in druga nasilia. Narodna straža opravlja službo samo v mestu fikofia Loka in na kolodvoru. Neosnovan je torej bil naoad v »Slovencu« na narodno stražo v Škofii Loki; Ravno-tako ni izvršila narodna straža v Škofii Loki napada na Goriške begunce ter iih oropala kar ae je sporočilo N. S. v Ljubliano. kiie dotično poročilo objavil v »Slov. *Narodu<. Pravilno bi bilo vsako nerednost katero ie izvršil kak član narodne straže, naznaniti odboru, kateri bi krivca kaznoval in skušal vsako škodo poravnati, ne na objavljati po listih splošne vesti, ki niti ne moreio biti podlaga kaki preiskavi. Take notice po listin akoduieio pred vsem narodni stvari, kar nai dopisniki t imajo pred očmi. ako imajo kai čuta za narodno čast. Želeti ie. da naSi listi takih in podobnih, če tudi morda osnovanih napadov ne obiavliaio. ker se s tem škodi ugledu naroda temveč nai se dopisi naravnost odstopijo poklicanim narodnim odborom, ki bodo gotovo skušali odpraviti vse nerednosti. S Kočevskega. Upamo, da so strahovi »zelenih gani* itd. ki so s Kočevskega strašili tudi ostalo Slovenijo ter našli odmeva celo v časopisju, sedai enkrat'za vselej izginili. Kočevski Slovenci -nio radovedni le. kakšni strahovi še pridejo. Da jih boste pa, cenjeni mi bralci, znali pravilno oceniti. Vam potem na uho, da so ti strahovi le pretveza za gotove liudi tu doli. da bi prišli legalnim postom do orožja in splošnega oborožen i a. Da so ti ljudi sbičaino Koče-varji. je treba vzeti primerno na znanje. V kritičnih dnevih začetkom novembra so širili ti liudie naiboli divie vesti o ropih, požigih in zeleni gardi, seveda vse s prozornim namenom, da se dokaže, kako slabotna ie nova vlada kak nered in nesigurnost da vlada pod njo. ter da nai bi se s takim razburjanjem širokih liudskih mas vcepilo K oče var i u prepričanje, kako dobri da so bili stari avstrijski časi in da iim sedai pač ne preostala drn&eea kot kočevska samopomoč To gonio nai bi bil kronal v r dne 10. t. m. v Kočev- ju na glavne i se vršeči javen shod vseh ko ii voiakov. častnikov in iii t! kj nai bi bil ustanovil za Kočevsko tv o taški svet« ter odstavil - lanjc ►Obrigkeitsrearie-rungv. i«> io li.^o Narodno vlado. V koliko se ie pod navidezno firmo boljševizma skrival v senemški šovinizem meščanskega izvora . še seveda ni preiskano. Zgodilo se zaenkrat ni nič, ker so merodaini faktorji posegli pravo<*aroti nagradi pri Franc Sinku. Stara POt Št. 1. Zffnbil se je od Katoliške tiskarne do Tržaške ceste zvečer 18. novembra ovratnik s kožtiha *ive barve. Odda nai se v upravništvn »Slov. Narodac proti dobri nagradi. Našel se je zlat lornion. Dobi se v pisarni tvrdke Urbančič. Frančevo nabrežje št. 1. Narodno gledalište. Prva opereta Ker manjka v gledališkem orkestru še par instrumentov, se opera odloži dotlej, da bodo dobro zastopana vsa glasbila. Dotlej pa se bo gojila francoska opereta Kot prva se uprizori graciozno glasbeno delo: »Michujevi hčerki«, opereta v treh dejanjh; besedilo spisala Vanloo in G. Dreval. uslasbil A. Messager. Premijera v Parizu leta 1810., v Ljubljani v četrtek, dne 21. novembra. Vsebina: Marki pl. Yfs Je moral v dobi krvave francoske revolucije pobegniti v tujino! žena mu je na porodu umrla hčerko pa je izročil in skril pri branjevcu Michuiu. Tudi branjev-čeva žena Je pravkar rodila hčerko, zato ja je svet smatral za dvojčki. Michu vzgaja deklici v istem zavodu. Cesar Napoleon I. zavlada Franciji In po bitki pri Saragosi se vrača general pl. Yfs končno v domovino. V bitki mu ie rešil življenje kapitan Rigand. Njemu hoče dati svoje najdražje: hčerko. A kje je? Katera Je? Branjevska zakonska dvojica ju sama več ne razloči Ime jima je Marie Blanche in Blanche Marie, ena je resolutna, druga tiha. Resoluma gre k očetu generalu in se zaroči z majorjem: tiha ostane prt Michujevili in se zaroči s pomočnikom Arjstidom, ki ljubi obe enako. Obe poroki se imata vrSiti istega dne in sam Napoleon hoče biti za pričo. Končno se izkaže, da Je tiha deklica prava marldzica in generalova hči, ki vzame kapitana; resolutna pa Je branjevska hči, ki vzame Ari-stida. — To francosko opereto je uprizoril tudi Narodni divadlo ter v zadnji dobi Vinogradsko gledališče v Pragi. ^Sestri dvojčki« igrata pri nas gdč. Vera SValska in gdč. R. Thalerjeva, zakonca Michuja ga. Juvanova in režiser g. Vlad. Marek, generala g. Jos. Povhe, majorja g. Mohorič, Arl^rfda g. Danes. voj. slugo g. Rasberger, voditeljico fr.stirata gdč. Vera Danilova Opereto dirigira kapelnik g. Janko Ravnik/ režira pa g. VI. Marek Iz pisarne. Jutri, v četrtek ob Vt8. zvečer se prvič v sezoni uorizor! Messager-Jeva francoska onereta »Michuievj hčerki« izven abonnementa he na kajcor Je bilo včeraj pomotoma ooročano za »C« - abon-nement. — V oc*ek zvečer ob %8. se ponovi opereta ».^ichuievi hčerki« za abon-1 semeni »C«. — V soboto ob Vi 8. zvečer ss ■ ponovi »V Ljubljano jo dajmo* m »Nemški ne znajo« za abonnement »B«. Prosveta. — Profesor Ferdo Seidl: Rastlinstvo naših alo. Ljubljana 1918. Založila in izdala Zvezna tiskarna Cena vezani kniigi s štiribarvno naslovno sliko 7 K. Klasična prirodopisna knjiga, vredna tovarišica Erjavčevim toli priljubljenim prirodopisnim knjigam o pestrem bitju in žitiu razlinstva naših alp; pisana s strokovno veščnostio in točnostjo, z vso črčno ljubeznijo pravega prirodoslovca in mestoma s pesniškim zanosom, katere lastnosti jo najbolje same priporočajo. Stopnjevana pa je vrednost in važnost knjige z abecednim imenikom p>'-ninskih rastlin v slovenskem. latinskem — srbohrvaškem jeziku, — da ie knjige lahko vesel vsak zavzet Jugoslovan — Slovensko - angleška slovnica, prirejena za slovenski narod. Prodajalna cena 5 K 50 vin. komisiji pri Kleinmaver Čt Bam-bergu v Ljubljani. — Slovenska tiskovna družba v Newyorku je izdala za naše ro^ jake, ki prihajajo v Ameriko že leta 1912 to slovensko - angleško slovnico. Natisnila sta to slovnico Kleinmaver & Bambcrg. Slovnica ima namen Slovencu na lahek in pregleden način podati slovnico angleškega jezika in mu omogočiti, da se čimpreje nauči temu jeziku. Slovnica je vseskozi sestavljena praktično in ni dvoma, da bo dobro služila svojemu namenu. Knjico ie sedaj dobiti v komisiji tudi pri gori označeni ljubljanski tvrdki. Marsikdo ki hI se rad naučil angleščine, bo gotovo rad sege! p<* tei praktični knjigi. Aprovizacija. - Prodaja moke. Od četrtka, dne 21. t m. do vštete sobote, dne 23. t m. • se bode oddajalo na vsako močno izkaznico po pol kilograma pšenične moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 2 K 66 vin. -j- Čebula za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 21. t. m pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. ure dopoldne od 1 do 200, od 9. &o 10. štev. 20! do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600. popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000. od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg Čebule, kilogram stane 1 K 50 vin. -4- Čebula za 11. okraj. Stranke II. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 22. t. m. in v soboto, dne 23. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cest. Določen je tale red: v petek, dne 22. t m. od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400. od 10. do 11. štev. 401 do 600. popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800. od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do 1200. V soboto, dne 23. L m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1400. od 9. do 10. štev. 1401 do 1600. od 10. do 11. štev. 1601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 vin. -h Učiteljska aprovizaclia deli v; petek. 22. t. m., ne v četrtek v telovadnici II. m. lj. š. na Grabnu ješpren na osebo 1 kg 2 K 20 vin. po navadnem redu od 4. do 6. ure popoldne. t Premog na bele Izkaznic« za peči se bode izdajal po sledečem redu: Začasno se dobi v L, VI. in X. okraju na vsak prvi odrezek bele izkaznice po 50 kg premoga, ki stane 5 kron. Drugi okraji pridejo na vrsto pozneje. Premog se dobi vsledečih trgovinah: V I. okraju: a) pri g. Struplju. Radeckesa cesta It 14 na St 1 In 2 dne 2L novembra, na St 3 In4 dne 22. novembra, na Št. 5 dne 23. novembra b) pri g. Požle-pu, Komenskega ulica St 21 na st 6 in % dne 21. novembra na št 8 in 9 dne 22. novembra na št. 10 in 11. in dne 23. novembra, na št 12 in 13 dne 25. novembra. V VI. okraju: a) pri Lampreto, Kolodvorska ulica St 1 in 2 dne 21. novembra Itev. 3 in 4 dne 22. novembra, b) pri Uherjti, Slomškova ulica št. 5 in 6 dne 21. novembra Št. 7 in 8 dne 22. novembra, št. 9 in 10 dne 23. novembra, c) pri Trdini Slomškova ulica št 11 in 12 dne 21. novembra 5t II in 14 dne 22. novembra št 15 in 16 dne 23. novembra V X okrajn: a) pri Ungerju, Kranjska stavbena družba št 1 m 2 dne 30. novembra dop. št 3 in 4 dne 30. novembra pop., št 5 in 6 dne L decembra dop., Št. 7 In 8 dne 1. decembra pop., št. 9 in 10 dne 2. decembra dop., št. II in 12 dne 2. decembra oop. — Premog na vijoletne izkaznice za TI. okraj št 15 se dobi pri Komarju. Krakovska ulica t Premog zasebnem*: n radništva. Včerai se je začel razvažati Dremog za ljubljanske člane »Društva zasebnih uradnikov in uradnic«. Premog se deli po okra-« jih krušnih komisij. Radi pomanjkanja premoga ni mogoče, da bi dobil vsak polno naročeno količino in tudi ni mogoče dostavi^ oremoga hkrati vsem članom, ker se ga nam odkaze vsak dan le prav majhno množina v razvažanje. Zato prosimo člane potrpljenja. Prosimo pa tudi, da bi člani, M premo