PRED VIII. KONGRESOM ZKS IN XI. KONGRESOM ZKJ
Široka javna razprava
V  javni razpravi o kongre-snih dokumentih bo v občini Center sodeloval najširši krog delovnih   ljudi   in   občanov. Odraz dejstva, da je Zveza ko-munistov vedno gradila nove odnose v trdni povezavi z de-lavskim razredom in množica-mi nasploh, je njena vodilna vloga v družbi v vseh obdobjih njenega razvoja. Zato smo za oblikovanje vsebine in uresni-čevanje    kongresnih    doku-mentov živo zainteresirani vsi, ki smo združeni v Socialistični zvezi kot enotni fronti sociali-stičnih sil. V razpravah nas bo-do vodile besede tovarišaTita, da   sta   odkrit   komunistični dialog in svobodna izmenjava mnenj  podlaga za nadaljnjo demokratizacijo   odnosov   v Zvezi      komunistov;      tako ustvarjamo možnosti za kon-struktivno kritiko vseh nega-tivnih pojavov in za spodbuja-nje  samokritike  lastnih  po-manjkljivosti in napak.
Razprave do 20. marca
Javne razprave o predlogu dokumentov za slovenski in jugoslovanski kongres Zveze komunistov se bodo zvrstile do 20. marca.
Razprave bodo potekale v vseh oblikah organiziranosti Zveze komunistov: v osnov-nih organizacijah, aktivih in svetih ZK v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Prav tako bodo svoj prispevek k razpravi dale komisije občinske konference ZK in aktiv komunistov nepo-srednih proizvajalcev.
V razpravah v temeljnih sa-moupravnih okoljih bodo ko-munisti v naši občini še poseb-no pozornost namenili nasled-njim temam:
-  razvoju visokega šolstva in njegovi preobrazbi v usmer-jeno izobraževanje,
-  zunanji trgovini,
-  zdravstveni   problemati-ki.
Nosilci nalog morajo v treh
dneh po razpravi pripombe in predloge posredovati Komite-ju OK ZKS Ljubljana Center, ki bosta Komite in Konferen-ca ob zaključku analizirala pri-pombe in ocenila rezultate razprav.
Za usklajevanje in spremlja-nje razprave je Komite OK ZKS imenoval posebno delov-no skupino, ki jo vodi namest-nik sekretarja Igor Makovec.
SZDL: problemske konference
Povedali smo, čemu bo na-menila največ pozornosti Zve-za komunistov.
V razpravi bodo dale svoj ploden prispevek tudi Sociali-stična zveza, Zveza sindika-tov, Zveza socialistične mladi-ne in Zveza borcev.
Oglejmo si podrobneje predlog razprav, ki jih bo orga-nizirala Socialistična zveza. Razprava bo segla v krajevne skupnosti, kjer bodo delovni ljudje in občani spregovorili o kongresnih dokumentih v luči svojih potreb, zahtev in želja. Ob tem bo treba izreči kritične besede o že storjenem in o pri-hodnjih nalogah. Odločiti se bo tudi treba, katerim posa-meznim vprašanjem naj bi kongresni dokumenti name-nili še posebno pozornost.
Z namenom, da bi pretehtali temeljna vprašanja izgradnje našega političnega sistema v krajevni skupnosti in občini, bo OK SZDL s KK SZDL in drugimi dejavniki organizira-la problemske konference o naslednjih temah:
- opredelitev položaja, vlo-ge, dejavnosti in druge proble-matike krajevne samouprave z vidika njenega nadaljnjega razvoja,
—  dejavnost, organiziranost in metode dela SZDL v občini in krajevni skupnosti, s poseb-no pozornostjo do dejavnosti terenskih odborov SZDL in organiziranosti SZDL v večjih stanovanjskih enotah, da bi kot    množična    organizacija lahko temeljito opravljala svo-jo vlogo,
-  dosedanje izkušnje dele-gatskega sistema in njegovo prihodnje delovanje.
Ob tem velja poudariti, da našteto ne pomeni začetka, marveč poglobitev in pospeši-tev predkongresnih razprav.
Razprava o kongresnih do-kumentih se je v naši občini dejansko začela že vpripravah na volitve, delovni zalet pa ji je dala še posebno 30. seja Pred-sedstva CK ZKJ. V dosedanji razpravi so se izoblikovali mnogi predlogi, še zlasti ob študiji Edvarda Kardelja o smereh razvoja političnega si-stema socialističnega samou-pravljanja.
Kot konkreten rezultat do-sedanje razprave lahko šteje-mo v prvi vrsti to, da smo zago-tovili ustrezno zastopanost
delegatske baze v delegat-skem sistemu. V naši občini se je že zgodaj izkristalizirala po-treba za posebne in združene delegacije - tudi to nalogo smo uresničili.
Nadaljevati moramo z za-vestnim ustvarjanjem Jakšnih odnosov demokratičnih sil, da bo sleherni naš človek lahko politično zaživel, da bo izražal svoje interese, katerih cilj je oblikovati samoupravno so-cialistično skupnost. Svobo-dni glas našega človeka mora odmevati v dejanjih.
Vladimir Jerman