Stav. 44 Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah tn praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uBca sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma st ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Ediaost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, uoi leti L 18 — in celo lete L — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. V Trstu, v petek 26. februarja 1920 Letnik XIV Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se rač^ajo » Jirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev w obrtnikov mm po W stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabiia po 4C stot.. oglasi denarain zavojev mm po 80 stot Mali oglasi po 10 sto«, beseda, najmanj pa L 1— Oglasa «a^ma inseraini oddelek Edinosti Naročnina in rekiamacije st pošiljajo izključna ^>ravi Edinosti Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. FrauC^kd Ai _U ¥Iadna krlia še ni rešena Razvoj krize — Sestava nove vlade poverjena Stojanu Proli* u tifcil.GRAD, 13. Politika javlja: Včeraj •. jI J ne je regent ponovno apeliral na obe Lupini, Ja se sporazumeta in da se sestavi 1. ■ acentracijski kabinet. Regent je ob dvanajstih poselil v ministrstvu za .zunanje stvari Davidcviča in apeliiai nanj, luj obe stranlki j nrpusta-ta. v interesu države. ter je najboljši j /.hod iz sedanje politične situacije, sestava j konceailracip&ke vlade, U i bi izvršila svobodne : volitve. Ministrski predsednik Davidovih je iz- j :.vl, J a ostaja vlad.t tudi nadalje po-pol notna : naklonjena sporazumu ler da bo vsled lega tu Ji še danes počakala na rezultat, pridejal pa j da vlada glede pogojev, s katerimi naj bi i,e J j,aiLfment sestal, ne more učinili već kon ; ( s t •. Pd.LGRAD, 13. Včeraj popoldne je bi! na 11 v o1, u dr. Nirečrč, presfstavilelj skupine pomirljivih radikalcev v opozicijskem 'bloku. Potem i ob šestnajstih Ninčič poselil predsednika • Davidovima ter z ivjim dolgo konferiral o tem, : kako bi izšli iz sedanje politične situacije.' L pajo, da bo v spornem vprašanju glede dela j damjega parlamenta prišlo do sporazuma. BKLGRAD, 13. Govori se, da bo morala via- j skem volilnem redu, ki bi se imel prenaredi-ti in razširili na vse kraljestvo. | Ustavodajna skupščina bi se sešla dne 9. ju- j nija. Ker regent Davidovičevega predloga ni j sprejel, se je ministrski predsednik vrnil v rr.i- : n is trsko predsedništvo, kjer so bili zbrani vsi ; ministri. Na ministrskem posvetovanju, ki je trajalo malo časa, so sklenili, da vlada poda 1 ostavko ter so takoj sestavili njeno besedilo. Ministrski predsednik Davidovič je okoli 19 ponovno šel k Nj. Visočanstvu regentu ter ic pismeno podal ostavko, ki jo je regent sprejel. BKLGRAD, 14. Iz poziva dr. Pavlovića k j regentu se sklepa, da hoče krona 'poizkusiti j doseći nevtralizacijo vlade, katera ;ma iz.vesli j v f. lil v e v narodno predstavništvo. Opozicija sc; zanaša, bo ta 'poskus nevtralizac:ie na nje- i nem odporu razbit, in da poleni ona dobi po-v, da sestavi vlado. BELGRAD, 14. Vladne stran-ke se bavijo s< sklepom, da v primeru, da bi prišla opozicija j na vlado in sklicala .predstavništvo, odklonijo j nadaljnje sodelovanje in ne pridejo v narla-nierfcl. I BELGRAD, 15. V opo-zici.jonaln.ih političnih : krogih se računa z možnostjo, da se bo doseda- i nji opoziciji poverila naloga, sestaviti novo vla- j do. Kot bodoča ministrska predsednika se ime- 1 mijeta Stojan Protič in dr. Milenko Vesnič. Govori se tudi, da se bo morebiti sestavila nevtralna vlada, kaleri bi predsedoval najbrže dosedanji predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič. Pavlovič je bil snoči sprejet pri regentu. V zvezi s lem se smatra za verjetno, da ga je prestolonaslednik regent vprašal, ne bi li mogel on sestaviti vlado. Razen Pavlovića ie sprejel prestolonaslednik re- j geni včeraj tudi ministre Korača, Buk šega, Kristana in dr. Krizmana. BELGRAD, 15. Po meslu se koliporlira lista novega kabineta, ki bi izšel iz opozicijonalnega bloka. Kol bodoči načelnik vlade se označuje Stojan Protič, kot podpredsednik kabineta dr. Korošec, kol minister za pravosodstvo Peleš, kol minister za notranje stvari Velizar Janko-vič, kol finančni minister dr. Momčilo Ninčič, kol minister za trgovino dr. Šumim, kot minister za vedsko in mornarico general Pešič, kol minister za socijalno po4;tiko Jože Gcstinčar in kot minister za šume in rude Stanko Banič. 7. veliko napetostjo se pričakuje, kaj prineso prihodnji kritični dnevi in zlasti kakšna bo odloČile v prestolonaslednika regenta glede osebnosti, kaleri bo poveril sestavo nove vlade. Seja narodnega predstavništva. BELGRAD, 16. (JDS) Danes popoldne ob pe- j tih se sestane Narodno predstavništvo po dvo- j mesečnem premoru k. prvi seji. Že ta seja je | pokazala, da je vlada samega dosedanjega opc- ■ zicijskega bloka nemogoča. Udeležilo se je jej komaj 34 poslancev, dočim je (prisostvovalo istočasni -.eji demokratske zaednice skoraj j dvojno število, pa še med lemi 34 je bilo 6 Cr- j nogOTcev, ki so si hoteli to predpustno sejo j ogledati in so takoj po otvoritvi zopet odšli. Predsednik Jr. Pavlovič je olvoril sejo in poj odobrenju zapisniku naznanil, da je podala vla d j demisijo. V /mi si.u parlamentarnih običajev predla-ga s.u ti» oJgodilev N:t rodnega ipiedi.la v nišlva, .dokler se ne sesta\i noVa vlada. 'V. demokratske za od niče i e seji prisostvoval samo ; u'r. Pečic v sv in> k»*iilrt>te. BELGRAD, 16. Za dane.; (»opoldne ob šesi . najslih je' ipredsednik začasnega narodnega ' predstavništva Pavlovič sklical sejo začasnega | narodnega predstavništva z dnevnim redom: | Določitev dnevnega reda. Narodni predstav- ! niki so bili 'brzojavnim potom poklicani v Bei- i grad na zasedanje. Demokratka zaednica za nove volitve- BELGRAD, 16. Istočasno s sejo narodnega predstavništva se vršila plenarna seja demokratske zaednice. Seja je v polni meri odobrila ; stališče vlade in sklenila, da vztraja demokratska stranka slejkoprej na stališču, naj se parlament brezpogojno razpusti in nemudoma razpišejo nove volitve. Zaednica bo samo pod tem pogojem sodelovala ,pri posvetovanju za sestavo nove vlade. BELGRAD, 16. Z ozirom na posikuse, da bi se sestavil koncentracijski kabinet, so izja-vili demokrati in socijalisti, da bodo odklonili vsako povabilo vanj. Demokrati in socijalisti menijo, da ne gre opoziciji poveriti zaupanja, s katerim se niso poverile vladiae stranke. K vladni krizi. LJUBLJANA, 17. (JDS) Regent je sprejel demisijo vlade, ker je bil mnenja, da se bo ipo izvršenem odstopu d~ 1 o uspešnejše pogajati. Opozicija ga je bila po svojih odposlancih informirala, kaker da so Črnogorci pripravljeni iti z njo, nadalje da bodo socijalisti podpirali vsako vlado in da bodo tudi vsi poslanci iz zasedenega ozemlja podpirali kakršnokoli vlado, sestavljeno iz c-poziciijonaicev. Zato je ibivši pariški posianik Milenko Vesnič debil cd regenta nalog, pogajati se s strankami in siccr o sestavi koncentracijskega kabineta. Toda ta nalog ni oficijelen, in ko je Vesnič včeraj bil pri Davi-doviču, je slednji odklonil vsakršno pogajanje, dokler ne pokaže Vesnič oficijelnega naročila za ta pogajanja. Ker Vesnič tega ni mogel, je že s tem samim njegova misija .brezuspešno končana. Med tem je pa po podanih izjavah jasne, da so opoziciijonalci regenta povsem krivo 5n-Fcranrirali: Socijalisti ne morejo v takšno vlado. Črnogorci ostanejo istotako jrvesti svojemu prepričanju in so to decid rano izjavili, in da r.c morejo zastopniki zasedenega ozemlja podpirati vlade narodnega škodljivca Paši ca, je več ko jasno. Begunci v Zagrebu so to tudi z vse jasnostjo izrazili in formulirali svcie zahteve zastcpnrtlccm iz zasedenega ozemlja. ICrona stoii sedaj pred odločitvijo, aLi noj poveri kterckcli politično osebo s sestavo kabineta in ednosnž-mi pogajanji, ali pa naj izroči vlado -cpcziciji. S slednjem bi položaj seveda bil ravno nasproten, kakor ga je hotel regent doseči, in vlada bi } '!a še mnogo bolj izrecno strankarska, nego cfoslej. Ravno lega pa regent nI hote?, marveč je \ k čas skušal doseči koncentracijo vseli. Zakaj r.i bila la mogeča? ICer stoje demokrati no stališču, da mera ur Mi ljudstvo >do veljave in da sc morajo nemudoma izvršiti vf-!';tve. Zrtr> rcčeio talkinega parlamenta, ki bi sabotiral vse delo in državo, marveč hočejo, da pc vc IjadsLvo svojo besedo. Opozicija ije pa hotela v parlamentu razgovarjali še mesece in mesece, in s tem zavlačevati volitve. Za scdai je odločitev pri regentu, ipctem bo .pa ?ri narodu. Misija Milecka Vesnića. BELGRA.D, 16. V krogih .parlamentarne zaednice se govori, da bo Vesnič, ki je zmeren radikaiec, dobil mandat, da ooir-.kusi sestaviti novo koncentracijsko vlado. Vesnič se bo po-agjal za sestavo koncentracijske vlade na podlagi zadnjih pogojev opozicije. Ako se mu ne posreči sestaviti koncentracijske vlade, fzdi sc s;cer gotovo, da mu ne bo uspelo), bo, kakor se govori, jutri zvečer svoj mandal vrn.il kroni. Po mišljenji! parlamentarne zaednice bi imel bit' potem poverjen mandat Protiču, ki ,bi imel sestaviti kabinet iz vrst sedanjo cpoziciie. Begunci proti vladi Pašićevegc tipa. ZAGREB, 16. (JDS) Demisija demokratske vlade je pro\z»očila med tukajšnjimi begune?, zlasti Istrani, razburjenje. Jugoslaveni iz zasedene. |a ozemlja hočejo zahtevali od dr. La-ginje in dr. Korcšca pojasnilo, če se strinjala z vodjem srb:jan?ke radikalne stranke Nikolo Pa-šičem glede ultimata v jadranskem vprašanju. Vesnič povrni! mandat za sestavo kabineta regentu. LONDON, 19. »Ttmesu poročajo iz Bel-grada: Vesnićeva naloga, da seslavi koncen- tracijsko vlado, postaja težavna. Danes po- j poldne je Vesnič povrni! mndat regentu Alek - ' sandru. Vladni skupini, demokrati in socijalisti, od- : klanjate vsako pogajanje zu sestavo novega j kabineta, če nima v to pooblaščena oseba for- . mjlnega pooblastila za razpustitev začasnega narodnega predstavništva. Vsled oepcpustlju-| vos.ti teh d^. eh skupin, katerih številna moč je v zbornici skoraj enaika, postaija delo Icrone zelo kočljivo. Sedanja kriza je nastal j vsled ker krona ni hotela podipisati ukaza za jazipust zbornice, kakor je predlagala od^to pšvšu vtada. Demokrati in feocijalisti upajo, da bo regent končno privolil v ra'Zpu .titev sedanje zbornice. Sč-Jiiva k one en l radijskega kabineta poverjena Slojanu Pjoliću. UEf.GRAD, i1). Stojanu Proti m je bil.. i>:, v r-i jsi.a v a tkcneent raci jske^a k.rbine i;i, t;i b> s.io«.d deilo\aii s Skupščino. Opozicija iti v.iluln* ; (.R \D, 16. ( M).S} .^lO/.ieiijonalncm bloku s.s je v.ršila dolgotrajna seja, na !•. uteri so razpravljali predvsem o valutnem vprašanju. Med radikale! in ostalimi skupinami je prišlo do velikih nasprotij, ker zastopajo radikalci z-krono še mnogo bolj neugodno stališče, kakor j je dosedanje Veljkovičevo. Tako radikalci zla-I sti zahtevajo, da se že sed3j delinitiv.no določi vrednost krone in sicer tako, da bo zmanjšana nuj-manj na eno četrtino seia.niega denarja. Razdelitev veleposestev. BELGRAD, 18. Ministrstvo za agrarno re-1 formo ie cdredilo, da sc za velepoKeslva, ki so bila razdeljena siromašnim kmetovalcem, začasna za-kupnina za leto 1020, plača v imenu zakupnine, pravni!; in drugih stroškov zne-! sek, enak cšemikratnemu čistemu kat astralne-| inu doi-.odku, in deset kron iza vsako jutro. Ravno tako se bo odredila zakupnina na zemljišča, dana v zakup dobrovoljcem, vendar pa je dobrovoljci ne ibodo plačali, temveč država sama. Železnica Št. Janž-Sevnica dovoljena. BELGRAD. 16. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit za trasiranje in podaljšanje železnice ženi Janž na Deletnjskem do Sevnice. Ta železnica je velike važnosti, ker je Seni J ar. ž središče velikih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi ipa bodo šele eks-! pioalirani. Sporazuru v vprašanju ženske volilne pravice. BELGRAD, 18. V s oclijaln o-d emok ratskih i krogih se govori, Ja £e je med socijalno-demo-' kratek o in ostalimi vladnimi stran'kami dosegel 1 popoln sporazum glede vprašanja ženske volil -i ne pravice. Varstvo tnej. BELGRAD, IS. Ministrstvo za finance in notranje stvari ukrene potrebne korake, da bo po demcibrlbaciji varovala državne meje Jugosla-1 vije finančna straža, ojačena s pešci in orož-niškimi konjeniškimi odideCv!. i Zamenjava kronskih baakovcer za kron^ko-dinarske bankovce. LJUBLJANA, IS. Zamenjala se ,je začela 16. i. m. Zamenjavajo se bankovci avstro-ogrske ; banke ;po 20, 50, 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te bankovce po vsej Sloveniji zame-plujejoda.'voni i'.rad; in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le Ljubljanska dva davčna ureda same po 20, 50 in 100 K. Tisočake zamenjava v I.iubJjani samo finančna deželna bla-gijna na Krekovem trgu. Tudi podružnici av-i s tro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru i sprejemr.te v zameno, -pa samo bankoivce po j 20, 50 in ICO kri n. Od 1. februanja t. 1. dalje so I nevi bav.kovc: Naredne barike SHS splošno za-Iccnilo plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tr.ko, da se z njimi plaouijejD ipolnoveljavno >vsc cbveznesti, d ogovorio ne v kronah ali dinarjih, i Upnik r. nia pravicc zahtevati cd dolžnika pla-: čila v kronskih bankovcih avstroegrske banke ali v dinarskih bankovcih Naredne banke .krci-ijevihe Srbije. Vsakdo mora vzet' za plačilo 1 nove kroosko-dinarske barlkovce. 15. marca t. ' 1. prenehajo biti kronski bankovci avstro-egr-ske banke po 20. 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Os lane; o na še nadolje v prometu kronski bankovci pc i, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa. Celovčani proti koroški vladi in ccIovškcmu občinskemu svetu. LJUBLJANA, 18. V imenu raznih celovških organizacij so izročili občinski svetnik prof. Lutz, predsednik društva hišnih posestnikov |"r. Eckharl iii ga. Dorschcl mednarodni misiji v Celovcu spomenico, v Ijateri v najlemnejsih barvah slikajov ladaijočo bedo v Celovcu ter ra-giaša.jo, dasta to bedo s s\o.jo »brezbrižnostjo zakrivila deželna vlada ikotoška in celovški občinski svet. V spomenici se končno zahteva, na) medzavezniška misija ukrtne vse potrebno, da odstopila lako deželna vlada, kakor celovški občinski svet. Nadaljnje podrobnosti iz te J spomenice nam niso znane.Zdi pa se, da zahte-| vajo prof. Lutz in tovariši da se Celovec pod-I red upravi sosedne Jugoslavije, kjer so prehranjevalne razmere neprimerno bol-jŠe, ko v ostalem delu Koroške. Razume se, da je nastal vihar ogorčenja. Proti prof. Lutzu so vprizorilt divjo gonjo in so proti njemu naščuvali celo srednješolske dijake, ki zahtevajo, da se prol. f ulza nemudoma odpusti iz službe. Ta dogodek priča, da se je v Celovcu zelo polagoma svitati in da tudi nemški nacljonalni terorizem ne more več zatreti gibanja, ki meri na to, da se Celovec združi s svojim slovenskim zaledjem. il RUSiJE. Neir.ško-ruska pogajanja. BCROLIN, 19. (S.) Vlada lavlja, da je začela; prrcafcm 1 / /.astivnnikcm s .viet-ke v-lade v svrhoj t,i' ; \ Tusji!i.t nemških ujetnikov \ Rusiji in' 1 u ••:•..!« tr;einit.o. v Nejnčiii. F red nekoliko tedni so v»Ic.l angleških ir .a^n v Kodaniu zaprosili! ti- .'; nemški indusrriha^i v laito. ali h; ne mojrli j \ .pc ta v iti ir vovLnvkih \nkcv / R»Jjo. Vlada ie . j 1 r:!:;!a predluy; . a ofrcijelnt; posredevanie »n j ■ repiisita industrijialcem proste roke glede vzpo-! •.Tuvitva neposrednih oJnoŠać&v. Biite v tlun^kj oblasti. LOHĐON, I .v (S.) Nč-ko poročno vcinega mi-J nistr-t\n o polciaiu v Rusiji pravi: Bot šev rki so : troa i I i n.: iii,tn t;r»- • r.ke Monich. u ^e\tr./a-! patino 1 J t^-iii so 1!. n-.kj" ko; a«ki premagali botiše- • v ški- koniicf-. ki je imela velike izgube ter bila 1 n stran Itona. Osma boljše v»ška v: iiiaJa be/i proti severu, a mnogi \t iaki istc( so it* s.:jiint:;li. ________________________i SZ Nemška vlada iti zadiila zavezniška nota. MONAKOVO. IS. (S.) Uerolinski dopisnik Mun-j cheiier ZeittmKe piše. da ne l>o pcslala nemška vlad- /a '.<-da- v l';.riz nobenega odgovora naj zavezitišiko inrto t; izu iitvi vojni-h krivcev. Naj-; prej !w> vlada čakala, da Jc;br obdolžitveno gra-j 'i v o. ki ii ga bo po slab cesebna zavezniška ko- • tnisila. ' ^ Nemčija se v klone zavezniškim zalitevaai. BIiRt>LlN. 19. tS.) 1 'rž a v ni kabinet .ie razprav-; !ial n:.: svoji včerajšnji ■ eji o ententni noti. ki ;-e | bila izročena minuli torek. »Frankfurter Zeitimg< j s.naira. da se vlada vi.ia razmeram, ki so nastale! vsled v.a veziriške nrte. ne da bi poslala še kakšno i noto.__ S^T^Vfsa DšOftlerenea. i)eb» vrhi, vitega sveta v Londonu. 1,(>NIH)N. IN. (S.) Včeraj in danes se je raz-; pr a vijak; na stif.ii vrhovna sveta o splošnih j stvaieli. Našle so se it Oke, o ikaterili je sporazum j /e gotov. Vrbe v t: i svet -e pc«ebno peča z vzhodnim \ prašatr'-em. lei:n!čiii tzve»i»uci so^ pretresal.. fhr:."ič:?a vprašan;.«, ki se tiuejo kusiie. a jutri h, - j, pretriesali v ..šank* Srasrne. Zraven tega je pisal vrhovni svet nemškemu upravniku poslov v; Londonu, da je nači'.-crovalna -komis1 a v lierotinu 1 ;xizcrlk vrbovu: svet na težave, ki Ivi nai-tole; za nemško vlado, če bi zavezniki zahtevali točnoj izvedbo člana 1<$o versaiHeske pogodbe, ki govori j (> •zjužanju številnosti nemške armade na HM) tisoč mož s prvim marcem. Vrhovni svet da je na j podlagi tega sk:-eni!. ca se Nemčiji dovoli držati! pod orožjem do M>. aprila 2ih» tisoč mož. ki se, bodo znižali na llHi us.;ie sc 10. julijem. Ta akt '3e j podpiral Lir. v d (leorge. kor predsednik vrhovnega ; sveca; Na današnji seji so bili prisotni: Lloyd j (iecr.^e, Nitti. lord Curzon. Cambnn, Bertlie>lot in j >pt.n.vki poslaiii'k. Novi predsednik nemškega odposlanstva ua mirovni konferenci. Iijl^OUN. 'S. (iš.) ("ioebes, načeMk m ini str- j stsa r... zunanje aaii'eve. ie bit frtienovnn mrtnesto; von lJersnerja za predsednika nemškega odposlan-; stva pri mirovni konferenc: Jadransko vprašanje. Edino, kar se more reči o sedanjem stanju jadranskega vprašanja, je to, da se ne ve niče- • s ar. Konferenca v Londonu se je zaprla .po ; Wi!sonovi noti med štiri zidove, skozi katere ne prihaja niti najmanjša vest. Zdi se skoraj, da so vse najrazličnejše vesti, ki prihajajo v širšo javnest, samo osebni vliski, samo domnevanja, s katerimi se hoče javnost pomirjevati ali razburjati, kakor že bolje kaže. Vsebina Wilsoriove nole ni znana, kakor tudi ne odgovor na njo. Poročila si nasprotujejo, kakor nalašč, da zapeljejo lahkoverne na kriva poia in omogočijo tako priprave in zaključke diplomatskih pogajanj, katerih izid lahko postavi pričakujočo in ugibajoče javnost pred nepričakovana — dejstva. V/ilsonova »brzojavka ;e dala vsemu dosedanjemu delu novo podlago in neve smeri, iz raznih znakov se da skle- 1 pati, da se Anglija in Francija, London in Pariz bolj zavedala njene važnosti nego Rim. Jadransko vprašanje je postalo evropsko, po- ; stane lahko vsa^k hip svetovno vprašanje, in , lahko se zgodi, da pride še tako daleč, da ne boste Italija m Jugoslavija, • tudi z najboljšo ; volio mogli več rešiti vprašanja, ki je sedaj! cd vis no največ cd njiju, samo po lastni volji in I koristi, v medsebojnem sporazumu, temveč i csle morali sprejeti, kar bo drugim prav. Ji:Neslovenska vlada je bržkone razumela pomen in važnost Wilsonofvega koraka, ki jo je reši — zakaj bi ta.jiii? — iz velike zadrege* Ali je tudi g. Nitli razumel? Zdi sc, da je tudi cn spozna], da le brzojavke ni napisal Človek, neodgovoren svoja dejanja, kakor zatrjuje večina italijanskega časopisja .. Će ni spozna! j le važnosti, tem huje za Italijo, ker Lloyd ; Geor-ge in Milleraard mu je gotovo ne bosta i pojasnjevala. — Medtem se nadaljuje razprava in ugibanje! o vse.bini VVUsonove note. »Matlnov poročevalec in po njem tudi Štefani poroča naslednje: Jaz seiu videl noto predsednika \Vilsona. Sestavljena je cd petib strani in podpisana od Lansiinga do pozneje napisanega dodatka. Ne vem, ali je Lansio; pozneje podpisal tudi d-adatek, ki ga je g c lov o napisal predsednik Wils:j Spo-minja-ui se skoraj doslovne vsebine leiga dv*'alka, ki' nravi, da bo p?edsednik no razmišljal o odpovedi Amerike na ver-saille&ko pogodbo in dogovor s Francijo, o kateri se sedaj razpravlja v senatu, če se -ne • ejmejo ameviški (predlogi. Dva d*il pozneje je Laaising odstopil. Tf-da zakaj zanika Tu-m.'Hy (VCiJsono-v tJtjn:k) uradno besedilo?. Zelo zanimivo je tudi naslednje poročilo: V ! OKik.nu se pridno dela. - Sesetanek Nutila z Ven »zelo som. LONO* »N 10 (S > Mirovna konier:*n^a ce ie se-1 a In Pi J - io je spreiel N.lti Venl/rlona s !>3te:i.m i:nel dolg pogovor. IONI »ON IS. (: > Neko p:-ro-.":!o . /en iie Rcu { r pravi. d.< lr podajanja napred-.-va-k: . v .'ji meri «1.« t ah . miliaia r.dtod. ker vla a pri vseli na čelnjki-li znve.iiiškMi vlad d»jbro in otikr!fr.s:čii' ra/.pt !r se prav«, da bodo /Vd:njene dr/ave pri-.Tene \ resno v pretres odtegnitev versaiHeske mirovne pogodbe topred -enaia ka.kor rudi oJpoved Jr-o-verov s rranclio v slučaju, ko bi zavezniki lunie-ravah resiti udian ko vprašanje na način, Jci bi ne zado\xrl;U /edinjenih dr;.;.v. Wilsonova nota in zavezniški odgovor se ne priobčita? LONDON, 1Q. (S.) Reuterjevi agenciji .poro-Cai0w)?. Washinglona, da je vlaida sklenila, da se wilsono:va nota in zavezniški odgovor ur SJrioJičila brez njihovega dovoljenja.' Vlada je baje vprašala v.avezniike, ka.j mislijo o tem. 1 nobčilev VViiscnove note se baje želi zaradi tega, ker krožijo o njej najrazličnejši napačni glasovi. Poudarja se raztm tega. da se vsi londonski sklepi morajo .potrditi na pariških sejah, katerih se baje udeleži tudi zastopnik Ze-d 1 njem h drŽav, ki bo neposredno obveščeva! svo,o vlado o vseli zadevah in novih zaplet Ijaph. Iz Francije. Izročitev oblasti novemu predsedniku ba.»e«iske republike. PARIZ IS. (S.) Izročitev predsedniške cbfcvsti se je nz\ ršrla c.b najlepšem vremenu. Ob 4*25 je še! mi nrstrsrfci predsednik MiHerand v burbonsko pol 'o po novega predsednika republike. Desclranel so je odpeljal v kcćiji proti predsedniški palači, ka-nior je prispel ob 4*50. Na potu so sprem.!ia!i ^dofnn k,::•;.!ki. a v efeeiski palači ga ie sprejel ■bomeare. ki ca je taikoj spremil v postamško dvorano, kjer so ze b?!.i zbrani ministri in Člani predsedstva poganske -zbanice in senata. Gova.rila -i 1 stan in novi predsedn'k ter sla si ob k. ;icu vorov stisnila rate. Ki; se je Descbaaet possdrov«! z vsemi ki.-.,t«, s.a š!a oba predsednika v pred-seuinskfi s. bo. k ji. r }e Ken^al l)irb..ii izrcčM l»e-0 ha ne In red častne legije. Oba predsednika Ma »petem za.pust.la eii'/.ei'vko palačo, a i.b is-tem času so topo\ski Streli n. ;'na:iiali. da se e ivročite\ predsednike oblasti i/vršila. Predsednika sta se neto copeljaia v obandco bt§o; povsod po f>otu •u je živahno pozdravljala mne-t ševilna mtn/iva V meslm hiši so ju spre«K občiir>kt zastopniki, m pred- edniik ( bčinskesta sveta hi ie .povedeI \ sjprejemno dvorano, kjer so se nahaiali: bivša predseiJfviiva Faličre In Lou.bet. dalje mar-. ! Petam, generali Nivelle, Man»*in. Maistre. l>e-benc.v, člani predsedstva »enata !n poslanske zbornice in tunele drusre osebe. Govorila sta Oudin ":i Antraiid. vdičajoč zasluge obeh predsednikov Oudin je imenoval Pr.incarea pnedse hi-.a zma-e a Deelianela predsedniku čvrstega in pl,•donosne^ imru. Deschanej se ie zahvalil, nogiašujoč VTOrap držanje pariških mešča-nov najkritičnejših Iti-p»h v o. ne. Po starem običaju je I)e«chanel. ko sta ( predsednika zapustila mestno hišo. ^ jrcmli d j l omcareja do njegov etra novejca stam vania nakar se je v rnil v elizejsko palačo. Deschanelova poslanica zbornici. PARIZ, 19. (S.) Predsednik republike De-sclianel je poslal zbornici poslanico, v kateri se ji zahvaljuje, da mu je omogočila, da še nadalje služi domovini. Poslanica ipravi: -Zavedajte se, da nam mora narodova sloga, ki nam je pomagala zmagati v vojni, .pomagati zmagati tudi v m velikansko nalogo, če ohranimo v srcih :»vtkti plamen, ki je nared 1 Francijo za nepremagljivo in rešil s\ et. Stavka metalurgičnib delavcev v Liguriji. CFNOVA, !0. Po ct-li l.iguriji je i/bruhnila stavka metalurgičiiih delavcev, ki r.o ustanovili tvorniške svete in se ped vod '.boni leteh Dovrnili i»a delo, ne priznavajoč več prejšvijih ravnateljev. Posredovalo je vc.jas.lvo, ki -jv* delavce izgnalo iz tvornic, pri čemer 'e prišln do krvavih spopedov. Položaj |e zelo resen. Tudi v Vicenci traja sp!o"na sta.ka že 4 ti ni. Hmlmm — Mm na suetevnl uoln! ?!! n. Loserth piše dalje: Čeprav je reakcija, ki je našli..pila po letu 18-18: doba Metlernicho • vega in Bachovega absolutizma, ki se je zrušil po nesrečni vejru leta 1S59., done>.la Slovanom mairsil.ako razočaranje, \endar so ostale mno ge prld-c.fc.ilve leta 181S: jeziki narodov so st-mogli gibati v širšem okviru, nego peprej; krnel.ki stari je zodobil gospodarsko neodvis n.ot,l, po ruiiezriiki *.o dubili meslu pri upravi, pouk 11: lu pa [>. ihaja zoiju:t i^ic.It-k nemške dušev-nosli. Kdor ni •. okovih te dušev-uo&li, bo po-:<\h\i \ Ijjl te p. id. bi t v e kot pridcJt.-ilve misli rvidmde, pravičnosti in enakosti, Loserth p.t obžaluje te p.idobitve ne le narodom, ampak tudi čkrvekii v prilog!! Vidno in ne^prakrito ob-?.a'!ov/ije pi ijio veduje, da so bile te .pridobitvr v na-pralNtvu z mislijo državne edinstvenosti. Kot strašen zgled navaja n. pr. zahtevo Slo vencev po zd . oženi Sloveniji! Navaja besede slavnega češkega zgodovinarja Palackega- Bili vino pred Avstrijo in bodo tudi p<> njej: Vse stremljenje Slovanov *po federativni uredbi države da je bilo le posledica — pandavi-^ stičnega gibanja! V čeikem narodu da je PODLISTEK Za staro prtiudo. -pad'ež, vendar je v meni mrvica krščanskega | srca. Milič je ibil zasužnjen \ Banjiluki. Živ? je zadrhlda Sofija radostno. Neverni Turki, je nadaljeval Širne, davijo j ubogo krščansko ljudstvo, da se je za zjokati k ! Bogu. Milič, ta iplemenila dušj, idedal isr [1-. j na svoje oči. In ;po njegovem nasvetu so se! zaobljubili vsi krisitja.ni, da se neke noči vsi ; vržejo 11a krvnika, a Milič da jih bo vociil. Pro- i k teto izdajstvo! je udaril zakotni [>isač z | mvg,> ob tla, dočim se je Sofija upisi oči vanj, j tresla kakor šiba. I>a, je nadaljeval Širne ?. jokavim glasc-m, I neki .tovariš jih je izdal, in kristjani so padii v ! nosivo, Milicu — — Kaj je? je skočila Sofija, j>.tegu;*.i roki proti zakt I nemu pisaču. Odsekli so mu glavo, je odvrnil Šime, ter mirno pogledal deklico. Gorje! je vzkliknila deklica obupno ter se zrušila nezavestna v naročje svoje sestre. »Kdo ti je povedal to?-; je vprašala Uršula ostro. Siromašen frančiškan, I-i je pokopal ostanke vrlega junaka. ALi je to resnično? liesnično? Prisegam pi: svojem odrešenju, je vzdig-! nM prsa-"- tri prste. Pojdi! je mahu-l t t i 1:1;. 7. roko ler prišlo-j i pila k Sofiji, ki jo je bila A.:ik.> položila ita po J ! steljo. /.a se l.-j je dovolj, mali, je šepnila Ank 1, | čuv ajte jo, nezavest mine. Otkrenivši se nato j ! proti pisaću, je rekla: Pcjdi 7. menoj, dam ti i pismo, da je pones^Š gospodi? Alaipiču v Vu ! kovino. Mali S ime Drmačič sedi na vrbovem KKlu ! kraj Save, da se okrepi za pot v Vukovi no. P. ligo.na je potegnil iz žepa s tekle niči co žga uja iif je potegnil dva trikral. Ali s stekleni cico mu je vzpolzniio iz žepa ludi pismo ler padlo na tla. Oho! toli.ko d i« ga nisem izgubil, je zamr-mra! cdvelnik. . Na, tu bodi! in zaJteknil je pismo za klcbuik, ki je le/al v travi poleg njega. (Dalje ) Stran XL »EDINOST« štev. 44. V Trstu, dne 20. februarja 1920. vzplapolalo navdušenje za Rusijo, vse da se je oduševljalo za ruskega carja. Iz žarišča slav-nesti pobratimstva je izšlo moderno pansla-vistično giuanje v Rusiji. V zgled navaja dela Dostojevskega, Samarina, Majkova, Dajiilev-• .itetfa, geiieiala RostisJava Fadejeva, Ignatije-va.'Z ruskoturško vojno in zmago Rusije da ■:e je panslavizem povzpel na višek svotaro. . i i o^er'.h navaja besede carja vsemu slovanskemu svetu : Mi se borimo tudi za svoje •.lovanske brate, svoje sovernike in krvne sorodnike — ter zaključuje: »Delo panslavizma jc bilo dovršeno. Grozote svetovne vojne so prihrumele uad nesrečno človeštvo!« Tako piše ta Loserth zgodovino dogodkov, ki so — po njegovem — dovedli do svelovne \ojne Ln do pogube Avstrije. V resnici pa postavlja stvori na glavo. Panslavizem nai bi bil kriv vsega. Njegovo delo da je, da avstrijski Slovani niso bili zadovoljni z državo in da sc zahtevali svoje — pravice, da so hoteli imeti svoj pošteni delež v državi. Ker so torej zahtevali. kar jim gre po božji in človeški pravici, in kar -o jim zagotavljali tudi avstrijski državni zakon-': so oni — po Loserthu —^ razvneli svetovno vojmo in pogubili državo!! i.e Neme s "vcijo pokvarjeno duševniostjo mere trditi lake neskladnosti, talko drzno v*vračati dejstva in predstavljali volka kol nedolžno jagnic____ Nemci sami, s svojo ipo- žrešnostjo in gospodstaželinosJ.jo so posilili a vtriiske Slovane "do tega, da nrso imeli \eč _ .kakor smo že rekli — nekakega interesa na obstanku te države in da so slednjič začeli ri:ati pomoči in opore drugod. Kajti, tistemu, ki mu >lre za življenje — in narodom bivše A v k, t "i je je šlo res za življenje — ni zamer jati i, .'e išče pomoči lam, kjer se 'je more nadejali, f- dino le HoheTiZol!ernc3 s *voqiin pohlepom so i ri^ilili vse druiJe naro-de v koalicijo proti njim. Tako je prišlo do svetovne vojne! Da niso bili Nemci tacu£ga društva »Edinosti« vr-- i.ti; trk. Jb. i. n;.. ob 18 \ običajnih iHOStott VabUeas • vsi odbornik* ti po ni!h vpe- IM pr^atdJL — Prtdfeo&ft. Umrla e v a I\-ana PUiar rci. Vrabec. v 70. letu svoje m,i- 1 ;sosčbno "tudi zato, Kvi >e na- ■ ri: nepriličnim dru.-.urm r.i-do i\«a. a -iasle-•k. ■ ■ p: liri:se Pit; d seboj imamo značMen dr :.*uiiic-!ii.* Krati . brzojavka je to. ki jo ie razpo- i , i t rfc; «dbor v Poreču v italijanskem jeziku toven&kinr občinam. Brzr/uvka se ttasi: »Inier-. vivamente intervc«»re al comizdo a Trie-,» . -1 j. J J prmr.i'isso lasci« comhattenti soln-/ .< rie cj it -(ione cr.ii.im e di ecitare ae*o-i a naloga- da -e narinja cbčinam kot poK-tioen v d telj? Ali ni uw-rveč deželni cul>i;r avtonomne Ježetaa cbbst / t- ino to nalogo, da dobro upravila deželo in da smo< \,iu» nadzoruje upravo on-činy Ne vprašujemo w,ko j .norela z.: to, da bi Ito-re!i" a^irirat- proti shodu .ki se bo vršil v nedeljo /Trsta radi vprašanja au-a. O ne! Svdiodo vsa-t To je ge-Uo. Oglašamo c le, ker ne prizjt vame .ic/olntRin odboru 'pravice do t:i'ke tilc-ge- p-. 'iti^teKa a^it.itorja! Posebno -zato ne. ktr 4e ustvara s tem ne^ur^'i pic'udie /a bodoče c.^e iti bi ve moglo te ponavl-iti. ko se bodo reševala druga vprašanja. Za't o imai.no da se oglašati.i \ i»iere::u stranic, v interesu /dravega političnega /ivlienVa in svobode !ive-j javljanja. Mtzftaniicv nerab'ienih prostorov. Civi*:!.: kotu:-ar^;^ Trst in okolico <;pozar;a vse prizadele, ju pretecv rok ^.a naznanitev nerabljenih pn.-to-rov v ztnisiu doiočeb odredbe generabie^ta -■ v !--iejia komisarliaij za Hr'-nir>r.'e cd 21. janucrja i9> i -k: učili J u kg-.-.,, veni kaj živahno. Mor.a bo opore al tdo. trdimo, ćn se mtrmo radovati na tem. kur je tudi v tem :ola-žiie-c znak- da nas d.'^cJki zru'-.'k ict". ie: ■ itsi Srf< re>nl i:i nc z-de prifi.črai >2 1 .i/.vmo sc ■ u dobrlli r.ad iu trdat \erv, da tudi ostanemo tu . K s-j ho eirso uve-ij-a' ^j.Hti na vseli poljih, čim jri.k :.-i':iute!-i >;.• to. Iil 1;:. ^riaimo. da ia trenutek ;r»dt v r, 'asu. S tega vidika je treba presciati naše seđasle žtvtMe i« .viovanje. In dejstv.;.-d.i -u n: druvtra v m«?:.»u in po icc.i. ki SO ar::n_iu doslej, ravno v tem 'pre^-oustnem a;a . c!a Tcpet dajali ,/nake iiviie-, a ..i seb1 t" ne Jr v- p!e-.i. anipak titdi s -r - .I.:1\ - - a \ r>t podkrfpl'a naš nazor. C,, .i;-:, • ^stauki, '-ia w sedanje u- ..-,.. v, :i!.il' i /iv!jei?iu tcl-ižtjiv • d j /a k1", pk • ddovanjt na gt.-spcdarskein. !».ulturnem ■ < ji i ^Jtf./j torišču, r^mbolj nadebuden znak. i.er velrke udeležbe na \ ch prireditvi v me-.!:! • 1 j n. okolici. pr»cao. da nasi, mas n: z^i.el čut naio.umnosti, da dogodki niso KJcnHi, duha, mar\ j d., se j*- \ našem živv;>.i ojačil čut „kupuosti. lelm.n e piiredtrfve so prihaja!; ljude. lii '»h nisui : \»dc!i nikdar popre i. 'I o je po-.itrubu'-. f"ia. pustu: torek je bil nas Narodni; r:i u.bito .-..'.i :■..• irediivi našega gledal i a. I j .i je Lisr-.i: oljueje. Vlacala ie tista pre-l prost i pri .rcnr-M (vire/ vs.-:ke nepriličnosti), da so iiav/O-i drnr.- r^di-i polni hvale. Tudi vse najbolje prirejeno: pr.sieii- m dobra postrežba ob orrtneririh cenah. Nekakega udiranja Posebno za- dovoljnost je izražalo občinstvo na tem. da nI bilo ni kakega nadležnega beračenja v kak namen. Ljudje so menili: ralši liro več na vstopnini, ida !e ni potem nitkak-ga nadlegovanja. Naše gledališče nas je povabilo v geste. Ogromna udeležba je dokazala. ka:ko rwše občinstvo zna cemti po-membnest te naše (kulturne naprave, kako rado mu je naklonilo svoj prispevek. ll\---!a rnu na tem z iskreno prošnjo: ostanite zvesti temu hramu prosvete, lemn stebru našega obstanka in razvoja ! Slovensko gledališče. V nedeljo. 22. t. in., sta dve predstav;. Popoldne točno ob 15 se ponu\» zadnjič v sezoni tknasna Cankarjeva drama v petih dejanjih »Hlapci«. V glavnih ulogah nastopijo gg krali. Šimenc, Skrinjar, Sila. iercic.^ Požar. Širok in gdč. Mezgečeva. Vcukova, (vraaieva. Cira_išarjeva In ves ansambel sploh. Drama je doživela pri premijeri in uri reprizi krasen u-peh. m ie pričakovali, da privabi k tej 'krasni predstavi vse polno oboževalcev slovenske dramatične literature. — Zvečer točno ob 20 se ponovi Irrasna J u r čič- Gove ka rje v a narodna igra s petjem v pe-t?h dejani-ih m dveli slikah »Rokovnjacl«, Ju ie dosegla pri četrtkovi premijeri uspeti. Pevske tockre spremna orkester pod vodstvom g. piou i.brKa_ Izpremembe se vrš-iio pri odprtem o.ru. Pri tej priliki na si epi ves ansambek V glavnili ulogah nastopijo Nande, glavam rokovivačev k rab. BI a/ Mozc-I g. Sila. čevljal Boječ g. Požar, ter gg. Širok. Terčič. Rak. Orel: gdč. Bizjakova kot ci-gaatkoi Notia. gdč. Kraljem kot Polonca; drttge ženske uloge so \ rokah ge. Silove Ln Rde.: Gradi-šarieve. Jorakove. Mez-gečeve. Kreievnčeve. Med pavzami bo sviral orkester. Vstopnice so v pred-proda i pri gledališki blagajni v ve/i Narodnega doma. _ V nedeljo, točno ob lil orkestralna vaja. Priti mora ves ansambel. Zborovanje »Učiteljskega društva /.1 Trst «1 okolico« se bo vršilo v nedeljo, 22. t. m., na Acouedottu št. 2h ob II z naslednjim djie\iu.in redom: I. Poročilo predsednika. 2. ^;.!ske kneage. 3. Razno. - Podpisa™ želi. da se tega zborovanja udeleže vsi člani, ki jim ie le mogoče. — Odbor. Molba. Dne 2. veljače uništio požar kuću čestitom našem čoveku i skrbnom gospodaru Antunu Rusnpiku i-z Prr.čane p. Sovinjave mu propalo u ogn)u. Trpi štetu od preko 27 tisuća liTa. Unesrečeiiik, -več u p odmakli m godinama, obrača se ovim putem na plemenite čitatelje ^Edinosti« s usrdnom molbom, da bi -e ga seti'H i po svojim silama ipripomozli inu milodarima, da se ope.t oktići i sveje stare dneve ne provede pod tr.djhn krovom. Marova-teVdma imapred toplo zahvaljuje. Dramatični odsek pri Sv. Ivanu uprizori v nedeljo. 22. t. m., točno ob 17 zelo zabavno veseloigro »Težke ribe-. Nastopijo stari in novi dHe-t..itt'e. kateri nam jamčijo za dobro uprizoritev. Ker so dohodki te pred^ave namenjeni v to, da si dramatični' cu'sek. ta vele\i::-ž:u sveloivanski kulturni činitelr. nabavi prepotrebne rderske o-preme. ki jih tako pogreva ter s km zagotovi nadaljnje ip.pesno delovan'e. Udeleženci se bodo cd si ca nci-meiaJi. J'riva-ku'e se. da bo prostorna dvorana vvetoivanskeg.' Narodnega dttna npol-niena do zadiiijega kotička. Vstopnina;: stojišče I f— vsioipnina s sedežem t. 2' . — Odbor. Vojaka napadla lavno hišo. Predsnočnjim sta bila aretirana vo aka' Oii.seppe de Rosa in Nicola della Maiva. ki pripadata šempeterški garniaiji. Policijske stražnike sta opozorila nase. ker sta hotela nasilno vdreti v neko javno hišo v ulici dell'Androna. Kč-r sta se obenem grozila, je nastal v samostanu velik krik in vik. in na ta način o bili priklicani stražniki iz bližnje ulice della Crosada. Ko sta jih \ oiaka zagledala, sia zbežala, toda stražniki su i'h dotekl« in aretiral:. Našli so pri rijiju S30 lir. nikla-ito uro in brivsko britvo. Vojaka iris ta vedela povedati, od kod jima je prišlo vve to. Nagla smrt. Včeraj* ]e nanagloma umrla Oiusep-piria M aka. iz ul. Montecucco št. 18. 42letna mati trciih iketpreskri/ljenih otrok. Brezuspešna tjtvina. Neznani tatovi so skušali vdreti v prodaiaino deiavske zadruge na istrski cesti 10. Ni --e j:m po^ieč-ilo. kajti noćni- čuvari so jih razgnab. Tramvajska nesreča. Včeiaj ob 1« je skočil električni voz št. 10 (proga (ioldcniiev trg--Sv. Sobota) v bližini P. se nudi priložnoM za- nabavo večje množrne prašiokov -za rejo hrvatskega izvora, 5 do 10 tednov starih po približni ceni .s br kg žive vage. Ker so cene ipri obstoječih razmerah jeko ugodne, se vabijo vsi gospodarski sveti, podružnice in kine lirika društva ter vsi kmetovalci zasedenega ozemlja, da naznanijo gornjemu kmetijskemu uradu v « dneh. koliko prašičkov bi potrebovali. Ce bi se prijavilo zadostno število naročnikov, se tudi zaprosijo pristojne oblasti za dobavo krmil za prašičke po znižani ceni. Naročniki sadnih dreves naj takoj pridejo po drevesca, ker se .ru-gače oddajo drugim. Škropilnice Tržaške kmetijske družbe nai se vpošljejo v društveni urad v svrho očiščenja in poprave. DAROVI. — Marija Tomažič. daruje za Bošnjaka 5 lir. Denar hrani upra\a. , — Gdč. Malmččeva. vrtnarica v Skednju, v.a žensko podružnico CM1» L 10- . Denar hrani u-prava. Borzna poročila. V Trski, due 10. februarja 1920. Tečaji: Jadianska bauka 320— 330 Ccsuiich (Austroamericana) "202— 710 Dalmatia 395— 405 Gerolimich 2700- 2750 Lloyd 1530— 1570 Lussino 2675— 2750 Martinolicb 510— 525 Navi^azioae I.ibera, Trles-tina 1205— 1230 Oceania 515— 525 Premuda 750— 770 Tripcovtich 760— 770 Ampelea 780— 790 Cement Dalmatia 3S0— 385 Cement Spalato 445— 455 Čistilnica petroleja 2800— 2900 Čistilnica olja 860— 880 Krka 553— 558 Tržaški Tramwar 228— 335 Tuja valuta na tržaškem trga: V Trstu, 19. februarja 1920. Neprepečalene krone 8.50 - 8.70 nemško-avstrijsk« krone 7.- 7.25 joge si o venske krone 13.- 14.— čehoslovaške krone 18.-- 19.— dinarji 53.- 55.— levi 25.50—26.50 marke 25.- 25.50 dolarji 17.75— 18.10 franc. franki 128.—128.50 švicarski franki 292.-297.— angl. funti 62.-62.25 rublji 19.75—20.50 napoleoaii ^ 62.-62.50 Švicarski tečaji. ŽENEVA. 18. (S.l Ura 3.V55. 2ENEVA, 19. (S.) Lira 34.3714; nem. marka 6.35; avstr. kroni, n. 2.85, st. 2.27angl. funt 21.25; franc. frank 44.65; amer. dolar 6.22. »Lin cambiameaio punio graibto«, V Lovranu izhaja -list«, ki ie uoživel do sedaj kakih 50 šte-v:!':, ped imenom La Voce deHMstnu^. Označimo jrjt nabolje s ten«, da prosimo svoje čita.elje odpuščanja. da se ta T< . spit h imenuje v noiih kolonah. Nočemo -še spuščati .'njim y polemiko, ker bi nas biio večiio sram. d.a smo tako nizko padli. Omenjamo Ka ie radi te^a. ker stoji v zvezi s predmetom, kateremu sc posvečene te vrstice. Pod ?4ornj:m nadevom omenjeni -listi '4>če debele sohe v prilog oknagnemu komisarju na Vođosrkem. poLkovniiku Pavoneju. Piše: KoliKor nant je znano, ima centralna vlada namen nadomestiti vojaško upravo s civilno. Sci) vendar ni še prišel čas za tako odredbo! Nahajamo se v spornem ozemlju, ki #ueji na nam sovražno zemljo; v našem okraju samem kar mrgoli ipuntarskih elementov, zatorej ie ta po-treben vcuiški režim. Polkovnik Pav one, ki -e nahaja nved nam« več nego leto dni, je podal sijajne dokaze, .a poseduje vse bstnosti. katere zahteva njegovu delikatnu misi'a: k temu prLli:*ja plodonosno delo^anie iu živo zanimanje za iiaše zadeve. Brez vsakega birokratskega načela, prijaizen z vsemi, vedr.o pripravljen sprejeti vsakogar, ki b: imel kako ž-cVo ali pritožbo: dragocene lastnosti, ki se reeko najdejo vse pri u-rarnlku. Radi te?a izražamo željo, da bi naš izvrstni komisar ostal med nami.- f>e mortuis nil bene. t parno, da je gospod polkovnik Pavone ^a nas večno mrtev in da bo -edui kje urav daleč od nas dajal priliko svoj vesti. Ce jo .n 1 a. da na juize. Mrtev ie. toda Johnega o njem moremo poročati, kljub kategorični zahtevi latinskega pregovora. La Voee deM'lstriac ni glas Istre. Mi. ogromna večina, W'u prebivaksva v vološkem okraju, ne želimo da bi cstal gospod Mrkovnik Pavone _ .. I1, ovni k Pavone. !uvo tak list ktit ie La >ce dciristria«. A lastno katere ta l;st pripisuje gospodu Pavoneju. so premajhne ir. premalo ih je za uradnika na tako važnem mestu. -Prijazen 1 vsemi in vedno pripravljen sprejeli vsakogar« je >pri nas vsak Poslano) Podpisanem bivši poslovodja urada JHDICE" v Trstu> ulica Kossini 12, izjavlja naslednje: Obvestila, ki ] h je dal „ln-dice4t o ivrdki X ^ Mi & £.0", so doyedla do tožbe zaradi raz-žaljenja Časti, a med tem Časom se jc pođpisanec mo^el prepričati, da je finančni položaj te tvrdke najboljši in da je nravnost, resnost in pravilnost njenih lastnikov neoporečna. Ohžaujoč dogodek, se ne obotavlja javno u javiti, kakor zgoraj navedeno, vesel, da jej pripomogel odpraviti nesoglasje. angelo attias. DEKLH z dežele išče službo pri dobri, slovenski družini. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 2i>o| SOBO, irreblirano. z električno razsvetljavo, odda slovenska družina, najrajši gospodu Jirgoslo-venu. Ul. Mairgherita 5. I. vr. 17. 267 VSAKOVRSTNE VREČE kupuje J. Margon, ul. Torrebianca 13. Zaloga vreč. 26S K U P JEM VREČE in cunie iti plačani od 20 do 30 lir za 100 kg. Babič, MolLnKrandfe št. 20. 2-U AlED (Schleitderhonifg) proda Defcleva-Zagar, pošta Košana, St. Peter na Krasu. Cena po dogovoru. 264 RAD! selitve prodam dVa štedilnika. Roan št. l>, Konsoumno društvo. 261 MAKS KRIŽE, ključavničar v Postojni, izdeluje in ima na prodaj železne štedilnike iu štedilnike /a sezidanje. 3357 EOTOGRAF A. JERKIC. Trst ul. Roma 2\. Gotica Corso št. 36 na dvorišču. ^711 TRGOVSKI POMOĆNIK išče službe v špecerijski stroki, vešč slovenskega, nemškega in melo italijanskega jezika. Ponudbe na ins. odd. t:j;. nosti pod »št. 20.«_33t>? !Jt:KLE neomadeževane preteklosti in prijetne uv,-nanjossti. veselega značaja, z nekaj svoje opr.i ve. išče mlad posestnik i/, tpriaznega kraja Uj deželi v svrho ženitve. Ponudbe, ako jno>;H».t-. s sliko, k ise vrne, na ins. odd. Edinosti pod »'Velika noč.«__ KROJAČNICA Avgust štaiTar ul. S. Franc esc o d'Asisi štev. 34, 111. je edina dob rožna na kro-jačnica v Trstu. 3307 SOBO, MEBL1RANO če mogoče, s hrano iš boliši gospod. Ponudbe na iuseratnr oddelfk Edinosti. p(^J Ponflad ^_2i JABOLKA. HRUŠKE, EI20L gališki. mandrdoi koks, bokinc, krompir kupujem male, veliki-mno/,ine. Kuret. Setteiontane št. I SPREJME se takoi učenec a!i učenka paštenit staršev, s primerno ^olsko izobraztio. priietrh zunanjosti. 1'vrJka Vinko Sket v Ilirski t-5i-trivi 24'J SREBRN DE. iN AR kupujem po najviših cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Aloiz Pavli, Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341 SREBRO, /lato in krone plaJa po naiviNi»h ernalt. Pertot. d. S. t'ranveMu št. II. nad-.ir. JM l.AVOR, tudi /. vejami, je na 'prodaj. Naslov pove ins. odd. Edinosti -'Ji JAEOLKA KANADA in PARlZNlKti prve vrste! kupujem male in velike množine. Ktirct. Sette fontane št I. 21 s S tužnim srcem naznanj mo vsem soro.inikom, prijateljem iti znancem prebridko vest, da je danes o polnoči naša ljubljena mati, babica, prababica in tašča, gospa Ivana Riftar rm* ¥rafoec po kratki in mučni bolezni, v 70. letu svoje starosti, mirno v Gospodu preminula. Zemski ostanki predrage pokojnice se preneso v soboto, 21. t in., o'» 9 doj oldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu. On-g > pokojnico prip ročamo v blag spomin. V Gor. Logatcu, 19. februarja 1920. Ivan in Jože, sina. Pranja Stergar roj. ftiha?, hči. Jože Sžerger, kr. sod. na Isvetnik, zet. EfflS Sahar roj. SCSemsnaČ, s naha Vnuk in nukinje. FoiiraiVi mitTamiSi; Trsi« Corso itev. Razglednice v platina. Specijaliteta: Slike v barvah, fotusi-hizzi. Gabinet, vizit, povećan j,i, ■ r«-produkcije vsaUevrste. Elektr. »azsvetljava. KHAffllLB mttl TRST nI. Barriera veceiiia S iina veliko /atn^o mrtvaških predmetov. \'enci iz purciilati^'in Oiserov. vezaoi z ineJeno iki, li umetiuti cvetlic S trakovi in napis'. Slike na porcelanasllti i>iok'ati ^.i j, jjrobne spomenike itd. Najnižje konkurenčne i en<-. StsufiSHO p3d]2t]2 L OBLAK in tirus «HlrsKl Bistrici naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal ludi v Pometičih št. 8 pri Matuljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji iii nakupit zemljišč in stavb. prej dr. BODO Zobozdravnik dr. E. CLSHFERO — in — mm štmko m\\mt Trst, irg Saldom štev, 11,1L nadsir. sprejemata od 9-12 in od I.S-1^ Izdiranje zob brez boleči.i. zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki Kupolam umIco množino žeteaiRine, stovin in cunj ^plok po naslrdtijili ccnati : celokupno železo ... po L 20.— star svinec ......* „ 110. cink..........„ 110. cunje .........„ 40.— papir.........„ 16.— haloga uiica S. Maurizio št. C Plačam za srtbrne krone, goldinarje šn ziato najvišje cene, tudi več kot drugi trgoci. 6L8fflPitllf8flll.MIU.Zjf. m?J£Z3Z3£a3Z2!i ZOBOZDRAVNIK R Poior 1 Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane ln rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina. — — PFflFr Stroj u Sivcnje in vezanje pravi nasipi imi i Seidel & Neiunann in ireafSKaCiiiiSS ,Singer* Gast & Gasser Tvidka uslauuvljeti 1. 137} FRENIS5C0 BEDHAR Ti-Pf, ul. Ca:u m te l'.t j Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3 - G pop. Sieziiotolno izdiranje ptaimonje in umetni zalije ^ir-ffiLV^'^svv*-. I O ..ti .m I Z",** S? ^ H ss F.-atelii Sgaravatti Saonara (Padova) 4 125 hektarjev obdelanih M CENIK! BREZPLAČNO km_________________________ Bogata zalaga vseh potrebk'ut. Mehaničn i delavnica .'a vsak./ C Centralai TfllT j a PiaCm dirimi] ] -liaS. Hiral j 3 K Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotjr, Ljuo " ljana, Metković, Opatija. Split, Sibeni:; ^adar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmčno strogo sp.ilaja?3 paila Sprejema vioge na hranilne knjižice proti "li j',, letnim ofirj £ stim, v oaneogiro-prometu proti ;J)u letnim o-brestlm. I«!a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, kl sa imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje v najem vansislne puJila (iil« Jjnii^il Blagajna posluje od 9.30—12.30 in U.3J—l