Jlev 205. v!,Milani, v sololo dne 23. septembra m Leto L Naročnina za državo SHS: m celo isto naprej Dlo.120-— za pol leta ,, .. m 80<— četrt ista „ . • . 30*— .. „ 10«- i« u en mcsee za Inozemstvo 9 MiOle no.....D o, 2'B — me;očno .... „ 18-— ~ Sobotna izda]a: =i i Jugoslaviji. . . Din — vtaossmstvn ... „ Ji — mmu Hlev. 75 por. s Cona inseratom:sa BoMiolpsa potil na vrsta malt oglati po K 4-— Ia l 8 —» veliki oglasi sad 45 mm Mae po K 8 -, poalau M. po K12 Pri veb|em naročilu popust. Izhaja vsak dan limal pone^Ritkalndnara pO pr— nlku ob 5. nri zjutraj. Mesečaa priloga: tfestnlk VOL Kmg- Uredništvo je • Kopitarjevi alte) Itev. 6/m Rokopisi se se vračajo; neinaklrana pisma se ne sprejemalo. Ureda. telel. itv. SO, aprava. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprav* j« v Kopitarjevi al. 8. — Paona poštne bran. l|tbl)aojke it. 650 sa aaročalto tn it 346 sa oglase, sagrek 38.811, sirsjer. 7588, prstke ta dmuj. 24.707 Denarna kriza in zadružništvo. O vedno bolj rapidnem pomanjkanju gotovine se je po naših listih že večkrat pisalo. Razpravljali so se vzroki tega pomanjkanja in se jc med njimi imenovala zlasti slaba letina vsled dolge suše in vedno manjši smisel za varčevanje na eni strani, na drugi strani pa vedno večje veselje za Špekulacije, V zadružni organizaciji je v veliki meri napredovala organizacija konsumnega zadružništva, ustanovile so se v zelo mnogih krajih zadružne elektrarne, v katere se je investiralo precej zadružnega kapitala, in različne trgovske in produktivne zadruge. Ko je začelo pomanjkanje denarja postajati vedno bolj občutnejše in so se vsled tega začele dvigati bančne obresti, so pritisnili različni trgovci in celo industrijalci na zadružništvo. Iskali so vseh mogočih zvez in znanj in trkali pri naših denarnih zavodih na vrata ter prosili za kredit. Ker so istočasno kmečki vlagatelji začeli dvigati svoie vloge za nakup žita in drugih potrebščin, ker vkliub dviganju naše valute prevladuje prepričanje, da bo spomladi cena žitu in drugim življenskim potrebščinam še poskočila, jc dviganie vlog v zadružni organizaciji doseglo stopnjo, ki jo morajo vsi pravi zadrLgarji resno proučevati in pravočasno skrbeti, da zadružništvo ne bo utrpelo prevelike škode. S ponosom lahko ugotovimo, da se je naša zadružna organizacija v tem težkem položaju zopet sijajno izkazala s tem, da \ma 8 Uhr Battt< priobčili e razgovor neke odlične osebnosti s češkoslovaškim ministr. predsednikom dr. Benešem o avstrijskem vprašanju. Dr. Beneš zastopa mnenje, da se Češkoslovaška, ne more udeležiti kreditne akcije v prid Avstrije, dokler se ne razjasnijo sedanje notranje razmere v Avstriji. Dr. Beneš je dalje izjavil, da bi Avstrija rabila za nabavo živil do 31. decembra 1922 140 mUf* jonov zlatih kron. Petka pri dr. Masaryku. • Praga, 22- septembra. (Izv.) Češki listi poročajo, da so bili danes člani »petke« z ministrskim predsednikom dr. Benešem pri predsedniku republike Masaryku na gradu Lana, kjer sc je vršil ministrski svet. »Češke Slovo« piše, da se je sklenilo, naj se poslanec š v c h 1 a , kot bodoči ministrski predsednik prične pogajati * strankami za vstop v novi kabinet. Ukrepi proti gospodarski krizi v češkoslovaški. Prag«, 22. (Izv.) Tu so se vršila po» gajanja za novo ureditev koloklivne pogodbe za rudarje v moravsko-ostravskem premogovnem revirju. Obe stranki sto se z&-dinili na izjavo, ki poziva vlado, da takoj! preskrbi, da dobita premog in koks dovolj odjemalcev. Praga, 22. (Tzv.) Društvo češkoslovaških tekstilnih industrijcev v Pragi in zveza nemških tekstilnih industrijcev v Liber-cih sta na svojem posvetovanju ugotovili, da bi popolna ustavitev obrata pomenila velikansko katastrofo. Da se to prepreči, je nujno potrebno, da vlada zniža železniške in poštne tarife, da počaka z iztirja-njem davkov, da se znižajo obrestno, mere v bankah in da se za rotovi trg za tekstilne izdelke v Jugoslaviji, Avstriji, Mažarski ifl Romuniji. Finančno stanje Poljske. Varšava, 22. (Izv.) Finančni minister je danes podal svoj ekspoze, iz katerega je razvidno, da je pri državnih izdatkih v znesku 1155 milijonov poljskih mark 552 milijard primanjkljaja. Minister je povdaril, da se bo kljub slabemu finančnemu stanju gospodarski položaj Poljske z boljšal. Izjavil je nadalje, da je načelna reforma valute: sedaj So neizvedljiva in da bo to mogoče sele v 4 do 5 letih. Končno je prosil za pooblastilo za izdajo nadaljnje emisiie bankovcev. Zitina prošnja. Dunaj, 22. (Izv.) Glasilo maiurskiR legitimistov Magyar Szagc poroča, da je v, Budimpešto prišel bivši španski ministrski predsednik Romanone in v spremstvu bu-dimpeštanskega španskega poslanika Gar-zie y Reala sporočil ministrskemu pred. sedniku grofu Bethlenu lastnoročno pismo bivše kraljice Zite. Žita prosi v pismu groi-fa Bethlena, naj vse potrebno nkrene za njeno in njene družine preselitev na Mažarsko, ker ne more trajno izrabljati gostoljubnosti španskega kralja. Žila prosi mažarsko vlado tudi za denarno pomoč. Grof Bethlen je odposlancem dal pomirljiv. odgovor. »Stradajoči Dunaj«. Dunaj, 22. (Izv.) Včeraj so v dvorni opori vprizorili >Toaco«. Nastopila je gospa .Jerit/.fi. Lože v parterju so bile po 900.000 K. Kljub temu je bilo gledišče j>o-polnoma razprodano. Kosmati dohodki zna- fcip 1£0 mivos* ............ MEMENTO RUSIJE. Belgrad, 22- sept. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih se mnogo govori o Orientu. Naravnost senzacio-nelno je učinkovala vest, da 'e Č i č e r i n poslal romunski vladi noto, v kateri sporoča vsem balkanskim državam memento Rusije. Vojneželjno razpoloženje, ki jc doslej vladalo v Belgradu, se je umaknilo treznemu presojanju položaja. Čujejo se že odločni glasovi, da mora naša država v t.em konfliktu ostati nevtralna ter da se ne sme spuščati v nikake pustolovščine. Vznemir-je pa belgrajske kroge okolnost, da se je Pašič razgovarjal s francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem brez navzočnosti zunan;ega ministra Ninčiča. Iz tega sklepajo, da Pašič zastopa drugačno stališče ko Ninčič. Sicer pa Pašič, odkar je odsoten, ni poslal vladi nobenega poročila. NANSEN ZA POSREDOVANJE DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 22. septembra. (Izv.) Na seji 6. komisije je danes N a n s e n povzročil debato o vprašanju bližnjega vzhoda. Stavil je predlog, naj Društvo narodov ukrene vse potrebno, da se doseže mir med Turčijo in Grško. Svoj predlog jc utemeljeval s členoma 3 in 11 dogovora Društva narodov, ki določata, naj se vsaka vojna, tudi če kaka država ni član Društva narodov, po zmožnosti prepreči. Zastopnik Kitajske se je pridružil Nansenovemu predlogu. Angleški delegat Fisher je stavil resolucijo, ki poziva svet Društva narodov, da pomaga pri rešitvi orientskega opraša-nja. Francoski delegat Hanataux je bil mnena, da Društvo narodov ne sme poseči v to vprašanje, ker sc že vtšc tozadevna pogajanja, ki se ne smejo motiti. Markiz I m p e r i a 1 i se je pridružil Fisherjevi resoluciji. Grški delegat je zagotovil, da se Grška ne bo upirala posredovanju Društva narodov, če sedanja pogajanja ne bodo uspela. Japonski delegat se je pridružil Fisberju. Fisher je nato predlagal, naj se imenuje redakcijski odbor, ki bo re-digiral njegovo resolucro. Predlog jc bil sprejet in je bil redakcijski odbor imenovan. Stališče naše vlade. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Na današnji seji v Belgradu navzočili ministrov se je razpravljalo tudi o vzhTimes* poročajo, da agenti sovjetsko vlade nakupujejo v Italiji velike množine raznega vojnega materiala, med drugimi avtomobile, strojne puške itd. Ta nakup spravljajo v zvezo s tem. da hoče sovietska vlada aktivno po- seči v orientsko vprašanje m pomagati Kemalistom. Posvet italijanske vlade. Rim, 22. (Izv.) Ministrski predsednik Facta je za danes sklical ministrsko sejo, na kateri bodo razpravljali o orijontskem vprašanju. Zadovoljiva jiorpjanja v Parizu. London, 22. (Izv.) Pogajanja v Parizu radi orientskega vprašanja zadovoljivo napredujejo. Izvedba francosko-italijanskih ukrepov. Carigrad, 22. (Izv.) Francoske in ita-iljanske čete so v smislu navodil svojih vlad zapustile dosedanje postojanke ob Iz-midu in Dardanelah. Sedaj se nahajajo ob nevtralni coni samo še angleške čete. Grožnje Kemal-paše. London, 22. (Izv.) >Daily Maik poroča iz Carigrada, da je Mustafa Kemal-paša izjavil generalu Pelleju, da mu bo le še nekaj dni mogoče zadrževati svoje čete. Konfcrenca v Gudiani naj se tedaj nemudoma skliče in naj sc zavezniki glede Carigrada in Tracije pridružijo naziranju angor-ske vlade. Če r-.avezniki sprejmejo ta pogoj, bo Kemal-paša le z malo četo zasedel Carigrad, kjer bodo še nadalje lahko ostale zavezniške čete. Diktah'-" Kemal-paše. London, 22. (Izv.) ^Associated Press« poroča iz Carigrada: Angorski parlament je z veliko večino razširil diktaturo Mu-stafe Kemal-paše in ga pooblastil, da nadaljuje vojsko, dokler ne bodo doseženi vsi cilji angorske vlade. Turški ultimat. London, 22. (Izv.) Dopisnik lista »Dai-Iy Express« poroča iz Carigrada, da bo an-gorska vlada izročila zaveznikom izjavo, v kateri zahteva, naj Grki takoj izpraznijo Tracijo. da jo zasedejo turške čete. Angor-ska vlada bo od zaveznikov zaprosila, da se tozadevno odločijo v 48 urah. Turške želje. Pariz, 22. (Izv.) Sotrudniku ista »Eva« je zaslopnik angorske vlade Ferid bej izjavil, da je turška vlada mnenja, da ima izključno pravico, da zasedo Carigrad in Tracijo. Skozi Dardanele bi smele tuje ladje pluti le z dovoljenjem turške vlade, ker bi bil sicer Carigrad v nevarnosti. Najboljše bi bilo, d« bi zavezniki brez vsega izročili Carigrad Turčiji. Opreznost Turčije. Carigrad, 22. (Izv.) Splošen j>oIo/,»j se tekom zadnjih 48 ur ni izpremenil. Kemn-listi respektirajo nevtralno cono >Ne enega moža, ne ladj*e, ne fopak London, 22. sept. (Izv.) Včeraj se je vršila tu velikanska manifestacija, na kateri je bilo nad 50.000 ljudi. Govorniki so ostro napadali orientsko politiko kabineta. Sprejete so bile resolucije, ki pravijo, da se vladi ne sme za vojsko dovoliti »ne en mož, ne ena ladja, ne en tople London, 22. sept (Izv.) Angleško javno mnenje je vedno bolj proti oboroženemu konfliktu s Kemal pašo. Kemal paša je izjavil, da bo sjjoštoval svobodo morskih ožin. To Angliji zadostuje, vse drugo se je ne tiče. Mnogi listi zahtevajo, da se skliče parlament. nničili angleški vpliv v Peniji ia Afganistanu ter zanetili s pomočjo musulmanskih emisarjev nemile v Indiji. Začela se je tesna turiko-ruska kooperacija od Pnmirja ški —- sicer majhni — oddelki. Naša drima. Pri nas se jc položaj, nastal vsled grškega poraza, različno presojal. Bili so glasovi, k sreči zelo maloštevilni, ki so izrazili mnenje, da uaj se takoj postavimo na stran Grčije, od katere naj kot kompenzacijo dobimo Solun, čeprav za cono volike vojne. Pri teh krogih je bolj govorila antipatija do Bolgarov, da ne bi le-li dobili svojega tako zaže-ljenega izhoda na egejsko morje, kot pa strah pred Turki. — Druga struja je turkofOska in naglasa zlasti, da za Kemalom stoji solidarno vsa Rusija, s katero bi prišli v neizogiben konflikt, ako bi po- slušali angleške glasove, kt so nas vabili, naj jim pomagamo branili morske ožine. — Tretja struja, katero je zastopal tudi odgovorni voditelj naše zunanje politike, nima nič proti temu, da Turčija zasede Carigrad, ne priznava ji pa Tracije, ker so boji, da bi v tem slučaju turška agitacija zasegla Albanijo, Macedonijo, Bolgarijo itd. ter tako v do-glednera času povzročila splošno zrevolucioniranje celega Balkana. ]e pa odločno za mirno rešitev celega problema. Tej politiki sledi tudi Rumunija tegled v bodočnost. Orientska konferenca se torej sestane In ude- leže na bo tudi nošu država- Najvažnejše vpraSanje internacionalne politiko je zdaj, ali naj tc povabi nanjo Rusija ali ne? Zdt se, da je ne bodo povabili, dasi je ruska vlada to z noto na zapadno ve-Jesile odločno zahtevala. Lubko se mirno reče, da bo v tem slučaju uspeh konference le začasnega iu prehodnega pomena, kajti Rusija sili čezdaljebolj na dan kot važni iaktor svetovne politike kakor je bila nekdaj, in zelo nemodro je odrekati ji pravico soodločevanja pri carigrajskem vprašanju, ki je zanjo eno najvažnejših. Ako Rusije ue bo na to konferenco, se orentalskl problem ne bo rešil za dolgo časa in prišlo bo prej alt 3lej neizogibno do novega konflikta. Afera s princem Jurjem. PASICEV TRIK. — SKLEP MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 22. (Izv.) Tu se zelo veliko govori o aferi s princem Jurijem. Trdi se, da je Pašič prišel do prepričanja, da -bi vlada bila prisiljena odstopiti, nakar bi kraij poveril ustavo nove vlade drugemu možu. Radi tega je vrgel Pašio v javnost afero s princem Jurijem, da oslabi ugled krone. Zanimivo je dejstvo, da je belgraj-sko časopisje priobčilo neke kraljeve brzojavke o Jurijevi aferi na vlado, v katerih se govori, da jih kralj sploh ni odposlal. S to afero si upa vlada podaljšati svoj obstanek. Belgrad, 22. (Izv.) Danes so se sestali ministri, kolikor jih je v Belgradu, in so imeli ministrsko sejo. Razgovarjali so 86 o aferi princa Jurija. Sklenili so, da stoje na stališču, naj se sestane kronski svet, ki bo definitivno odločil o tej zadevi. Razpravljali so tudi o prehrani. Te razprave se je udeležil tudi ravnatelj Narodne banke, ki naj bi dala kredit za prehrano. Belgrad, 22. sept. (Izv.) V aferi princa Jurija prinaša »Epoha« zanimiv dementi: Nekateri listi so prinesli poročilo, da jc princ Jurij prosil za sestanek z kraljem Aleksandrom glede svoje zadeve. Medtem pa se doznava — trdi Epoha —, da princ Jurij ni nikdar zaprosil za kak tak sestanek. Kriza v demokratski stranki. STALIŠČE RADIKALOV. — STALIŠČE DR. RIBARJA NEVZDRŽNO. Belgrad, 22. sopt. (Izv.) Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič prihaja vsak dan v klub reševat svoje posle. Njegovo stališče pa je zelo otežkočeno vsled tega, ker ie že dolgo odsoten predsednik narodne skupščine dr. Ribar, ki je bil z Davidovičem na zagrebškem kongresu. To se smatra za Ribarjev umik pred Pribiče-vičem. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Sem je dospel dr. Tomljenovič. Pričakuje se tudi prihod dr. Smcdlake. Od vseh strani pa prihajajo med tem pozivi demokratskih organizacij, naj se ohrani edinost v demokratski stranki Položaj je zelo zapleten. Njegova rešitev pa je na platformi zagrebških resolucij nemogoča. Belgrad, 22. sept. (Izv.) V radikalnem klubu ni nobenih poslancev. Očividno je, da hočejo radikali počakati na razvoj do- godkov v demokratski stranki. Ko se vrne-ta Pašič in Ninčič iz inozemstva, bo še le klub razpravljal o novi situaciji. Radikali sodijo, da bi cepitev demokratskega kluba imela za posledico tudi cepitev radikalnega kluba. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Demokrati zamerijo dr. Ribarju, predsedniku parlamenta, ker se je udeležil zagrebškega kongresa. Vsled tega je njegov položaj nevzdržen. Na mesto predsednika hočejo demokrati spraviti drugega moža. Imenuje se ime Vu-jiča. Radikali pa kandidirajo za predsednika dr. Trifunovica. Belgrad, 22. (Izv.) Podpredsednik de-mokratskega kluba dr. Krstelj sklicuje sestanek strankinega odbora na dan 10. oktobra. Dne 15. oktobra se snideta odbors demokratov in radikalov na skupno posvetovanje o položaju. vicem. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Danes se je vaš dopisnik r izgovarjal dalje česa z g. Ljubo Davidovičem, dosedanjim predsed- nikom demokratske stranke, o političnem položaju, ki je nastal po zagrebškem kongresu javnih delavcev, in o razmerah v demokratski stranki. Ljuba Davidovič je rekel: ^Demokratska stranka je vodila doslej napram Hrvatom in Slovencem politiko »splendid iso- Drientsko vprašanje. Angleški imperializem. Med svetovno vojno je Anglija, medtem, ko Je bila pažnja njenih zaveznic bolj obrnjena na JBvropo, kjer jo Anglija direktno bila primeroma najmanj ogrožena, vztrajno in dosledno zasledovala cilj ukorenitjiti se v mali in celi sprednji Aziji od sueškega prekopa do pamirske planoto in ustvariti od turškega kalifata neodvisne muslimanske države pod vplivom Anglije. Najproj se je usidrala v Mezopotamiji, v Perziji, ki je bila do-ftopna iz Indije preko Afganistana, v Arabiji itd. Največja ovira poleg turških armad je odpadla, ko se je zrušilo rusko carsko samodržavje in je Anglija mogla hitro zasesti vse prednjeazij-ske postojanke, koder je doslej gospodovala Rusija. Ko pa so končno bile premagane ceutralne države, ni Anglija imela nobenega tekmeca več v Orieutu razveu Francije. Leta 1918. so angleški generali kar tekmovali med seboj, kdo bo prej zasedel kakšno muslimansko provincijo. Carigrad je dobil angleškega visokega komisarja, Bagdad guvernerja, v Arabiji je zagospodoval angleški prijatelj Uussein, Perzija je prešla popolnoma v roke angleške žandarraerije, Afganistan istotako, v Palestini so bili ustoličeni Judje pod angleškim pro-hiktoratom; od boljševizma povzroceui nemiri v ruskih muslimanskih in Rusiji sosednih deželah pa so Angliji omogočili celo zasesti kavkaške republike, vzeti pod svoje poroti Kurdistan ter Armenijo in pritegniti nase Turkestan, celo Trans -kaspijo, Hivo, Buharijo itd. Francozi so se komaj držali v Siriji, to je Damasku in Aleppu. Angleži so jih umeli no pretkan način celo izriniti iz Carigrada, tako da so tam .-stari Turkic, pristaši sultanovi, sestavili mesto frankofilsko vlade ftisto anglofilsko in so Francozi ostali tam le še za parado. Na ta način se je Angliji posrečilo ustvariti zase najugodnejše pogoje za secrski mir. Ta je napravil konec turškemu imperiju v Evropi in So tisto ozemlje, ki je bilo Turčiji ostalo izza balkanske vojne, to je Tracijo, izročil čeloma Grčiji, le Carigrad je ostal Turkom, vendar le samo formalno. Glavni uspoh za Anglijo je bil la, da je zdaj zagospodovala v morskih ožinah in tako zopet zaprla Rusiji pot v Sredozemsko morje, to jo, da se je uničila ob svetovni vojski s carjem sklenjena pogodba, glasom katere bi od Bo-sporu in Dardanelah imela zagospodovati Rusija. Da je Francija tej politiki sledila, je razlagati s tem, da ji je Anglija dala popolnoma svobodno roko napram premagani Nemčiji. Francoski odpor Tako ni dolgo ostalo. Francija je najtežje prinašala vedenje Angležev v Mezopotamiji, Siriji iu Palestini, -starih postojankah francoskega vpliva. Hud in nepreuesljiv udarec za Francijo je bil tudi to, da je Anglija Jia Kavkazu, v dolini Ev-irata in Transkaspiji zavladala nad neizmernimi bogatstvi, zlasti nafte. In začele so se spletke, pri katerih se je Francija naslanjala na dejstvo, da se je poleg anglofilske sultanove vlade v Carigradu osnovala revolucionarna turška vlada v Angori, ki ni priznavala nobenih pogodb, sklenjenih z zajetnimi velikimi silami in proglasila maloazijsko republiko. KcmaUioa republikn. Ta vlada je v 4 letih svojega obstoja izvršila Občudovanja vredno, naravnost ogromno delo. Od nikogar pripoznana in brez vseh resursov se je vrgla predvsem na diplomacijo in obrnila svoje oči proti severu, to je Rusiji, največjemu in najnevarnejšemu nasprotniku angleških orientalskih načrtov. Roljševiki so bili namreč medtem že zapodili angleške oddelke iz Kavkaza, črnoniorskih hregov, Armenije in Turkestana ter Transkaspije, Zgodovinske anekdote. Anekloda je kratka zgodbica, ki nam Jcaže značaj čioveka. Plutarh je rekel, da ena sama anektoda kako osebo včasih veliko bolj jasno oriše, kakor pa stotero strani zgodovinskih podatkov, zgodovinske osebnosti se nam s pomočjo anekdot na prav lahek način vtisnejo v spomin. »Kdor ijubi tu pa tam prav male porcije zanimivega in kratkočasnega branja, posebno avečer, bo rad segel po njih. Kjer odpreš in bereš, vse jc zanimivo,« tako pise neki list o zbirki zgodovinskih anekdot, ki jih je nabral profesor Šarabon. Knjižico je založila Jugosl. knjigarna v Ljubljani, stane pa 10 dinarjev, 140 strani je vsebine. Da »o toplo priporočamo, je umljivo, saj ga ni bolj vzgojnopoučnega berila, kakor so te zgodbice, vrhutega pa lahko in kratko, začneš kadar hočeš, prekineš kadar hočeš, bereš k*er hočeš, doma in na potu. Namc-Mo daljšega priporočila podamo par takih zgodbic. Ma hna razlika. Sir Robert Walpole je povabil včasih majhno družbo v gostilno. Povabil jc tudi ncpJemenitaše, če so bili nadarjeni in duhoviti- Nekega večera se jc jezil vojvoda Norfolk ški, ker mu jc sedel nasproti navaden meščan, glasno je izražal svojo nevoljo. Ko se za zbadanje ni nihče nič zmenil, je nazadnje zaklical: »Slišal sem, da je bil vaš oče mesar.« — »Res jc, mesar je bil. Morda »te hoteli k svojim vzklikom opozoriti na razliko med vašim in mojim očetom. Dobro jo čutim: moj oče ie vole pobijal, vai jih je pa vztfa-laL« Majhna zmota. Nadškof French, prijatelj lorda Hamiltona, se je vedno bal, da ga bo zadela kap. Nekoč so večerjali. Škof se čudno obnaša, slednjič globoko vzdihne in reče z glasom umirajočega: »Moja zadnja ura je prišla,« Sosed ga vpraša: »Kaj pa je?« — »Ohromel sem, žc deset minut sc ščiplem v nogo in nič ne čutim.« — >Oprostie, eminenca, ščipl;ete res v nogo, pa ne v svojo, ampak v mojo,« odvrne sosed mirno. Henrik IV. in kmet. Henrik IV. (1589 —1610) gre na lov. Odstrani se od spremstva, Pod drevesom ofo cesti zagleda kmeta, sedečega v senci. »Kaj pa delaš tukaj?« — »Čakam, da bo kralj mimo prišel.« — »Če hočeš iti z menoj, tc bom nekam peljal, kjer si ga. boš lahko prav od blizu ogledal-« Kmet gre s Henrikom in ga vpraša: »Kako bom pa vedel, kdo je kralj?« — »Poglej samo naokoli in kdor bo ostal pokrit, tisti jc kralj.« Prideta do spremstva, ki kralja spoštljivo pozdravi. »No, kdo je kralj?« vpraša Henrik. »Sedaj pa res ne vem, ali vi ali pa jaz, kajti samo midva sva še pokrita,« se odreže kmetic. Čudna stenska slika. Slavni slikar Ho-garth (1697—1764) je bil včasih zelo hudomušen. Nekoč ga pokliče k sebi lord Leslie, ravno tako bogat kot skop. Naroči mu, naj okrasi steno v novi graščini z veliko sliko, ki naj predstavlja Izraelce, bežeče skozi Rdeče morje, in pa Faraona, ki jih z armado zasleduje. Slikar zahteva 100 angleških ftinrtov, a lord mu jih ponuja samo 20. Hogarth reče: »Dobro, ker sem ravno v hudi denarni stiski, bom prevzeli delo tttdi za ta denar, zahtevani na, da mi vsoto takoj izplačate.« Denar je dobil, obenem pa tudi ključe od galerije, da bi takoj drugo jutro začel. Komaj ,e soln-ce izšlo, že je ob steni, ž mim pa mož z veliko posodo rdeče barve in velikim čopičem. Še predno je lord vstal, jc bila stena krvavordeča. Hogarth pogleda svoje in svojega tovariša delo, pokliče lorda in mu reče: »Je že narejeno.« — »Kaj je narejeno?« pravi lord začudeno, »kaj naj pomeni ta stena?« — »Rdeče morje,« pravi Hogarth z resnim samozadovoljstvom. »Rdeče morje?« jeclja skopuh. Začel je nekaj slutiti, »Kje ie pa Faraon? Kje jc negova armada?« — »Vse je utonilo« — »Kje pa so potem sinovi Izraela?« — »Ti so pa že srečno dospeli na drugi breg« Telegrafičen slog. Kardinal Talley-rand, znameniti francoski diplomat, ni rad dosti pisal, Čc jc na kako pismo res že mora! odgovoriti, jc opravil to zelo na kratko. Neka imenitna gospa mu jc naznanila, da ji je umrl mož. Talleyrand ji pošlje pismo sledeče vsebine: »Spoštovana gospa! — Obžalujem! — Vaš vdani Talley-rand.« — Kmalu nato te je gospa drugič omožila. Naznanila je možitev kardinalu in je dobila od njega to-le pismo: »Spoštovana gospa! — Bravo! Vaš vdani Talley-rand.« Dober odgovor. Angleški diplomat je bil povabljen k carju Nikolaju II. na obed. Prevrnil je pa kozarec, postal je rdeč, ves je bil v zadregi. Nikolaj, sicer zelo dobrodušen, se hoče malo pošaliti in reče: »Ali je pri vas na Angleškem taka navada?* — »Da, Veličanstvo, včasih se pripeti kaj takega, a na Angleškem tega nihče ne opazi.« Vsak pol. Sultan Murad III. (1574— 1595) je imel dvornega norca, ki si je vsako jutro pri vstopu v vladarjevo sobo smel izprositi kako uslugo. Navadno je prosil za denarno pomoč. Nekoč pa ne poprosi za sto cekinov kakor sicer, temveč za sto udarcev po podplatih. Sultan mu je takoj ustregel; ob velikem vpitju in jadikovanju so mu jih našteli že petdeset,' ko zakriči: »Dosti je, ne maram več!« — »Kako to?« ga vpraša sultan. Šaljivec reče: »Dane6 zjutraj je prišel vratar k meni in me ie prosil, naj mu odstopim polovico današn'e nagrade- Obljubil sem mu in prosim, od-štejte jih sedaj še njemu petdeset.« Vratar jih jc dobil, norec pa ravnotoliko cekinov zr prestane bolečine. Oslovska čeljust. Znano je, da je močni Samson z oslovsko-čeljustjo potolkel Filiste;ce. Ta čin jc slavnega Voltaire-a porebno bodel v oči. Voltaire ni maral pesnika Pirona, ki je bil pa najmanj tako duhovit kot on. Povabljen k nekemu visokemu gospodu pravi Voltaire, da pride samo teda', če nc bo povabljen tudi Piron. Tega so bili pa že povabili, kaj napraviti? Voltaire reče: »Dobro, naj bo, a Piron ne sme izpregovoriti nobene besede.« — Bal se je, da ne bi spričo Pirona on sam preveč otemnel. — Ta pogoj je bil pa vendar prehud in so se slednjič dogovorili, da sme izpregovoriti Piron pet besed —. Vsedejo se k mizi, Piron je tih, Voltaire pa govori vsenavprek. Posebno Samson mu ta dan ni bil všeč, rekel je, da so vsa njegova junaška dela baike. nazadnje pa pristavil: gtev- 200. SLOVENEC, Sne 25. sipfošmRrs V921 i I i i'"" T"" Sfrart 3 lation«. Demokratska stranka ae ni sporazumevala niti s Hrvati niti s Slovenci in v tem je ležala baš slabost njene pozicije, ker je mogla v takem položaju računati edino na sodelovanje z radikalno stranko. Radikali so imeli mnogo ugodnejši položaj, ker ao mogli preko Stojana Protiča obdr-ževati stike s Hrvati in s Slovenci. Glavno vprašanje pa ni vprašanje stranke, ampak vprašanje države. Mi se sporazumevamo z Arnavti in z Madžari — kai nas ovira, da se ne bi sporazumevali tudi s Hrvati in s Slovenci? To je bila edina misel, ki me je dovedla, da se udeležim kongresa- Stanje, kakršno je danes, je nevzdržno. Nezadovoljnost v notranjosti silno škoduje našemu ugledu zunaj. Srbi Hrvati in Slovenci se prepiramo za malenkosti, dočim država silno trpi. Mi smo podobni onemu, ki si je hotel prihraniti vžigalico, pa je vžgal svečo, a to je pustil goreti celo noč. Zato moramo najti izhod iz tega položaja in se sporazumeti. Glavno pa je jugoslovanska ideja. Mi moramo iti za stvarjo. Sveta so imena Srb, Hrvat in Slovenec. Toda iz teh imen more enkrat vzkliti jugoslovanska misel. Zaradi tega smo za revizijo ustave, že zaradi imena države. Dopisnik: »Samo zaradi imena države?« Davidovič: »Ne samo zaradi državnega imena. Je se oela vrsta stvari, ki zahtevajo sporazum vseh treh plemen. Že demokratski program zahteva revizijo vstave, ker ima demokratska stranka v programu bistvene točke, ki jih v ustavi ni.« Koncem razgovora je prašal dopisnik 2)avidoviča: »Zakaj Vas Pribičevič tako lju-to napada?« Davidovič: »Ne vem, zakaj. Za načelne stvari? Glavni odbor demokratske atranke bo imel svojo sejo dne 10. oktobra. Takrat bomo videli. Jaz ne bom popustil. Ne mislim pa na razcep stranke.« Uradniško vprašanje. Belgrad, 22. septembra. (Izv.) Danes je" bila seja pododbora zakonodajnega odbora za rešitev uradniškega vprašanja. Pni je govoril dr. D u 1 i b i č (Jugoslov. klub), ki je naglašal veliko važnost uradniškega vprašanja za državo. Za njim je govoril poslanec prof. S u š n i k (Jugoslov. klub). Očital je vladi, da je napravila veliko napako s tem, da ni predložila obenem z uradniškim zakonom tudi onih zakonov, ki stoje z uradniškim zakonom v neposredni zvezi. A tudi uradniški zakon je vlada predložila brez vsake motivacije. Pri celi ■gadovi pa ni najvažnejše vprašanje urad-I niške jpragmatike, ampak vprašanje dra-ginjskih doklacL To bo povzročilo velike stroške, a finančni minister do danes še ni predložil nobenega zakonskega načrta, iz katerega bi bilo razvidno, odkod bo dobil pokritje za te stroške, ki je neobhodno potrebno, ako hočemo, da uradniški zakon ne postane iluzoren vsled novega draginjskega vala. Sama pragmatika uradništvu ne bo pomagala mnogo ali pa nič. Končno predlaga posl. Susnik, da se debata o tem vprašanju zaključi, ker finančni minister ni navzoč. Večina članov odbora soglaša a predlogom. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Na današnji seji pododbora zakonodajnega odbora je poleg poslanca S u š n i k a (Jugoslovanski klub) govoril tudi slovenski demokrat dr. R e i s n e r. Opozarjal je poslance na to, da vladni predlog obsega dve stvari: službeno pragmatiko in draglnjske doklade. Odbor naj sam odloči, kaj je važnejše. Zemljorad-nik M o s k o v 1 j e v i 6 je zahteval, naj se plača uradništvu v zlati valuti. Proti temu predlogu je nastopil socialdemokrat posl. D i v a c, češ da tega ne dopušča finančna politika. Nato je izjavil demokrat Č u b r o -v i 6 , da je vladni predlog nemarno sestavljen. Treba ga bo predelati. Joca Jova-novic se strinja s Sušnikovim mnenjem, da bi bila vlada poleg predloga morala predložiti tudi poročilo, koliko je sploh vseh uradnikov in koliko stanejo ter da se pridružijo uradnikom tudi častniki in sodniki. Nato je posl. G j u r j e v i č predlagal formalno, naj se pozoveta na sejo minister financ Kumanudi in notr. minister Timotijevič, da razjasnita vladni predlog, ki je nejasen. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dokler vlada ne poda svojega poročila, se razprava prekine. Treba bo sedaj dobiti za nove izdatke ravnovesje v proračunu ter novih kreditov. Težava bo pa s kreditom, ker Narodna banka noče dati državi kredita. Utegne se zgoditi, da bo novi uradniški zakon moral čakati do novega proračuna. Zatrjuje pa se, da pride z novim zakonom zopet na vrsto — uradniška redukcija. Tudi vlada v krizi. Belgrad, 22. sept. (Izv,) V tukajšnjih političnih krogih se govori o skorajšnji premembi sedanje vlade. Osobito se na-glaša, da je Davidovič dobil gotovo naročilo za sestavo nove vlade: Radikalci bi ne imeli nič proti temu, ker se pri njih že itak izraža volja, da pred volitvami gredo v opozicijo. Tako vsaj lancirajo po svojem časopisju. ODLAGANJE PARLAMENTARNIH SEJ. Belgrad, 22. (Izv.) Parlament se ima sniti 15. oktobra. Dne 20. oktobra se bo volilo novo parlamentarno predsedstvo. VPRAŠANJE KONKORDATA. Belgrad, 22. (Izv.) Komisija za kon-kordat med cerkvijo in državo je imela svojo sejo. Razpravljalo se je o staroslo-venskem bogoslužju. Vlada zahteva, naj bi imela vpliv na imenovanje duhovnikov. NAGRADE PROFESORJEM TRGOVSKIH ŠOL. Belgrad. 22. (Tzv.) Danes je poslanec Jugoslovanskega kluba prof. P u 1 j i č posredoval pri ministrstvu za trgovino in prosveto radi tega, ker profesorjem trgovske akademije v Dubrovniku in trg. šole v Ljubljani ter drugod še doslej niso bile izplačane nagrade za nadure. Dosegel je, da se izda nalog, naj se vsota takoj izplača (ako ne bo zopet obstruiral finančni minister. Op. ur.). KRVAVI NEMIRI V DALMACIJI. Belgrad, 22. (Izv.) Iz Dalmacije prihajajo alarmantne vesti o nemirih radi agrarnih odnošajev, ki vladajo med gospodarji zemljišč in najemniki (koloni). Došlo je do krvavih spopadov, V Šibeniku je orožništvo hotelo s silo izterjati od najemnikov delež za lansko leto v prilog gospodarjem. Kmetje so se orožništvu uprli in došio je do spopadov. Več kmetov so zaprli. Isto se je zgodilo na otoku Visu, kjer so kmečke množice hotele s silo osvoboditi zaprte kmete. »Če natančno pomislim, jaz bi tudi lahko naredil to, kar je Samson.« — »In sicer z isto čeljustjo,« se oglasi Piron; izpregovo-ril je bil samo pet besed. Kočljivo vprašane. Francoski maršal Saint-Amaud je imel zelo boječo hčerko. Hotel jo je odvaditi in jo je opominjal, naj vendar ne bo tako neumna in naj se ne boji vsake malenkosti. »Ali se ti krave nič ae bojiš?«, vpraša otročiček, — »Nič-« — »Tudi psa ne?« — »Bog obvari, čisto nič.« —■ »Kaj pa ose, ali se te bojiš?« — »Ne.« — »Če pa grmi, takrat se pa vendar bojiš?« — »Tudi takrat ne.« — »Potem pa, ljubi atej, se pa ti res nobenega drugega ne bojiš kakor mame?« Suvorov in sluga. Neki ruski knez se je povzpel po milosti vladarja od hlapca do visokih časti, dal je pa kot vsak tak tudi vsem čutiti, da je knez. General Suvorov, eden najslavnejših ruskih vojskovodij in iz res pr čist are plemiške rodovine, ga ni mogel trpeti. Imel je pa Suvorov slugo Petruš-ko, ki je zelo rad pil. Ko pride Petruška enkrat v generalovo sobo, je navzoč tudi oni knez. Suvorov reče: »Vidiš, Petruška, kakor si neumen, iz tebe ne bo nikoli nič, preveč piješ. Poglej, tale gospod tukaj je Mi tudi enkrat hlapec, a ker ni pil, je sedaj knez.«. Zadoščenje. Rihard Wagner je bil pri skušnjah zelo surov; saj so drugi tudi. Nekoč so se pripravljali za Parcivala, prisoten je bil tudi plesni mojster nekega majhnega gledališča. Ves je bil zatopljen v krasno igro in ni dosti pazil na Wagnerja. Ta i napade: »Kaj pa stojite tukaj in gleda-'»£ v nebo, osel neumni! Zgubite se proč, ^J^AcjO.aič ne razumete!« Kot z mokro cunjo obrisan se splazi grešnik proč, spremljan od pritajenega smejanja soigralcev. Po skušnji povabi Wagner vso družbo v svojo vilo Wahnfried, Užaljeni bale-tist pa pravi, da bo prišel le tedaj, če mu da Wagner primerno zadoščenje- In res, zvečer je bil tudi on pri večerji, »No, ali Vam je dal Wagner zadoščenje?«, ga vprašajo. »Seveda, ko je videl, da nočem priti, je stopil k meni in mi je rekel: »Sedaj pa vidim, da ste res osel.« — Nisem se mogel ustavljati in prišel sem.« Čudna navada. Profesor matematike na univerzi v Glasgowu, Robert Simson, je bil eden onih profesorjev, ki zelo skrbijo za zabavo drugih. Imel je tudi navado, da je zmeraj štel korake, če je šel od doma; tudi če ga je kdo nagovoril in je šel ž njim, ni nehal šteti. — Enkrat gre predavat; napravil je bil ravno 921 korakov, ko ga sreča neki gospod. Ta je profesorja sicer poznal, ni pa vedel, kakšno navado ima. Nagovori ga: »Eno vprašanje mi dovolite!« — »Me veseli, ljubi moj, 921.« — »O, ne 921, samo eno samo vprašanje.« — »Prosim, 921«, pravi profesor. »Res ste prijazni, a ne bom Vam jih stavil toliko. Samo nekaj bi rad zvedel. Bili ste znani z umrlim doktorjem Biltenom in rad bi Vas vprašal, če ima res vsaka njegova nečakinja 900 funtov dote « — »Čisto prav, 921.« Oni ga gleda, misli, da je znorel, in gre svojo pot naprej- Tedaj šele opazi profesor, da ga gospod skoro gotovo ni razumel, stopi en korak naprej, pa se obrne in zavpije: »Ne, gospod, ne 921, samo 900! — 922.« — Štel je spet korake. — »Revež ubogi, res je znorel,« pravi gospod. Program mažarske stranke. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Nova mažar-ska stranka, ki se je te dni ustanovila zahteva, naj se na univerzi ustanovi posebna stolica za narodne manjšine; da se varuje verska svoboda, da sc zagotovi svoboda dela, da se spremeni volivni zakon, vkolikor so po njem doslej oškodovane narodne manjšine ter da se izvede avtonomija Vojvodine. Naglašala ^^ie škodljivost abstinenčne politike. NOVA STRANKA. Novi Sad, 22. sept. (Izv.) Tu se je vršil kongres dobrovoljcev iz cele Vojvodine. Razpravljal je tudi o političnem položaju v državi. Sklenilo se je, da se osnuje nova dobrovoljska stranka, ki se bo imenovala - ojna — ratnička stranka. UPOR V ALBANIJI. Prizren, 22. sept. (Izv.) Čete Bajram Cure, ki štejejo več tisoč mož, so se pojavile v severni Albaniji. Albanske vladne Čete so jim šle nasproti in so sc že zapletle ž njimi v boj. Toda bile so prisiljene, da se umaknejo. Nato so čete Bajram Curc zasedle miriditsko ozemlje. Vlada je poslala ojačenja. Toda gibanje upornikov je vedno jačje. ČIČERINOVA NOTA ROMUNIH Bukarešt, 22. sopt, (Izvirno.) Čičerin je poslad Romuniji noto, v kateri zahteva, naj se osvobode vsi zaprti komunisti. CILJI RUSKE POLITIKE. Berlin, 22. (Izv.) Sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin je pred svojim odhodom v Moskvo izjavil glede zun-njc politike sovjetske Rusije, da Rusija zasleduje dva cilja: 1. Varnost svojih mej. C!. Zvišanje svoje produkcije. PONESREČENO LETALO. Dnnaj, 22. (Izv.) Na letališču Aspern je z višine 50 m padlo na tla poštno letalo, ki je imelo poleteti v Budimpešto. Pilot , Richard se je težko ponesrečil. Letalo je 1 popolnoma razbito. Razorožitvena komisija. IZJAVA ANGLEŠKEGA ZASTOPNIKA FISHERJA. Ženeva, 22. (Izv.) Danes se je nadaljevala seja 3. komisije Društva narodov, ki se peča z vprašanjem razorožitve. Delegat Fisher je v nadaljnjem svoiem govoru izrazil mnenje, da nudi Juvenelova resolucija možnost, da pride problem razorožitve pred Društvo narodov, Se bi posamezne države to zahtevale. Fisher je povdaril, da obžaluje, da so Združene države izven Društva narodov in izven skupnih posvetovanj. Končno je opozoril na dejstvo, da se bodo, čeprav je treba spoštovati pogodbe, morale mirovne pogodbe spremeniti, kar se tiče reparacij. — švicarski delegat Motta je izjavil, da ni nikdar spodbijal pravice Francije do reparacij, vendar bo treba glede reparacij kaj ukreniti. Obžaloval je, da Nemčija ni prosila za sprejem v Društvo narodov, ker bi bila gotovo sprejeta. Enako je z Rusijo. Sprejem teh dveh dr-» žav bi bil velikega pomena. Končno je bila? Juvenelova resolucija soglasno sprejeta; Sklepi Društva narodov. DOLOČBE ZA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN. Ženeva, 22. (Izv.) Na današnji plenarni seji Društva narodov (poročevalec švicarski delegat Motta) je bila soglasno sprejeta resolucija glede narodnih manjšin. V resoluciji se med drugim povdarja, da ima- jo narodne manjšine pravico, da jih ščiti Društvo narodov. Po poročilu francoskega senatorja Renalda je bila s 26 proti 2 glasovoma sprejeta resolucija glede enotnega svetovnega jezika esperanto. .+ Razdor v Radičevi seljački stranki. Kar so pametni ljudje že precej časa predvidevali in napovedovali, se je zgodilo. Hrvatski seljaki, ki so dolgo časa slepo hodili črez drn in strn za Radi čem in niso opazili, da tega sicer talentiranega, a po značaju zelo nesrečnega moža žene brezmejno samoljubje, so se zdaj zavedli, kako je njegova zgolj negativna politika brezplodna in za celokupni narod škodljiva. Poslanec seljačke stranke Karol Hausler, okoli katerega so se zbirali zadnji čas malkontenti te stranke, jc zdaj obelodanil v hrvatskih listih izjavo, v kateri ugotavlja, da je Radičeva politika megle-no-utopistična, da ne prinaša nobenih rezultatov, da ne ve Radič za nobeno rešitev hrvatsko-srbskega spora, da nima socialnega smisla in je pravzaprav buržuj, da je po svojem načinu življenja kapitalist, da je uvedel osebno diktaturo v stranki in v »Slobodnem Domu« uganja malikovavst-vo napram lastni osebi ter da ni po svojem osebnem prepričanju niti republikanec. Hausler izjavlja, da izstopa iz seljačke stranke, da pa obdrži svoj poslanski mandat ter da bo svojih volivcem razložil, zakaj se je do tega koraka odločil. — Ta izjava utegne imeti dalekosežne posledice, ker vse kaže, da ima Hausler veliko pristašev iz seljačke stranke za seboj, s katerimi je imel zadnje čase več sestankov. Ako se seljačka stranka razcepi, bo to imelo za hrvatsko politiko samo blagodejne posledice. Hauslerjeva struja je namreč za aktivno politiko v belgrajskem parlamentu, Hausler sam pa se baje nagiba k srbskim zemljoradnikom, s katerimi ima menda tesne zveze. Kam se bo zdaj neki orientiral g. Novačan, ki je, mimogrede povedano, v eni zadnjih številk »Slobod-nega Doma« napadel tudi SLS, češ da jc izdala slovensko avtonomijo in da ima v svoji zadružni organizaciji zbrane cele de-setke milijard! Moi dobro ve, da eno in drugo ni res, pač pa on s takimi napadi slovenskemu narodu lahko veliko škoduje, ker Srbom dopoveduje, kako neizmerno smo Slovenci bogati, da nam nalagajo potem velike davke. To je čisto taka brezglava in zaletava politika kakor je Radičeva in bo z njim vred skrahirala, kakor se to zdaj že jasno vidi. r4-i Dr. Kukovcc in NSS. Včeraj smo beležili trditev dr. Kukovca, da so se narodni socialci zvezali z liberalnimi staro-konservativci, ki jih vodita dr. Ravnihar in dr. Triller. Na to Kukovčevo trditev je odgovorila »Jugoslavija-i: »Mi sicer o kakih podobnih zvezah ničesar ne vemo in gro kvečjemu za skupen boj proti izvržkom našega političnega ?ivljenja.< Angleški kabinet v permanenci. Z ozirom na važne dogodke v Mali Aziji jc sklenil angleški kabinet, da ostane v per- manenci, da more dobivati angleški držav-ni tajnik za vnanje zadeve lord Curzon vsak trenotek potrebna navodila za svoja pogajanja in razgovore v Parizu. — Naši ministri so tudi v permanenci — na dopustih in se odlikujejo s svojo odsotnostjo- Nesreča na Triglavu. V ponedeljek ob pol 10. se je ponesrečil na Triglavski severni steni kake pol ure daleč pod Luknjo Emanuel Kusy, Čeh, absolviran gimnazijec, doma iz Prage. Žet pretekli petek se je zdelo ljudem njegovo obnašanje tako nemirno, čudno, ravno tako tudi v Vratih v Aljaževem domu. Rekel je v soboto, da gre na Triglav in se vrne v Vrata. Na vrhu Triglava so bili baje tudi turisti iz Bohinja (Žmitek, Hodnik), pu z dvema vodnikoma, Kusy pa brez vodnika. Z daljnogledom sem videl, da je vrh Triglava pri stolpu nad 1 m snega. — Ku-sy je šel s Triglava po neki novi, slabi, ne-; vami Bamborgovi poti zahodno po Triglav-'1 skeni grebenu proti Luknji, sam, brez vodnika, v snegu, ki se topi, v tujem, neznanem kraju. Bambergovo pot so delali (pa slabo) Nemci pred vojsko, menda zato, da se izognejo Vrat in Aljaževega doma. Visoka turistika! in mi odklanjamo odgovornost za take nesreče. — Letos je bilo čez dvaj tisoč turistov na Triglavu (med njimi tudij otroci in stare žene), pa so hodili po lepih] potih, katere smo jim napravili in se ni/ nobeden ponesrečil. Čemu te bravure in ekstravagance mladih, neizkušenih ljudi, pa brez vodnika in v snegu! — Kusy-ja bi ne bil noben živ človek dobil, pa slučajno je tam spodaj ovce iskala V a h i c a , po-sestnica iz Dovjega, stara 68 et, ki je že vse stene preplezala kot pastirica v Vratih, stara 16 let, bila je še pred 14 dnevi vrh Triglava; pa ve, kaj je gora. — Slišala je v nedeljo zvečer pod Pihovcem in pod Luknjo zamolkli glas, — od kod neki — spozna, da s severne Triglavske stene; koj sluti, da se je turist zaskočil. Povo dvema vojakoma, Wraglovcenia, naj gresta iskat. Pa sta rekla, da nimata priprave in ne smeta v nevarnost. Vahica pove, ker je skrbna žena, tudi oskrbniku Aljaževega doma, da je šel iskat. Vahica prenoči v Vratih v avoji koči in gre zjutraj zopet pod Luknjo v tisti kraj. Zopet sliši zamolkli glas na Triglavski steni in vidi nad stezo neko osebo ob pol 10. uri. Zdaj pa se ude-rejo skale s silnim ropotom in nekaj črnega se vmes vali (ali človek, ali nahrbtnik, ali ruša, tega od daleč no more razločiti). Na glas je klicala, pa ni bilo odgovora. Skoraj gotovo nesreča. V ponedeljek zvečer pride Vahica na Dovje in zjutraj meni pove. Koj grem v Mojstrano ljudem pravit in prosit orožnike, naj gredo v Vrata poizvedovat, ali jc nesroča ali kaj. Tudi direktor Winzig je poslal svoja dva sinova v, Vrata iskat ponesrečenca, v torek zvečer v mraku sta že prišla 50 korakov blizu, pa ga ujsta .videla. ,V. sredo pa ga najdeta dva orožnika pod steno, nA pesku, vsega razmesarjenega, truplo preklano, čreva zunaj! — Danes zvečer (v četrtek) ga bodo pripeljali na Dovje. Telegratiral sem danes dopoldne v Prago na dva kraja, a) na Sokolski savez, b) na policijo, naj obveste starše itd. Pogreb bo v soboto, ali pa na željo v nedeljo. Sorodniki so v ministrstvu. Teiegrama me staneta 550 K. — Letos jih je plezalo čez severno Triglavsko steno 50 predrznih turistov iz gole častihlepnosti. Da bi jih plent! Čemu so pa pota? Prihodnje leto bom postavil pod steno dve tabli z napisom: »Pod smrtno kaznijo prepovedano tukaj gori plezati« in še stražo bom postavil. — Včasih so se Nemci bahali s svojimi »Erstlingsbesteigung«, zdaj so pa Slovenci znoreli. — Naši Doljani pa znajo plezati, ker so vajeni od mladih nog, ko ovce iščejo, — pa na Triglav hodijo raje po lepi poti. Ko je g. kaplan letos dvakrat gori maševal, jih je veliko gori slo k maši, tudi Vahica, stara 68 let, — pa ona gre tudi na vrh do Aljaževega stolpa 1 — Lengerjev lAndrejček, moj pevec, je to jesen iskal zagnane ovce in je bil letos osemkrat na Triglavu. Pametno se mora hoditi, če se zaide, ne naprej siliti, ampak iti nazaj. Jakob Aljaž. novice. — Industrijci in zakon za varstvo delavcev. V pondeljek so imeli belgrajski industrijci zborovanje, katerega so se udeležile skoro vse industrijske organizacije iz Srbije. Govorili in sklepali so o zakonu za varstvo delavcev, katerega so odklonili kot škodljivega za prospeh industrije. — Kar pa slovenskih socialistov ne bo ovijalo v njihovi pomoči za centralizem. — Dobrote agrarne reiorme so reli-Ee, ampak ne za vse. Zato poskušajo vsi, ki se je boje, svoja ogrožena posestva prodati. Odlični špekulanti pa iščejo one, ki se boje. Tako so zvedeli med drugim, da ^e med onimi, ki se boje agrarne reforme, tudi grof Aladar Jankovič, ki ima v Slavoniji 16.000 oral obsegajoče veleposestvo. Špekulanti so grofu rekli: Prodaj nam svoje posestvo in mi te rešimo agrarne reforme! In sklenili so sledečo pogodbo: Grof Jankovič proda špekulantski kompaniji — ta šteje baje 18 oseb — 12-000 oralov zemlje po 4000 kron, njemu pa ostane 4000 oralov na prosto razpolago brez »agrara«. Prosto razpolago s 4000 orali zemlje pa je izposloval konzorcij od vlade s tem, da se je zavezal, odstopiti od svojega deleža 4000 oral brezplačno dobrovoljcem, drugih 4000 oral bodo prodali »sirom ašnom narodu« po 10.000 kron oral, zadnjih 4000 oralov pa smejo prodali po poljubni ceni. Računi so torej sledeči: Grof Jankovič dobi 4000 oralov zemlje in 48 miljonov kron. Konzorcij pa dobi 12.000 oralov zemlje po 4000 kron, kar velja 48 miljonov kron. Od tega odda 4000 oralov zastonj dobrovoljcem. Za drugih 4000 oralov dobi 40 miljonov, (oral po 10.000 kron). Ostanek v izmeri 4000 oralov pa proda lahko med brati po 30.000 kron oral, kar znese 120 miljonov kron. Skupno torej 160 miljonov K. Ako odbijemo od tega zneska kupnino 48 miljonov kron, ostane »čiste zarade« nad 100 miljonov kron. — Znati je treba, je rekel Ravnik. — Koledar K. t. dr. za leto 1923 smo odposlali za vse p. n. društvene člane. Event. reklamacije naj se javijo po dopisnici. — Za omejitev trgovine r dekleti. Na zborovanju pete komisije Društva narodov je podal poljski delegat Sokal predlog, da na j bi se po vseh državah prepovedal sprejem inozemk v javne hiše. Na ta način bi se trgovina z ženami in dekleti znatno omejila in se pripravila pot za odpravo javnih hiš. Po vsestranski razpravi je komisija predlog soglasno sprejela. — Z mnSnicami se je zastrupil stari oče Andrej Kalan v Prašah pri Mavčičah. Nevede je pojedel celo skledico na mleku kuhanih mušnic, pripravljenih za mušjo smrt. Komaj so ga rešili smrti. Berite koledar, tam so nasveti za take nesreče! — Slov. kat. izobraževalno društvo v Rudniku ima v nedeljo 24. t. tn. po sv. mnši svoj prvi redni občni zbor. Nn zborovanju bo predaval g. prof. Ma-7,0vet iz Ljubljane o pomenu društva. — Razpisane pošte. Razpisana je odprnvniškn služba pri Sv. Barbari v Halozah (HI/1), Sv. Juriju v Slovenskih goricah (III/3), v Zgornji Pol-sknvi (111/2), Begunjah pri Cerknici (III/2) ter Gorenjem Mozlju (I1I/2). — Novi listi. V Šibenikti bo za žel izhajati radikalni »Srpski Glase, spočetka kot mesečnik, kasneje pa kot tednik. — Novosadski >Dunav< je pri-Cel zopet izhajati. — Za akademsko monio v Zagrebu vlada nima denaria. Pristopna bo poslej samo onim, ki lahko plačajo hrano iz svojega žepa, približno 00 kron dnevno. -- Tatvina ovac. Na >Močnikovi planini« je bilo posestniku Juriju Robniku iz Sp. Jezerskega ukradenih 5 ovac, ki »o jih tatovi na mestu zaklali in odrli. O storilcih ni sleda. — Gorelo je pri posestniku Rudolfu Fnuiforjn J v Poženku pri Cerkljah. Vendar se je ogenj pravočasno opazil in pogasil. — Golobi so prepovedani v Dalmaciji. Zaradi nekih špijonažnih poskusov g strani Iteliiannv js iolmaUnska pokrajinska uprava prepovedala go- jitev golobov. Kdor hoče Imeti golobe, mora dobiti od vlade posebno dovoljenje. — Tropične holrtni po Macedoniji Glasom poročila predsednika komisije za pobijanje malarije v Macedoniji je komisija ugotovila, da obstoje poleg malarije v Macedoniji še druge tropične bolezni, katerim so tudi razne živali podvržene. Ko bo gotov zavod za preiskovanje tropifnih bolezni v Skoplju, bodo zgradili tudi posebno bolnico za te vrste bolnike. — Nov most preko Sare bodo zgradili med Sabeem in Klenkom- Most bo slutil železniškemu in navadnemu prometu. Stroški bodo znašali nad 100 milijonov kron. — Srbsko zdravniško društvo je slavilo včeraj 50. letnico svojega obstoja. Slavnosti so prisostvovali delegati iz cele države. — Velika poneverba. Trgovski pomočnik Bogoljub Rapalič je prejel od jugoslovanske petrolej-ske družbe 210.000 dinarjev, da jih odda na pošti v Zemunu. Rapalič je z denarjem pobegnil. — Zatekel se je pred štirimi dnevi precej velik lovski pes, tigrastorjave barve. Kdor ga pogreša, naj se oglasi pri Ani Grum, gostilničaaki na Studencu, občina D. M. v Polju. p Umrl je v Gorici bivši ravnatelj goriške gimnazije prof. F. S i m s i g. p Propadanje reških šol. Po reških šolah se dela pod sedanjim nelegitimnim režimom najnestrpnejša italijanska politika, pouk v šolskih predmetih pa se zanemarja. Zato mnogi starši pošiljajo svoje otroke v šolo drugam, posebno na bližnji Sušak. Letos se je vpisalo na reške šole izredno malo učencev, dočim se jih je vpisalo na Sušaku 94 več nego lani. p Vzgojevališče za slovenske dijake v Gorici. Še tekom letošnje jeseni se otvori v Gorici »Slovensko Alojzijevišče« za učence srednjih in ljudskih sol. V zavodu se odpre tudi zasebna pripravnica za srednje šole. p Dijaški socialni tečaj v Gorici se je otvonl 20. t. m. Med predavatelji je tudi pisatelj F. S. F i n ž g a r. p Fašistovske prireditve po goriških vaseh. Za minulo nedeljo so fašisti napovedali ustanovne slavnosti za novi fašistov-ski organizaciji v Števerjanu in Kojskem. Na njim lasten način so prisilili prebivalstvo da je prišlo na prireditvi. Govoril je med drugim poslanec Giunta, ki se je predstavil kot zažigalec Narodnega doma v Trstu. Italijanski nacionalistični listi lažejo, da so Brici sami povabili fašiste medse in zahtevali, da se tudi pri njih ustanove fašistovske zveze. Koroško. k Trpljenje koroških Slovencev. ^Koroški Slovenec;: je poln poročil o napadih na posamezne Slovence in njih premoženje. Orgeševa druhal napada javno ali iz zasede naše ljudi in jib pobija, navaljuje na slovenske hiše s koli in kamenji, krade po poljih in skednjih, kar doseže. Zadnji čas je začela ta čedna družba tudi mazati in odstranjevati slovenske napise na hišah in znamenjih. Oblasti prepovedujejo najne-dolžnejše slovenske prireditve in o slovenskih šolah ni ne duha ne sluha! Ali sme res celo bankrotna Avstrija delati s slovensko manjšino, kar se ji zljubi? sta sklenila pogodbo, na podlagi katere se odstopajo v eksploatacijo nekdanja petrolejska podjetja trustu, a razven tega še nekateri bakreni in zlati rudniki. Pogoji so ugodni ca sovjetsko Rusijo, ki je s tem ekonomsko zmagala v boju za petrolej nad angleškim Stiiuiesom Urkhartom, Id Je bil velik nasprotnik pogajanj s sovjetsko Rusijo. g Bane« di Sronto. Saniranje propadle »Banca dj Sconto« je prevzela >Banea Nazionale di Cre-dito.< g Cena krompirja v Nemčiji Na berlinskem trgu se prodaja krompir po 7.20 mark kilogram — v naših kronah še ne poldrugo krono. g Klobuki na Cehoslovaškem cenejši. Češki tovarnarji klobukov «o znižali cene svojim produktom za 10—80 odstotkov. g Iivoi jajc is Poljske. Poljska je dovolila izvoz jajc in sicer za mesec september 100 vagonov, oktober 80 vagonov in november 80 vagonov. Jajca bodo šla največ na Angleško in Češko. BORZE. Zagreb, 22. septembra. Devize: Budimpešta 10.G0-12.20, Berlin —.1940--.2064, Italija 1138 -1158, London 1200.—, New York 270.--274.—, Pariz 20.24,-20.56, Praga 8-37-8.53, Dunaj —.3720 —39.20, Curih 50.40—55.20. — Valute: Dolar 268,_. Curih, 22. septembra. Devize: Budimpešta 0.22, Berlin 0.38. Italija 22.52, London 23.69, New York 535.50, Pariz 40.70, Praga 17.—, Dunaj 0.003/«, Sofija 3.20, Zagreb 1.82, Varšava 0.07, Ho-1 and sito 207.50. — Valute: n.-a. krone 0.00'/»- Dunaj, 22. septembra. Devize: Amsterdam 289.—, Budimpešta 29.45. Beriln 52.85, Italija 3131.—, London 3202.—, New York 74.625.—, Pariz 5674.—, Praga 2347.—, Curih 13.985.—, Sofija 452.50, Belgrad 1039.-, Zagreb 259.75, Varšava 5.20, Bruselj 5374.—. t . ' / 1 š Obsojen ropar. Pred mariborsko poroto je bil včeraj obsojen posestnik Franc Založnik iz Konjic, kateri je 1. 1919 z dvema tovarišema vdrl v na samem stoječo hišo J. Schwaba in tam oropal 6000 K, na 10 let težke ječe. Njegova tovariša sta bila že obsojena, on pa je bil pobegnil v Srbijo in so ga šele leios aretirali. s Zaradi umora je stal včeraj pred mariborsko poroto 75 letni Janez Z e 1 c n i k iz ptujske okolice, kateri je s sekiro ubil svojega spečega sina Janeza. Mož je priznal, da je imel namen sina ubiti, kateri je bil velik prepiru? in zapravljivem Zagovornik je predlagal, naj se Zelenika, ki je dozdaj bil na najboljšem glasu, da zdravniško preiskati, jeli duševno zdrav. Kljub ugovoru državnega pravdnika je sodišče temu predlogu ugodilo in razpravo proti morilcu sina odgodilo do prihodnjega zased.njija. Gfisifi^sii^tviJi. g Tečaj naše valute t Cnrihu. Pomočnik finančnega ministra P1 a v š i č je izjavil dopisniku ^Zagraber Tagblattat, dn ni bilo sedanje dviganje naše valute v Curihu v nobeni zvezi z dviganjem naše valute na domačem trgu. Tečaj naše krone se je dvignil v Curihu le radi dejstev, da so tuji trgovci iskali našo valuto za nakup sliv. Ko se je naše valute dovolj nakupilo, je naša valuta zopet padla. Danes se je naša krona dvignila v Curihu zopet na 1.82. g fcitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica K 16.00, ječmen 14.00 K, oves 11.80 K, fižol 14.50 K, pšenična moka (št 0) 24.48 K, pšenična moka št. 2 23.50 K, a štev. 5 21.30 K. g Modn je letos po Gorenjskem obilo. Čebelarji bodo želi lepo plačilo za svoj trud Kilogram medu cenijo sedaj na 200 K. Med ozdravi 100 bolezni. Matere, sezite po njem I g Elektrifikacija švicarskih ieletnir. Švicarskemu parlamentu bo predložena predloga glede 50 milijonskega krediU za elektrifikacijo Švicar skih železnic, v prvi vrsti proge Curih—Bern. g Boj za petrolej. Zastopnik velikega angleškega trusta >Rus80-Asi;rtic-Coaso!itatcd« Urkhart to sovjetski komisar za zunanjo trgovino Krasin, lj Dr. Andrej Lisjak f. Po večmesečnem hudem trpljenju je umrl 21. t. m. v Ljubljani g. dr. Andrej Lisjak, star 74 let. Rajni je bil svoj čas zdravnik v Tolminu, Kanalu in potem dolgo vrsto let v Gorici, kjer je bil hišni zdravnik goriških metro-politov, zlasti nadškofa Zorn-a. Vedno vseskozi narodnega mišljenja, se je v mlajših letih udeleževal političnega življenja na Goriškem, ter bil nekaj časa tudi deželni poslanec in odbornik. Ze več let pred vojno se je preselil v Ljubljano, kjer je že bival kot mlad sekundarij in je našel tukaj prijateljev. Zadnja leta je izvrševal v Ljubljani zopet prakso in upravljal posle sodnega zdravnika. Kremenit, a ljubeznjiv značaj, pošten skozi in skozi je bil splošno priljubljen in spoštovan. Pokoj njegovi blagi duši! lj Razmere v ljubljanski bolnici. K včerajšnji notici o razmerah v bolnici srro dobili od dobro poučene strani pojasnilo, da je g. nadupravitelj Hinko Logar popolnoma nekriv pri odpovedbah sl::žb strežniškemu osobju, ker ravna samo po ukazih zdravstvenega šefa. Kar pa zadeva nereda v bolnici, ki ga očita poročilo ministrstva za narodno zdravje upravi bolnice, je treba pribiti, da ga v bolnici dozdaj sploh ni bilo; če pride nered v zavod, ga bo povzročila centrala, ne pa uprava. lj Vsajemnost Seja celokupnega odbora 1» v torek, 26. t. m. ob dveh v Jugoslovan, tiskarni I. nadstr. lj 257 reklamacij je bilo vloženih pri mestnem magistratu za bližnje občinske volitve ljubljanske. Kakor znano, je bilo prvotno vpisanih 12.109 volilnih upravičencev, porazdeljenih na 14 volišč. Vsled reklamacij se bo to število za nekaj malega zvišalo. Dve tretjini vseh reklamacij je vložila SLS ter s tem dokazala svojo posebno agil-nost in svoje zanimanje za volivne imenike. Ce se vpošteva visoko število volivnih upravičencev, je število vloženih reklamacij naravnost neverjetno majhno, dokaz, da so imeniki dokaj vestno sestavljeni in razmeroma dobri. Ali pa se stranke ne zanimajo več v toliki meri za reklamacijsko postopanje, kakor je bilo sicer običajno v Ljubljani. Vzlic nekaterim nejasnostim v tozadevnem zakonu je vpeljava stalnih volivnih katastrov važen napredek v zakonodaji in vspehi se že kažejo, bodo lahko še večji, ko se razmere ugladijo in ustalijo. Reklamacije rešuje pristojno sodišče. lj Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva v Ljubljani, (Obrtna šola) bo odprta samo še do 25. septembra Kdor si je Še ni ogledal, naj jo gotovo obišče te zadnje dni, za katere je vstopnina znižana na 2 Din za osebo, da se vsem slojem omogoči obisk razstave. Poleg tega priredi umetnost-no-zgodovinsko društvo danes v soboto in jutri v nedeljo na razstavi razkazovanje in razlago slik. Danes v soboto ob 3. popoldne bo razlagal občinstvu razstavljena dela konservator dr. Franc Štele, jutri v nedeljo ob 10. dopoldne vseučiliščni profesor dr. Izidor Cankar, v nedeljo ob 2. uri popoldne pa bo rnzlagal slike msgr. Viktor Steska za delavstvo. Nihče naj si razstave ne pozabi ogledati, ker kdove kdaj bo zopet tako lepa prilika ogledati si značilna dela slovenskega slikarstva preteklosti. — Opozarjamo obenem tudi na zbirko ^Slovenska moderna umetnost«, katero je ravnokar izdala Narodna galerija. Zbirka vsebuje 27 reprodukcij značilnih del slovenske moderne ▼ svetlo-tisku. Dobi se pri blagajni na razstavi in stane 30 Din, za tako res prvovrstno umetniško publikacijo gotovo nad vse zmerne cene. lj Umrla je včeraj zjutraj gospa Ivana Koša k, soproga strojnega slavca »Učiteljske tiskarne< t Ljubljani. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 8. uri popoldne iz Velike čolnarske ulice št. 10. na pokopališče k Sv. Križa Blag ji spomin. Ij Slovensko zdravniško društvo poživlja svo- je člane, da ae udeleže pogreba g. dr. Andreja Lisjaka. Mesto venca bo darovalo društvo pri-memo svoto za pokojninski fond zdravniških vdov la sirot lj Modroslorski tečaj. G. dr. Veber, profesor filozofije na ljubljanski univerzi priredi letos javen kura o psihologiji za duhovnike, profesorje, učitelje, književnike in druge ljubitelje dušeslovja. Začetek 1. oktobra ob 10. uri v prizemlju ljublj. realke. lj Tečaj u damsko prikrojevanje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v par tednih tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani ▼ dopoldanskih ali popoldanskih urah. In-teresentinje, mojstrice ali pomočnice naj prijavijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska eesta št. 22, najkasneje do 31. oktobra t L lj Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani na-znanja, da se od v zadnji številki >Lovca< napovedanih letošnjih jesenskih tekem vrši samo tekma pri Ljubljani. Tekmi na Štajerskem in Hrvatskem odpadeta vsled nepričakovanih ovir. Klub vabi lovco iz Štajerske in Hrvatske, da priglase svoje pse k ljubljanski tekmi, ki se vrši v lovišču občine D. M. v Polju dne 1. oktobra. Natančnejša določila so objavljena v »Lovcu«.Zbirališče je ob pol osmi uri na dvorišču tovarne Hribar (Zaloška cesta 14). Kdor se zanima za delo lovskih psov,, naj si ogleda kot gledalec tekmo. lj Telepat Svengali. Fingirana kriminalna afera. Eksperiment telepata g. Svengalija, ki se je vršil včeraj ob 5. uri popoldne, je imel popoln uspeh. Zbrana je bila komisija verodostojnih gospodov, ki so kontrolirali ves eksperiment Naloga je bila sledeča: komisija z medijem vred je prevzela zlati prstan, katerega je skrila pri natakarici gospej Skrem v kavarni Zalaznik. Nato je odpeljala z avtom gospodično, ki je bila fingirana tatica na most na Prulah. Potem se je cela komisija vrnila pred Narodni dom, tam zavezala g. Svengaliju oči. Ta je prijel medija za roko in dajal šoferju navodila glede smeri vožnje. Pripomniti se mora, da je avto na vsakem križišču ostal, toda kljub mnogim križiščem je telepat, ki niti ne pozna Ljubljane in je sedaj prvič tu, z neverjetno gotovostjo našel vedno pravo smer. Pri kavarni Zalaznik je velel obstati in se obrnil naravnost notri, kjer je s sigurno roko posegel naravnost v žep gospe Skrem in tam taktično našel prstan. Potem se je komisiji s telepatom vred peljala iskat fingirano tatico. Po navodilih telepata jo vozil avto vedno v pravilni smeri. Le pri mostu čez Gradaščico je za moment zgrešil pravilno smer radi prevelikega hrupa publike, toda takoj nato zopet krenil na pravilno smer, in po kratkem iskanju našel fingirano tatico, ki se je sprehajala po mostu na Prulah. Važno je pripomniti, da se je ves eksperiment vršil pod strogo kontrolo že omenjene komisije in da je telepat ves čas imel zavezane oči. Mnogobrojou publika ji z velikim zanimanjem sledila preizkusu.' Po tem poizkusu je jasno, da je trdno pričakovati, da bodo predstave v soboto in nedeljo zvečer v Narodnem domu velezanimive, ker stoji g. telepat na višku dovršenosti. Ij Policijska kronika. Dne 15. t. m. je bi! Ivanu Susteršiču iz nekega kozolca na Ižanski cesti ukraden suknjič, vreden 1500 K. — Na vele-sejmu je bila 10 t. m. ukradena akademiku Cirilu Legatu rjava usnjena listnica, v kateri je bilo 130 Din, potni list ter nekaj razglednic. — V noči od 12: na 13 t m. je bil na prometnem kolodvoru na Zidanem mostu iz zaprtega vagona ukraden zaboj toaletnega mila, last Vaso Petričiča, trgovca iz Ljubljane. Ukradeno milo je vredno 4700 K. — Slikarski potnik Anton Segovič je dne 19. t m. pri izstopu iz vlaka v Zagorju pozabil 15 slik, ki predstavljajo »Ujedinjenjet, vrednih 1800 Din. Slike je nato nekdo ukradel. lj Našla so jc na Karlovski cesti lornjeta. Dobi se pri Frančiški Komar, Kolodvorska ulica štev. 11. Cerkveni vestnik. c Duhovniške spremembe v zasedenm delu ljubljanske škofije. Goriški nadškof dr. Sedej je premestil oz. namestil sledeče gg.: Ignacij Breitenberger, kaplan v Spodnji Idriji, je premeščen za kaplana v Vipavo; Martin Gorše, kaplan v Idriji, v Trnovo,^ Alojzij Lesar, kaplan v Črnem vrhu, v Košano. Filip Kavčič, novomašnik, nameščen za kaplana v Črnem vrhu nad Idrijo; Ludovik Likar, novomašnik, v Spodnjo Idrijo; Janko Žagar, sem. duhovnik, v Idrijo. c Cerkvena slovesnost v čast sv. Petra Kla-verja bo v nedeljo, 24. septembra ob 5. uri popoldne v uršulinski cerkvi (govor in litanije). Vabljeni vsi I Orlovsk! vest^k. Telovadni tečaj za okrožne načelnike se vrši v času od 25. do 28 septembra. Pozivamo vse okrožne načelnike, da se tečaja sigurno udeleže. Vadile se bodo nove vaje in tvarine za tekme » 1- 1923. Tehnični zbor 0. P. Vaditeljska seja Orliške podzveze v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 1. oktobra ob 9. uri dopoldne v prostorih O. P. Nafelnica. Bratskim odsekom. Občni zbor ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši dne 1. oktobra ob pol 10. uri v dvorani Rokodelskega doma. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo preglednikov 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna za dva zastopnika vsakega odseka. Prosveta. p Pevcem In pevkam pevskepa društva »Slavec*. Pevske vaje se prično zopet redno vsak ponedeljek točno ob 8. uri zvečer za ženski in vsako sredo točno ob 8. uri zvečer za moški zbor. Prva pevska vaja v ponedeljek, duc 25. t m. za ženski zbor. Pridite polnoštevilno. Ob ravnoistih dneh se sprejemajo tudi novi pevci in pevke, ki imajo veselje do petja. Pevovodja. =I!I=III=III=HI=III=»II= Inseratl v »SLOVENCU« Imajo popolen uspeh! slllEtilEIIIEIIIEtllElils Kontoristinjo zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmemo. $yrao pismene ponudbe v obeh jezikih na: »Poštni predal 133s Ljubljana. 3985 KUPIM že rabljene žnlderšičeve PANJE nudbe na A. L poštno ležeče, Novo mesto. Grganisfova služba se razpisuje na VAČAH pri Litiji. Župni urad Vače. "Detelja aucerna- okrog 3000 kg, letošnje prve košnje, ugodno naprodaj. Naslov: pošta Tupa-liče, poštno ležeče, pri Kranju. 4000 STAVBENA PARCELA cirka 4000 m'-2, primerna za postavitev stanovanjskih hiš, tovarne, vile z gosp. poslopji itd., v lepem, zdravem delu mesta Ljubljane, naprodaj. - Pojasnila v enolični in reklamni družbi ALOMA COMPANV, Ljubljana, Kongresni trg 3. KUHARICA srednjih let, išče mesta k slov. druži' 1. najraje gre v Trst. Refleklira sploh Su mo za mesta v Primorju. Ponudbe na upravo lista pod »Slovenka« 3988. SDDI za mošt hrastovi, 200 do 3001, m takojšnjo porabo, naprodaj po nizki ceni. Prodam tudi več - mrjrov PODLOGE za krojače. FRANČIŠKA KRANJC, Novi Udmat 36. Vajenca za fotogr. obrt takoj sprejme fotograf Franc Marinko, Poljanska cesta 13. Prednost imajo oni, kaieri so se že bavili s fotografijo. Iščemo GOZDARJA z daljšo, vsestransko preizkušnjo. Nadalje iščemo gozdne in lovske čuvaje z dobrimi izpričevali. Prošnje 3 prepisi izpričeval se naj pošljejo: Dr. Hugo Vincenc WINDISCH-GRAETZOV gozdni urad OPLOTN1CA. Sprejmem poštenega, pridnega in zanesljivega HLAPCA h konjem. IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana. KRAVAR, Sprejmem takoj na večje posestvo v bližini Ljubljane, zanesljivega, pridnega in poštenega KRAVARJA. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 3959. Kompi. oprema za vodnjak, približno 20 m globok, t. j. cevi (42 mm premera), sesalka, gonilo, vse v dobrem stanju, po ugodni ceni naprodaj. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4005. Kupim BRUSNI LES SCHLEIFHOLZ) od 2—8 m dolgo in xi 8 cm naprej debelo, franko vagon po j najvišji cent Ponudbe na: FRIC TOME, ' esna trgovina, Goričane - Medvode. Enodružinska HIŠA z VRTOM je do nedelje 24. t m. naprodaj. — Več povedo v Rožai dolini 106. flnlflirifl sprejmem na hrano in UCl\lll*U stanovanje. — Naslov pove upravništvo lista pod it. 3997. Lesni strokovnjak verzirun v vseh pisarniških in tehničnih poslih, s popolnim obvladanjem slov., srbohrv. in nem. jezika, z dobrimi referencami in vsestranskimi zvezami v območju Srbije, išče trajnega mesta. Položi tudi kavcijo. " Ponudbe pod: •»Prvovrstna moč 5000« no upravo lista. SOBNA OPRAVA: f nteka omara, 2 visoki, 2 postelji, t nočni omarici, po ugodni ceni naprodaj. SELO 19 pri Ljubljani (poleg pošte v Mostah)._ 3992 Bezanje drv t motornim obratom. Naročila prevzema Lndovik ILERSIČ na Friškovcu. Bukova drva in oglje vsako množino, KUPI Ludovik ILERŠ1Č :: Ljubljana. Stavbene PARCELE v najlepši legi, ima naprodaj Jos. Tribuč, Glince št. 37. ODSTOPIM lepo, proatorno KLET za skladišče ali vinsko klet, dotičnemu, ki mi po6odi 120.000 K za nekaj mesecev. - Ponudbe pod šifro: »KLET« na upravo lista. Dobro izurjenega sprejme takoj IVAN ZVEZDA, Jesenice, Gorenjsko._3995 Sprejmem prodajalko manufakturne stroke. Nastopi lahko takoj. Služba je trajna in v Ljubljani. Ponudbe pod »Zanesljiva 3994« na upravo. RAZPISANA JE SI.UZBA crganisfa in cerkvenima Gospode in dijake rS dom. hrano s 1. okt. Pi iiavc do 28. t. m. Naslov pove uprava lista pod št. 3989. Zaradi preselitve je v DOBREPOLJAH-PODGORICA štev. 6 naprodaj -»c LEPO POSESTVO v zelo ugodni legi in dobro urejeno. Obsega okrog 25 oralov. Polovica je dobrega gozda, smrekovega in bukovega, ležečega )b cesti oziroma dobri poti, od koder se es s primeroma majhnimi stroški spravi na železnico. Drugo so travniki in njive. Vse je dobro obdelano in zagnojeno. Vrt je zasajen m ograjen z mrežo. Travniki zasajeni z drevjem. Hiša (vila) solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki in hlev je zidano kasneje. Tudi vodnjak je pri hiši. Na željo dobi kupec tudi premičniuo: krave, Srešiče, vozove, poljsko orodje, mrvo in rugo, da takoj nadalje obratuje. Gospodarstvo je urejeno za mlekarstvo in pre-šičerejo. Kdor hoče svoj denar varno na-ožiti in ohraniti ter imeti poleg tega zdravo in udobno stanovanje, naj se oglasi pri lastniku v Dobrčpoljah. 3781 Pisalni stroj jsSl r kT2 ' Fr- P" .ZAJEC, optik, Ljub- poizve pri Fr. P. ž Ijana, Stari trg Št. 9. Trčan cvetlični med čist vosek, jamčeno pristno in zdravo blago, večje množine, po ugodnih cenah, razpošilja ČEBELARSKA PODRUŽNICA, ČRNA pri PREVALJAH. 3856 4000 kron nagrade v GORJAH. Plača po dogovoru. 3984 j za posredovanje tistemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz 1—3 sob in kuhinje v novi gradnji ali kjerkoli Cenj. ponudbe pod: »DOBER PLAČNIK« na upravo »Slovenca«. 3941 Ove mlajši DIJAKINJI rnrejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava lista pod štev. 3990. v novi hiši, pripravne za delavnice ali skladišča, dam v najem. - Najemnino je nlačati za tri leta naprej. — Ponudbe na upravo tega lista pod »TRI LETA«. ipne ure popravlja IVAN SELIŠKAR urar v Ljubljani, Zadružna ulica It. 10. Razno pohištvo garniture itd., ima naprodaj JOS. TRIBUC na Glincah št. 37. Prodam bukov goni blizu postaje na Dolenjskem. — Naslov oove uprava »Slovenca«, pod štev. 3964. Praktikanta z inalo praler, Petrinjska nI 3. Zigreb 39. Tjtrovo.m nrt vodjem od.iomu jonust. Kdor želi kupiti slovonsko, nemško, hromntiško harmonilio, jo lahko naroči pri F. KMCLT: , /.delovatelj harmonik, žel. post. Brenov grič, p. »Ktriks. Imata tudi Lubasove harmonike. — Za odgovor priložite znamko. HALO ! Citajte ! HALO ! Prepričajte sc v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroikib vozičkov, covih modelov in pnevmatike po ceni. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. — Ljubljana, Karlovska cesta 4. Trgovina; Stari trg 28. SPREJEMAJO SE tudi popravila za v polno popravo. — TIGER — Trgovci Industrijalci — PIserne zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domačo tvrdke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA Svila VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri FRANC CERAR tovarnar v Stobu, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIČ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Z loga v Celju, Gosposka ulica 4. KoSasa avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje na drobno na debelo J. Goreč, .41. Lastne garaže in delavnice. NAPRODAJ jc okoli 300 delnic po 400 K Zadružne banke v Ljubljani. Pismene ponudbe pod šifro »DELNICE« na anončno in reklamno družbo Aloma Corapany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3991 Cenj. občinstva priporočani svetovno znane šivalne stroje GRITZNER v v-: nI i opremah za rodbinsko in obrtne rnbo ter vse posamezne dela, olje, igla zu vse sisteme. Gdino Ie pri JOSSP PETELINC, UtJUBltdAfM, Sv. Pett>& nasip 7, Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancijo. Cene najnižje. £ll!EIII=lll=niEIIIEIII= S pofrtim srcem naznanjamo pr etažno vrst, da ie umrl naš nadvse ljubljeni soprog, oče n stari oče, gospod JANEZ GEOHELLI trgovec s senom in s'anio dne 22. septembra t. 1. ob t. uri po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svetih zakramentav. v starosti »9 let. Pogreb se vrši 24. i. m. ob pol 10. uri ne domačem pokopališču. Notranje Gorice, dne 22. septembra 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) PLESKARJI, SOBO- IN čRKOSLIKARJIf Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z, POTOORASKI A TRLI JE: Orabiec Pranjo. Miklošičeva cesta St. & »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN (NDUSTRIJAI.NA DRIJZBA Ljubliana, Kralja Petra tre St 8. KLEPARJI: Remii-ar & Smerkol. Klorijanska oL 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev kotlarjev in krovcev t Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 28. K(»n T.. Poljanska cesta itev. a MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb. strojev 4. Rasberger. Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: B.ir Pran. Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kuuovar ivau. Stari irc 6'ev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fraa, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: fean Schreya oasL Jakob Kaviii, Gradišče »tev. 5. Ljubljana, Gosposka ulica St. 4. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Oriontc d. J&L%£*JkJ&*tJ£L Cesta »a j. ž. 7-9. Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. da je v Vašo korist, ako naročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke H. S1ITTNER (Imetnik HcnrI Mnlre) V LJUBLJANI Stev. 2 preden se odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke „IKO" iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zspestne ure, svetilne in stenske ure, verižicc, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje. Dalje Krstna ln hlrman. darila in vso zlatnino In srcbrnlno: pa tudi porabne predmete, kakor Škarje, no2c, britve, lase-striZne- in brivske stroje, doze za tobak, svalčlce ln smodke stcklorcrce, orižiflalnike, denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdkl Za inkratiyft0 podjetje Sk^fiKSiS I«— 11*11 slove interesentov sprejme Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica, pod „Na]bolJSe". planine, harmonije, (tudi igrano) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. - mm Breznik, D. uC. Glasb. Mat., Ljubljana, Kongresni aro!! i p r e j m e: steklarska delavnica Julij Klein, Popolnoma varno nalolita svol denar v VZAJEMNI POSOJILNICI U LJUBLJANI r. z. z o. z. sedaj poBeg nunske cerkve, I. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestujejo pr « j O i brez odbitka rentnega in 12 1$ invalidskega davka. Vloge v tekočem racnira se obrestujejo po ' jo Hranilne vloge vezane m dobo pol leta po G ®|0 Dr. ing. MIROSLAV KASAL Oblastveno poverjeni ittvbenl irj. in mestni stavbenik Sta -; no podjetje in tebr.i.-Ka pisarna za betonske, železobe- tonske in vodno zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne vise-ke stavbe. St. 19.622/reL IX. Potniki v Hmeriko pozor! h -Sas iž & vlfcs; ® B Me prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga-Southamptoncž inGierboursja »i New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubliana, Kolodvorska ulica st. 26. s iMe Ljubljana, Kongresni trg (poleg Vzajemne posojilnice — ob gvesdi) priporoča za začetne šo!r vse šolske knjige in polreb-ščine: zvezke, papir, peresa itd Opozarjamo na zalono knjig: Iv. Cankar: Podobe iz sanj (H. izdaja), iulii Cezar (prevel O Zupančič) Doliskan je OIDIP (prevel Sovre). :-: Postreže lahko z vsako knjigo tudi iz inozemstva. :-: Vsled tozadevnega sklepa občinskega sveta se javno razpisujejo stavbinska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela in dobave za zgradbo 2. mestne uradniške stanovanjske iiiše na Prulah na stav^išču ob mestni šoli. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2 ob navadnih uradnih urah od 8. do 14. ure popoldne. V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materijala vred, in na podlagi teh je izračunati končno vsoto. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoja pri imenovanem uradu najpozneje clo 26 septembra 1822 opoldne t Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil pred- pisani 5 odstotni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne po-nudbe so neveljavne. Z delom bode pričeti iakoj po oddaji, in ima zgradba bili do konca leta pod streho, popolnoma vporabua pa do meseca novembra I. 1923. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 15. septembra 1922. d. 9 ___ LJUBLJANI prodaja iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor iudi za industrijska podjetja m razpečava m®?*mm J taetni žiiI \\ premog 1 i. v LlulMlani, lin cesta 15/11. Bil Bf , m f/ m B rmi pidijainica w IJIMJMI Koiotrorska mm sle?. 2*. Dem. Blavn. K 233.000.000. C8HlFl!0 V Os Jekli, Rezerve K 50,000.000 Podr.: Beograd, Brod na Savi, Crlkvelica, Karlovoc, Novi, Kavi Sad, Osijek, Subotlea, Varaždln, Vukovar, Zagreb. Hepnje ia prodaja devize !n valute najiinlantnefue. — Obrestaje vloge na hranilne knjižice In zta tekočI račun po najvišji obcestni merS. — TeJef. 583. 1 "'......... (M a m t 1 tfH&e 85 ni ^fplPM Mi SI ka fei IJ LSGJhiiana, IPrei@rn@w® y§Ica Stev. BO Cw iisinera Brzojavke: Kredit Ljubljena.----Tetefosi št. 40, 457 in $«. 548. Obrcstovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi i in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. || Ljubljana, Dunajska cesta štev. Vj (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. fl Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBGR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. f i j « tr.teresna skupnosi s: Sveopdo Zanatlijsko banko d. d, v Zagrebu ln njeno podružnico v Kar. lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno nad čez K 60,000.090'—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lornbardira vrednostno papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. m -a -E3 ■ Izdaja konzorcii »Slovan«*« Odgovorni 'Iredniif otihaci MoSlcero v 14ubljani, Jugoslovanska tiskarna v UubljanL