' \V^* -Ho&lfllil. k. k. Hofbibliothek,' •¦ - St. 27. V Gorici, 11. julija 1879. ">6>*r-cl1 Te6aj IX. „So6a" izhaja vsak petek in velja possto prejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „pt>- slanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 kr. 5e se tiska 1 krat Za vefie 6rke po prostoru. SOČA Posaniezne Stevilke fie dobivajO po 10 ^oklov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nl;ci 'Wbso „trcli kron", in na sturcm trgu. - V Trstu v tobakarni-<:i „Via drtla c\w>nna 60". Dopisi iiaj rp bfagovoljno poSiljajo umliii&tvu ,iSoce" v Gorici v Mailiiig-ovi tiskarni, liurocniiia pa oakrbniSfcy.u„5.o5eu Via del Giardino v Zoratti -jevi Iiifii Ilrnadstr. Rokopisi se ne vraSajo; dopisi naj go blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ncpremo2nim se narofinina zniza, ako se oglase pri uredniitvu. Glasflo slovenskcga politiincga dnistva goriSkega za brambo narodnih pravic. Iz Dmaja (Izv. dopis 30 junija). PolitiCna in uarodoa nesterpljivost, ki je u2e sko/,i desetletja naso drzavo za svoje boji&Ce narejala, skusa tu* di sedaj svoja stara tla obderzati iu sc bojuje se svojimi starimi nakamimi in sumljeji. Nasprotno moCno na dan stopajoei zelji po miru in zloiuosti, po spravi mod Nemci in Slovuni, in nasproti zelji, da bi Be zdruftii vsi dr-gavnemu blagru vazui fektori k skupuem ustavnem in pailamentaruem delovanji, uterjuje stara prenapetost svojo strausko nasprotje. Ta prikazeu, neovergljiva doslednost prejsnjega stanja ni uiti osupljiva niti ne-varua. Mi jo toziuio, pa jo ne zapopadeino in se je ne ustrasimo. Oni, ki so navajeni uze veC casa sem le zdrazbe ir» hujskauje pridigovati se ne inorejo Crez 1106 zato odloCiti, da bi za mir iu sporazumijeuje v-stupili. Tesko jim je, mesto meca, oljkiuo vejieo mini v roke vzeti in se Se vedno zaganjajo v trotovo gnjezdo, dasiravno sta vlada in narod zato, da bi mud strankami in mod raznimi nurodi drzave priniirje na-stopilo, iz kteiega se bo konciio rodil veljaven in tra-jen mir. Oni zabijo, da je ljudstvo vseu iiuroiluosli uze do vrha situ sedanjega politiCuuga in warodn^ga razpora, in daodkritoseicuo hrcpeni pouurnem, pruk-tifinem delovanji, uni so podobui vujskovodji burke, ki izdaja vojasko piuklamacijo v rnirnem casu na najholj miroljubne Ijudi. Tudi dr. Herbst, ki se v ponarejenih politiCnih razmerah zave, kakor nialokdo, se je poteguvai v zborti nemskih Pemeev v Pragi zato, da bi bil elanek, v kterem bi se voltlni pioglas objavil xastian potrebne sprave z Cehi, bolj jediovito iu razlofrio sestavljen iu dr. Kerbst je ta svoj predlog s tern podpuai, da je rekel, Neraei na Ceskem uiibbjo j,ee bi oni iu Clehi v zlo&iosti ziveli, bi boJje slo." lako potocajo ustavo-verni listi, ki zamorejo biti dobro poiiuceui v ouem, kar se godi v krogu neni^ko-Ceskih vodjev. Nam je pa v zadostilo, da viditno zeJjo nemsku-Ceskega na-roda po miru in ujega doIoCeu protest naspioti temii, da bi se se naduljevali poiittcni iu narodui piepiri, do zdaj vsein na skodo. Ta zelja nam je dolucnu in jasuo dokazana iz ust skuseuega in vzvisiiio mesto v uaSein javnem zJvljeuji zastopajofiega mo2a, kakor je dr. Hetbst. Kemski Pemei se hucejo s tistimi por-a-zumeti, ki so bili do sedaj, akoravuo i ujinit pod eno Btreho bivajoci veselje in zaiost deled iu tako rekoc" na ena in ista tla uavezaui, veudar le za ujikove politique in natodue autipode postali in piisli so do spo-znauja, da bo potem bolje Slo, ce bodo Nemci in Oehi LISIEK. Zgodoviuske ctrtite o Bovskem. (Dalje.) Politiskih vestij 0 Bovskem za 6asa vlade akvi-lejskih patrijarhov in gori§kih grofov n&namo veliko. Z visocimi goramt od drazega sveta lofieno zacelo je nekako samostojno ^ivenje razvijati. To se vidi zlasti iz razmere nasproti Tolminskemu. Kar se tifie mejue obrambe epadalo je BovSko pod patrijarhovega gla-varja v Tolminn. BUo je torej v politiinein in cer-kvenem obziru navezano na Tolminsko. A prebival stvo je bilo vefiinoma sovralno Tolmincem. To sov-raStvo se je zlasti pokazalo 1. 1381, ko so bili Tol-minei napadli Tarvi^ in ga oplenili. Pa tudi Tarvi-ianct povernejo Tolmincem v enaki meri. Iz tega so nastali mnogi prepiri med Tarvizem in Cedadom, kot posestnikom Toimiua. Kazsodbo izrofcijo gorigkemu grofu, kt je imel dolSnost po patrijarhovini soditi. Ka-ko je ta rozsodil, ne vemo. Bovcani so se bili nagui-H pri teh prepitih uavstrai. Tarvizauov in so tako razserdili Tolmiuce. Se le na piigovarjanije Sedajske-ga niesta sptijazuili so se zopet in uklenili zvezo med seb6, 1. 1384. Med tem pa se je bilo namno2ilo prebivals«vo na Bovikero in, nerodovitna tla ga neso mogla vsega skupno delovali, mesto eden druzemu nasprotovati. V I tem je zupupudeua nova politiCna vorska spoznava 1 nemsko-6ebk( ga prebivalstva, razlifina ne le od poli* ' ti&ie verske spozuave, ki je bila dozdaj kot taka v imenu nemskih Pemeev pruglaSona, ampak taisti raviio nasprotna, pruvi nianitVst miru v nasprotji vednega prepira, ki je vsaki 61s vstajal na Ceskem med Nemei iu Oi-hi. Mi ne vemo, koliko bi zbor ouih.v Pragi zdru-2enih uemsko ceskih voditeljev opomiuovunja dr. Her-bsta potreboval, da bi sporazumljenji in spravi vsvo-jem volilnem oklieu obljubo uverstil, ki se jiuia spo-dobi zaradi luimsko-teSkega prebivalstva. Pa mi z za-dovoljuostjo uvidimo, da ta volilni oklie, povdarja po-trebo mi mega skupnega delovanja med Neinei in Cidii. Naj se ne pozabi, da so munSki Pemei iu njih vodi-tilji bili, ki so dozdaj kot pervi in pied vsemi dru-ziini delavni bili v oiuh iiuvSe6nih in nespravljivib poli-ticnih bojih, ki so bili Su v zadojih dveh desetletjih v uepretergani veihti in da jo tedaj dvakrat ve6 vrodao iu dvakrat bolj tehtuo, (:q se ravno od te strani krepko poudarja potteba sprave in ptiblii&evaoja med Nemci in Cehi. Ako nemSki Pemei razoroiujcjo, ki so najbolj kljubovali in za kterih volja je uajveL neinira bilo, ue Cehi stopijo v der&avni zbor, Ce se na Ceskeiu in Moravhkem tudi veliko posestvo, do viieraj se z vsemi umetnijami uapaLue politike v dva sovra^ua tabota razeepljeno, ta dva oba sta tako reko6 po svojem lastncm mesu rila in derzavu'ene njeuih uajdrazjih podpor obropala s tem, da sta politi&io va^uost cele kurije velikega posestva pod ni6 spiavila, Ce bi vsi ti elemeuti, ki so bili provzioCitelji in vzderzevavci bivse nesloge in iazpert:je, lojalno pripravijeui bili poiniriti se, Ce so pripravijeui za obCuo domoiodiio delavuost si roke podati, potem se uam res ni treba tega bati, Le posamezui zagnzeuci po strankah iu po natisih Se vedno starega bojnega konja jahajo, se vedno se starimi frazaiui na boj klicejo, za kojega ni veC borivca. Ti „dou Quixottes", ki se za viteze ustave, svobode in liberalizma razglasujejo, kterim nihCe ne preti, ki hoCejo daues kaj zagovarjati, v Cemur se govorjenje ni, ker so ljudstvu vsa diuga vpraSauja na sereu le-zeva in ujenni zanimiva, naj tedaj nikogar ne vzne-miijajo; tasomoderua pogajanja viseza La Maucha se svojim kljubovavuim pogumom proti mlmom na sapo njegove preuapete domisljije. Oni so zaduji vitezi tiste pohtiCne in uarodne nesterpljivosti, ktero bode po svo-boduih volitvah sestavljeni deiiavni zbor zaveduopo- prerediti. Morali so toraj uvazali 2ito iz drugth de-2el, zlasti iz KoroSkega. Ali ker je bilo treba za tako uvazevamje visoko eohiiuo plaCevati, prosili so Bov-Caui dt'Zelue stauove koroSke, naj je oproste colnine. To se je tudi zgodiio iu leta 146? so smeli 1163 va-gauov zita brez colnine v svojo de2elu pripeljati. Tako opiostenije se je gotovo ponavljalo veCkrat. V XIV. stoletiji zaeel je oglejski patrijarhat sla* beti in hi rati. JDa bi zagotovii pape2 to vaLno der-'hxvo guelfovaki strauki, posiljal j«* tujce za patrijarhe, a ti so skerbeli le bolj za svojo stranko in svoj-3 so-roduike, hakor za dezeine kuristi. Patrijarska der-iavsi ue bila nikoli zaokrozeua, manjkalo jej je piavo sredisCe in poCasi so zaCeli patrijaihi zuuaj d^iele prebivati. Prepiri in sovraitva med domaCimi pleme-nita§i so se veduo bolj mnofrli, a patrijarh n6 mogel tega zabraniti. Slaba iu sibka vlada zadnjih patrijar* hov, za katerih so se dostojanstva prodajala in sodni-ki podkupovali, zrahljala je popolnoma der^avne vezi, dokler se u6so Benetke z lahka polastiie razpadajoCe deiiave. %? krog 1. 1410 zaCeli so BeneCani nenavadno hitro siriti svojo oblast po Frijufckem. V kratkem Casu polastili so se skoio vseh patrijarakih posoatev, tudi Vidma, & dada, Tolmiua iu Buvca.' Zato je na-pov^dal cesar Sigismund vtysko beneski republiki in poslal konee leta 1411 izverstnega vojskovodjo FiUpa pi. Ozura na Frijulsko. Ta je pridobil y kratkem $&¦ .......-..J^-~.....:..........••:;:.n^--uFff-T.liifipwfiiii- kopal s poraocjo vlade, ki nima nobenih stranskih nameuov, ampak le 2eli vstreCi obcnemu cilju vaeh narodov. Zastonj si prizadevajo Ijiulstvo podsuntati in inn stare strustf zopet vzbuditi. Oasi so drug! na-stali. Serena ^elja po miru, po sloznem praktiCnem delovauji vzbuja se pri vseh stauovih ljudstva. Zadnjo je u/c sito in naveliCano prepirov in razporov zaradi naroduosti, ki se u^e leta in leta uganjajo in kojega zalosten nasledek nas vse le prevce te^i, ga le pre-veC fiutimo. KrifiaCi in Sfinvavci pa, ki hofiejo svojo staro rokoiielstvo se dandanes naditljovati, naj bi m le dobro vurovali, kajti obCna in oditna nejevolja bi jih zamogla §e kaznovati in jilt za vsclej izbrisati iz verste omh, ki sincjo pri razpravi politiCnih vprafianj svoj glas povzdiguiti. Dopisi. Iz TrstH, 10. junija (Izv. dop.) — Zmagali smo sijajno z naSim Nabergojem, dobil je ID72 glasov iu njegov nasprotnik Muuroner samo 312; volilo je Cez 2000 volilcev, a nekateri glasi so bili zaverzeni od komisije, ua nekaterih pa so Irro« deutarji zapisali vsakovrstne paskvile; tako na pr. je stalo na par glasovuicah: „Noi non vogliamo depu-tati h Vienna, ma vogliamo G. a Trieste; Bopet na drugih je stalo: „Noi mauderemo i uostri deputati A Roma ltd." Ker so take demonstracye jakb po cent in nij treba posebne koraj2e takim neodreieuim. bi bilo skoda muditi se s kakimi opazkami. Naj Vam samo povem, da Slovenci imamo tudi v inestu prav dosti naSih ljudi, in da tudi r. 'later! italijani so glasovali za Nabergoja. — Sicer pa je oi« la volitev jako iivahna, Co ce poraisii, da pri tolikih veC nego 3000 volilcih ate priSli 2i3 na voli§6e. V&e hvale vredni so naSi vrli okoliSani, ki 80 priSli od blizo in daleC v tako velikem Stevilu in vsi, razuu nekaterih knpljenih Krizauov in kontoveljcev, glasovali za nasoga Nabcrgnja. Take lepe discipline iu tako redue agitacije nij biio kmaio kje, kakor pri tej volitvi: pokazali so nasi okoliCani tudi ta pot, da so zauesljiva straza slovanstva na obalihsinje Adrije, Bog jih iSivi! Mi Slovenci pa smo imeli tudi v mestnem drti* gem razredu mnogo naSih glasov tako sicer, da je bila zmaga na tisti strani, na katero suio se vrgli mi. su 72 gradov, terdnjav in tnest, katere so bili poprej Bi'iiecaui patrijarhu odvzeli. Vojska je potent Se dpl-go trajaia in sedaj je zmagoval Sigismund, sedaj Be* ueCani. ZadajiC skletiejo 1. 1413 petletni mir v Ter-stu. Obe strauki ste obderiali, kar ate ob istem Ca^tt v oblasti imeli. Tako je ostalo Tolminsko in BovSko pod varstvom nem§kega cesarstva in v rokah goriSke* ga giofa. Patrijarh pa je izgubil krog 1. 1420 vso svojo posvetuo oblast. *) Toda Ceravno nam zgodovina le malo poroCa v tej dobi 0 naSi de2elici, veudar" ne. sraemo misliti, da je v miru 2ivela. Nasprotno, morala je veliko terpeti pred turskimi vpadi. Turki so takrat stra§iii celo JEv-ropo in posebno so terpele slovenske de2ele pred n^i-mi zaradi svoje ya2ne lege. Veliko krutosti in suro-vosti morali so prestati na§i pradedi in mnogo Icervi je bilo prelite. Slovenci so se hrabro deriali in Tur-ka veCkrat do dobt;ega potolkli. Vendarje te nSoatrjL-Silo, da bi ue bili priSli drugo leto zopet • rppat in moiit. Tudi GoriSkemu n6so prizanesli Turki. Ko so po frijulski ravuini vse oplenili, oberniii iao se potem za Soco navzgor in derli po Kanalskem, Tolminskem in Bovskem Ct-z Predel na KoroSko. Tako se je g|J-dilo junija I. 1469 in tako po leti 1478. Tega l#te so se podali 23. julija po malib prfskah skozi Kauai, *) Verci, Stoda della aarca Trevigianft) %l^i §8} Po« oamwto n. «U0t«* Sploh smcmo reel, da Slovani smo vaiea faktor j r v Trstu, ce bi se ta nasa inoc dobro organizovala, r imponirali bi lehho se dosti bolj Italijanom, Nemcem ( in vladi. — To naj bi dobro premiriiii na§i rodolju- s bje nasa inteligeucija v Trstu. ki le prerada drii kri- J iem roke. . __, I * Tudi v Istri bi bili lehko la pofr zmagali s Km- t dicera, kakor smo sijajno zraagali z Vitezifiem, a reel I i raoramo, da v Istei se hrvatska ioteligenca, posebno g pa duhovni, premalo brigajo za narod in tudi^preve- I I liki oportnnci so. I L V Istri treba torej §e mnogo dela posebno tarn, I i ------fojer prebivajo Hrvatje, Slovenci m u2e boljpreb»je~| i ni to je kazala volitev sama, ker v Kopru so skoro j 1 aami Slovenci dosegli vecino za Klodica. — Kar pa I 1 nij bilo ta pot, zgoditi se mora pri prihodnji volitvi, I i — Naloga Ediuoati je, da re§i tuftio Istro jarma ita- 11 Hjanskih begov in to se bode doseglo — samo da so I i rodoljabje v Trsta in Istri le koiickaj delalni. I t IZ Ljubljana, due 30. junija (Izid volitev za j mesU i terge.) »Sloga vse doseze!* Sfc idruieno silo j so premagovali nasi pradedje z vilami isekirauii svo- j jega sovraga Turka i odpodili ga iz svojih i na§ih do-lin i raz bribov i gora stovenskih so ga pozdravljali | 3 tezkim kamenjemimarsikateridivjakjese zalostnim sercem i kervaveco globoko rano na glavi ili herbtu moral priznati, da ndarec nij bil brez svojega cilja i ranjenec se je pogladtl i potipal rano i vskliknol: „ta ni bila sladka!* Dendenes nij nam vec" potreba ui lo-pat ni krampov, da bi odganjali svojega protivnika, I kateri nam tepta nasa rodovitna polja i nam hoce vniciti tudi jezik; dendenes so sekire, vile, lopate i grablje, s katerimi se bijemo zoper sovrainika svojega, nasi poslanci! S temi se borimo v deielnera, s temi v derSavnem zboru! Kakor kmet pred odbo-bom na delo gre pod lop© i si izbere najboljse naj-pripiavnej§o orodje, s katevim se bode trudil z uspe-hom v potu svojega obraza, da bi mu delo doueslo v zgodnej ili poznej jeseni obilen zaMen i tezko zaslu-ien sad i pridelek, z enacint namenom Sli so nasi kmetski volilci dne 24. t. m. m voli§Le, da so si iz-brali izmed dobrega i slabega orodja najboljie, najko-ristnejse. Da so bili gg.Kari Kluo, Adolf Obreza, Pfaifer, i grof Hohenwait deloma jednoglasuo, deloma skoro jcdnogiasno izvoljeui, to vam je uze znano iz zaduje Stev. tSoce\ zatorej dovolite mi, daomenim nekoliko denaSuje sijajne volitve i zmage v kranjskih mestib i tergih, da se bodete prepricali, da mi na Kranj-skem nij mam o sioge samo na popirji, tem-ve6 v dejanji. Velikanski boj se je bil denes v mestuej svetnici (rotovfi) za narod: od zgodnegajntra do po-znega popoludne bili so prostori natlatfeui z volilci, kojih obrazov nij bilo do sedaj se nikedar videti ob enacej priliki na tern mestu, vse je terlo, vsak silil je naprej* da bi kolikor mogoce poprej oddal svoj glas za g. dvornega tajnika Josef-a Schneid, Hitter von Treuenfeld, boj§ se da bi ne zamudii, goloroki komaj od dela so prisopibeli, se zavibauiiui rokavi i s pregaLo (zastorom) pied seboj cakali so po mnogo ur, da so prisli na versto, nijeden se nij uaveliCal ca> kati, vsak voli lee mislil si je: denes je dan Slave, prazuik, toraj praznujmo ga! Uradnik i me§Lan, professor i ttcitelj vse je bilo v brezStevilnem broji doslo, vsak se je bal, da bi bila morebiti volitev zavisna Kobarid in Bovec na EoroSko. Med potijo so ropali in morili, kar jiin je pred oLi prislo. *) Da bi se mogli uspe§neje braniti tnr§kib oapa-dov zaCeli so Beuedani ie ieta 1472 GiadisCe uterje-vati in so tudi doverSili svoje delo kljubu nasprotova-niju gonskega grofa, na katerega svetu je stal kraj. Bavno tako so po sedli tudi Bovec z nekterimi drn-gimi kraji ob gorenji Soft, da. bi je uterdili zoper Turke. Na zgovarjanije gonskega poslauca Jarneja Cronschala neso nic odgovorili v Beuetkah in ravuo tako brezuspesao potegoval se je tudi cesar Fiiderik i III. za goriskega grofa. Iz tega spoznamo, kako one- j mogla je ie bila tudi vlada grofa Leonharda in kako \ malo so se ball mogoCni Benecani tudi nemSkega ce-sarja. Oni so si pac mislili, po smerti goriskega grofa pripade takd vsa de2e!a nam in torej gospudarimo labio ie sedaj svobodno po njej. Benecani so bili res sezidali malo terdnjavo na desnera bregu Keritnice v bovsk; soteski ali Kluzi (Flitscher Klausc), ondi kjer je dolina najbolj stisnje-na in ze od nature za terdnjavo nstvarjena. Stala je na omotcevim robu, ravno nad koritom, v katerega giobocini teLe Koritnica. Nemci so dali tej terdnja* vici ime Dal berg (Tbalberg, Thalburg). Bila je iz pofcetka lesena, kakor priCuje Marino Samudo**) L. 1613 pa jo je dal njeui poveljnik io bovski glavarFi-lip Gera popraviti in iz karaenja pozidati. Spomin na Turke se je globoko utisnil naiemu ijudstvu. Ohrauilo je jako veiiko pripovedij o njib. Kajbolj znana je tisia, kako so bili pri bovskem gia-du poginili. Cez Koritnico je derzalleseu irost, edira pot-v terdnjavo. Ko se Turki pribli^ajo odkrijejo \ju- *) Parapa*, TarSid boji r XT. in XVI. stoletUi, str. 63. **) Pe^crijtiony fy la P*$ria del Friuli, I ravno od njegovega glasu, zato so prisli vsi, z nialimi I izjemami. 8Zmaga je nasa* npili smo pred leti v Gorici po dobreni izido, ko smo se sesli ilanovi taj- | nega dra§tva BJfarodne Zveze* i na ta vspeb sli k J Jozeljnu 8pod murvoa i tain debatifali, kedo je veCi I Slovenec, ti ili on; pa — molcimo sedaj o temi Isto I I tako zbrali smo se nocoj v atalnlinem vertu vogrom- J I nem Stevilu, da bi slavili slavnozmago crez Bierne- I I ga kandidata* Deimana, ko smo izvedeli, da je na§ I kandidat Schneid izvoljen z veiiko vecino glasov, zo I sto i osem razlike! Svedanost je povelical tudi dober I I uspeh zvnnanje volitve, da sta nasa gg. Dr. Poklnkar I I i grof Margbert tudi zmnoga vecino postalaposlanca.4 I Napitniea za napitnico se je veistila, gg. Dr. Zarnik, I Dr. Vosnjak, Klun, Dr. Bleiweis, Reg ali, vsak si je I izrazil misel po svojem, napil eden Kalini, drngi Blei- j I weisut tre^ji Scbneidu, Cetverti BegaTijn, kateremn j I mora narodna stranka biti bvalezna za mnogostranski I I trad v tej zadevi. Smeba nij manjkalo, vzbsti ko so 1 I zazgaii „grablje*, pomen polititne smerti De^manove. I I Ker ravno o grabljab govorim: denes zjutraj mej vo- I I litvo prineslo je malo okolo dvanajst let staro dekle j I prav v ta namen narejene grablje na magistral, s pri- I I poroci!om, naj je gotovoizroeeg. Dezmaim! Ha! Ha! I IZ LjUbljane, due 8. julija. (Izv. dop.) Da se I kranjski Slovenci probujajo, kaze nam marsiktera pri- I 6ina, n. pr. poslednje volitve v deiiavni zbor i mej | druzimi naj omenjam tudi neutrtidnega delovanja ne- | katerih fiitalnic v okolici Ijnbljanskej i deloma tudi j drugod. Iz St. Vida nad Ljubljano Lnje se, da se | pripravljajo za slavnost b)agoslovi»nja tttalniCne j zastave. A kar se pripravlja, nij koni-aiio. I V nedeljo dne 6. julija bila je vslcd razposla- I nib vabil napovedana Ijudska veselica v eitalnici v I spodnjej §i§ki: slavje blagoslovcnja 6i-I talnidne zastave v vertnih prostorib pri flGu-ziju." — Napotilo se je HIo ogromno mno^estvo na-roda iz Ljubljane ptoti SiSkI udele^it se redke slav-nosti, ali — ta nesredni Jupiter pluvius, kateri mora I biti Slovencem bolj sovra^en kakor wSerni kandidat", kateri bi rad potopil vse Slovence, kedar so v ve- | «5em kraji zbrani, da bi naposled druzega ne osfalo. | nego samo dva Cloveka: nem'Ska Pyrrha i nemSki j Deukalion, katera bi lufela nemSko kamenje na vznic | irez nemSki rameni i iz tega kamenjn poatali bi sa- [ mi nemski modrooki velikani i nem§ke modrfce i I njim na celu postavil bi se nemski Hellen, Tuisko, I pervi oCa vseh nemSkih ocetov, i da bi se ni v zgo- j doviiii ni v zemlje — pisji ne eitalo vec v sloven- I skem gibanji — def je mnogo, mnogo pokvaril, ta | Nebodigatreba, kedar ga nij treba 1 | A vsem prepouam ukijub pri§fa je Icpa versta j samega zbranega obcinstva, di^riih slovenskih mlade- I nek venec i Sopek na§ib junakov — (sterpljfvi bodo [ videli nebe§ko veselje), iskajoCe oko zagledaloje tudi I precej§nje Stevilo odliCnih LjubljanCanov, izmejkate- [ rib naj omenjam gosp. Cimpermana, slovenskega pe- I snika, kateri se je pripeljal na svojem trikolesnem J vozidku — pervic v svojem zivenji udelezit se slo- j venske veselice, akoravno wZe v 33. letu, a mislimf | da mu nij 2al, da se je v tako slabem vremeni po- I trudil do tija, jer prilika mu je bila dana slisatl svojo | hvalevredno peaen, katero Vam tukaj prilo^tmT da jo natisnete v cenjenem listu „SociB; pesni bila je po- I dje most na sredi, -postavijo luci po gradu, potem zbe2e. 0 mraku prihrume divjaki do grada in ker vi-dijo lu6 v njem, krenejo naravnost proti mostu.^ AH \ eden za drugim popada v straSno globocino. Se le j ko se konji priblizajo zavohajo nevarnost in noCejo ] dalje. Koritnica se je bila pr6 zajezila radi toliko j ubitih Turkov in se v pozaejih fiasih je metala oro- I 2ije na dan. **) Ljudstvo spojuje ta dogodek s fran-coskim obleganijem bovskega grada 1. 179T.— V sredujem veku je bila zacela predelska cesta mo6no propadati. Staroslavna Akvileja zgubik je bila svojo vazuost in nehala biti kup&jsko sredi§6e ob ja-dranskem morji. Mesto nje povzdignile so se Benetke. Tem je bila predelska cesta bolj odrocna in zaceli so podpirati novo ob Taljamentu in Beii (Fella) cez Pon-tebo. In zares, posrecilo se jim je v kratkem casu oberniti kup^ijo na to strain Toda ta cesta je bila bolj tezavna in neravna, kot predelska. Dolina ob Beii je zelo ozka in stisnjeua ter obstoji iz same pro-dnate struge. Na obeb straneh so puste skale, kjer ne toliko persti, da bi moglo kaj rasti. Bela je zelo deroca in se vije nad 30 kilometrov dalec med dve-ma stenama. Le z veiiko tezavo mogla se je ob njej cesta izdeiati. • Zato bi ne bila mogla pontebska cesta konku- rovati s predelsko, ako bi ne bili poslednjo rcparji spravili v slabo ime. Gradovi, ki so bili nekdaj se- zidani v varstvo podbonegke ceste (stratta delPul- j faro), kakor Villalta, Uruspergo (oba lastuina gospo- I dov Villalta) Zuccola (lastnina gospodov Caponaco), j Gronumbergo in Antro (Landri), postali so zdaj naj- buja roparska gnezda, kamor so se roparski vitezi za- pirali in pdvzeto blago skrivali. Posebno sloveci bill I *»j FIander, Hovioe 1, 1862r list 35.— polnoma kos gospica Adamiceva, pri katerej je bilo teiko odlofiti se, bi li oMudoval ujen cist, lepo ubra-no zvonefi glas, ali vitko njeno rast, ali krasen an-geljski obrazek! —vMarsikaj bilo bi potrebno, da se pot/ali. rodoljubje §iskarjev, spretnost pevcev, kateri so se skazaii mojstri v Jenkovem nNaprej,tf v Nedve-dovem meSanem zboru nNa goro" (to je bilo pravo angeljsko zvonenje zenskih glasov), v IpavSevej, BDo-movini," pri katerej si je zasluftl gosp. bariton P. obLno pohvalo, v nRo2iK i „Vecernej" ; najbolj se je priljubilo Hajdribovo nJadraosko morje,* ponavljati so je morali pevci. Trrtji del prograraa se nij versil, kakor je bilo naznanjeno: skoro se solznimi oCmi odhajale so naSe serbopptne krasotice domov — bez da bi se bile nekoliko kratov zasukale se svojim dragim — o ti de2 presneti, da bi ve6 ne pri§el v drugo, kedar se radu-jemo na prosteml — Po doversenej „besedi" verbtile se so napitnice, umetni ognji v raznih barvah sevali so po fcakajoeih, „loterijoa so tudi spravili pod koS, le — plesa nij bilo plesa! Vzlasti po „Sokol"-ovem odhodu postalo je bilo nekoliko bolj mirno, nepraichljivega Mzivio" ni bilo vec! S. D. V spomin slovesnega blagoslovljpnja zastave slo-venske narodne <5italuice v Spodnji Siski, dne 6, julija 1879. so v tem obziru gospodi Villalta, ki so med leti 1298 —1305 tako strasuo gospodarili, potujoce lovili in jim blago jemali, da se ne nibce vec upal po oni ce-sti iti in da so rabiii raje cesto cez Pontebo. Se I. 1325 oropali so Villalta dunajskega kupca Coucila, a morali so mu odvzeto zito nazaj dati. Zato je uka* zal patrijah ze 1. 1310 grad Villalto razdjati. Toda ropsnje se je se veduo ponavljalo in pre* derznost je rastia vedno bolj. Cedajcem je bilo se* veda veiiko na tem lezece, da bi podboneska cesta svojo veljavo ohranila. Zato so se potegnili za kam-niskega kupca Hermana, katerega sta bila ropar Gram-puliuus in mesar Miuius oplenila. In §e ve6, Cedad je dal tema nacelnikoma 30. oktobra 1321 celo patent, da smeta na vseh drogih cestah ropati, razen na oni, ki pelje skozi tolminsko dolino (in strata ca* nalis Tulmini), ter jima je obljubil pri tem svojo po* moc in svojo podporol *) Leta 1331 sklene nek Pietro iz Cedada pogodbo z Braniverom iz Tolmina, vsledi katere se je podal Braniver kot ogleduh v Beljak, da bi ondi opazoval, kain se bodo kupci obernili in potem Petru oznanil, da je bode ta labko oropal. Braniver se je zavezal s prisego in obljubil, da ne bo pogodbe nikomur ova-dil. Peter je polozil iz tega namena 20 soldov „di gross!* (t, j. 50 goldinarjev) shypotheko na vse svoje premozenije iu ta znesek je pripadei Braniveru po srecno doverseni nalogi.—lu ta pogodba se je skleni-la strogo po vseh tedanjih malenkostnih formalaostih pred pticauii in pred no tag em I *) Biamchi, Documents historiae Forojuleilaia saetfalo XIV., ArcbiTfarKuncJe o ester re icfcisQlio Ge3clucht8 vani konservativni mozje in tako bodo na Nem* Skem, upati je 6eravuo ni vse zanesljivo, kar Eviti Bismark dela, zopet dospeli preganjani ka* toliki do miru. Na Francoskem je republikanec Lamy jako ojstro govoril proti Ferry-u in proti se-danji sistemi na Francoskem. Imenoval je sedanje ministre J a k o b i n e e> ki so v srcu absolutist in svobodo z nogami teptajo in da bo iz te sisteme izrastlo le sab-Ijarsko gospodstvo. En dan v Furlaniji. Iz Gorice voziS se vedno po lepi Siroki pa ravni cesti, tija doli v bogato furlaoijo. Baji pa potujem po naSik goratib ter romantienih krajih, nego po onih skozi in skozi enolicnih, zelo dolgocasnih i'urlauskih cestah. Trgi in sploh vasice v Furlaniji so jako cedni, ljudstvo zelo delavno, pb polenti se zivi, katero mu njihovi paSe furlanski posestniki milostljivo puste, mej tem, ko je vino, in psenica le zanj. Kormiri je velik terg, kateri vecinoma od slovenskjh Bricov zivi, govori se le furlauski a Slovenca liajdeS i tarn. Od tukaj Sli smo skoz nizne vasice ob meji, mej njimi je zgodo-vinsko znamenita VerSa, kjer so leta 1866 naSi avstrijski vojaki Italijane poSteno naSeSkali in nazaj vrgli. Pra-vil mi je star moz, da je tedaj vse bezalo, kar je le moglo, ker so sploh Furlani zelo vdani avstrijskej monarhiji. Pa so v resnici pokazali ob priliki 25 letnice cesarjeve poroke, le sem ter tija vdobiS stras-tnega italijanisima s cnum podbratkom. Ko je neki it#»nski „capiSanoa (stotnik) 1.1866 prasal cerkovnika: Mali je avstrijec ali lab?" sior noaltris sin todesch \u (nmi smo nemcitf) a hlace so se mu tresle, ko mu je ta potisnol par frankov, da ga je peljal na tamoSuje cerkve stolp, od kjei si je oglc-dal lepo furlansko planjavo pa naSe slovenske gore. In prav teh naSih gora so se bili tedaj Italijani hudo prestraSili in gotovo sinemo upati, da jih ne bodo | nikdar prekora&li, dokler biva tu slovenski korenjak. fiervinjau je jako fcivaheu kupcijski kraj, kamor ! sleherni teden mali paruik iito iz Trsta vozi; liiSeso jako okusne in ulice snazne pa snoke. Tukaj smo dobili par poStemh Slovencev in prav dobro je bilo I kosilo pri slovenski kvemarici ICatrici. Naj zanimiveji za tujca je pa slavno znan Oglej ali Akvileja, in tudi mi smo si ogledali krasni dom pa stolp, ki je Se edina ptica od kervavih bojev di- vjili llunov. Streha na stolpu je obiascna in na njej gnjezdijo Skorti; pa kcasen pogled je iz stolpa tija doli po ltaliji, mogocuo se vzdigavajo verhunci na&ih gora, celo mesto Terst vidiS pri fcistem zraku. ^e znamiteji je muzej, kjer vidiS izkopane kamenSte po- dobe raziiu posode iz ilovce, mramora, zolc/a itd. vsa- ke bai^e deuara, orozja, celo leseno Sivanko od tedajnih <5asov najdeS in so vedno izkopavajo starinsko vredno- sti iz patribarskih Lasov starega ()gleja. Blixu Ogleja I je Bitterjevo posestvo Monastir in po uljudnosti g, I Ko:nela ogledali smo si velike kravjo ter konjsko lile* I ve. Nad 120 krav nusuoga plemeha smo vidili a zde- I lo se nam je vse proved nobel ter neekonomieno. Tu- I kaj so tudi velike rizei'o pa krasno ravno poljc. I Zdaj pa hajd po dolgi etiolicni cesti, obdani z I bogatitn poljem i trto v GradiSko. I U2e od dalefi zagledas lep grad univerzo kaznjen- I cev in raznih hudodelcev obdau z visokim zidovjem I ter skozi i skozi prekri^animi okni, /raven tega [k- I dobro z vojaSkimi strai^ami preskrbljen. TamoSuji go- I spod u6itelj nam je vec zanimivega od teh svojih u- I ceucev pripovedoval iu zal nam je bilo, da smo pre- I kasno dosli ter nij nam bilo ve6 mogo6e v znaraeuito I pa strahovito kazniluico, kjer je vec hudodelcev nego I ima leto dnij. Mej njimi so tudi o\d slepa»fji od Bii- 1 gura vdobi," gotovo Se bralcem nSocew dobro znani. I Pravil nam je gospod ucitelj, da vsak obsojenec, ko I ga tija pripeljejo, mora k spovedi i sv. obhajilu potem I dobi Buuiiormo" in ce nij crez 30 let star sleherni I dan v Solo. Z uCenci pravi, da je jako zadovoljen ter I ga radi imajo in Se hujSi razbojnik postane miren in J tin ko prestopi troje ^eleznih vrat. Da se tem Iju- I dem preslabo ne godi, je uie znana stvar, sicer nebi I se tako polnili zapori pri nas. I PoslovivSi se pri prijaznera slovenskem ter na- I rodnem ucitelji kazuilnice odrinili smo sopet v Gorico I zadovoljni z doiivelim zanimivim duevom. P* n. gg. druStveniki „Sloge.u Ker se je ve-6ina odbornikov odpovedela, vabim vse p* n. gg. druSt-venike v izreden obfien Zbor, ki bo dne 24. juli-ja tl. ob 11/2 popol. v prostovih GoriSke Oitalnice. Na dnevnem redu bo 1 Yolitev predsednika iu novega odbora* V Gorki 8. juli-ja 1879 Slovensko polit. druStvo „Slogaa Podpredsednik JOS. MASERA. Domade stvari. P. n. gospodom narocnlkom „So6e.K V-ljudno vabimo v.«e one gt narocnike, ki niso letos se nic posljali na rafiun naroCnine, da nam neraudoma posljejo narofinino za prvo polletje, ker tudi mi ima-mo tiskarni Se mnogo poplaCati. Zaradi raznih vzrokov, nismo mogli izdati zadnje Stevilke. Na mnoga vpraSanja danes lefto odgoyarjamo, da bomo po vsej moci skrbelt za izdavanje lista, ako bomo dobili za uredovanje sposobnega mo^a. Nade-jamo se, da se stvari urede do prihodnjega lista. LastniStvo nSofie.K Izi& volitev na GoriSkem. Izvoljeni so sle-deCi drzavni poslanci; a. za kmetske slovenske obiine: gospod And. vit. Winkler c. kr. dvorni svetovalec in de2elnega glavarja namestnik; b. za laSke kmetske obfiine: thcol. prof. Dr, Valussi. c. za mesta in trge: gospod grof Fr. Coronini-Cronberg, predsednik c. kr. kmetj. druStva v Gorici. (I za veliko posestvo: gospod Dr. Al. vitez Pajer-Monriva. dezelni glavar v Goriei. Zahvala. Vsim onim gospodom narodnim vo- lilcem, ki so pri driavnozborski volitvi._dne_30,-p________ m. za me glasovali, izrekam najsrSniSo zahvalo. V Gorici 6. juli-ja 1879. Franjo PovSe. Visoko c. k, ministerstvo za uk in 'bogo-Lastje je s castitim ukazom od 31. raajat.l. St. 6494 dovolilo, da naj se ustanovi za Solsko leto 1870(80 na ProReka pripravljavni razred za dijake slovenske narodnosti, kteri mislijo, potem ko so doverSili ta razred obiskovati eno nemskih srednjih iol v Tritu. Dan, na kteri se odpre ta pripravljavni razred, se da na zuanje ob svojem casu s posebnim oznanilom.; Vabilo k besedi, katero napravi bovSka narod-na eitalnicu 18. jul^Ja 1879, v gostilni npri pofiti". Program: 1. Petje. 2. Igra. 3. Petje. 4. Deklamaeija, 5. Petje. 6. Igra. 7. Petje. Po besedi pies, Vstopnina k besedi 20 kr. Za otroke 10 kr. Sede2 10 kr. V* stopnina k plesu za moSke 80 kr. ZaLetek besede 8I/0 zvecer. K obilni udele^bi uljudno vabi odbor. Huda nevihta. Dne 2. julijazvecer jo bilapo vipavski dolini huda nevihta, tresk in groin. Okoll 9. ure je treStilo v eno hiSo v Oseku pod Cavnoin, ter je takoj ubilo pridnega'hiSnega gospodarja Jan. Ba-dalita pri ognji^u, njegovo 2eno je pa oinotilo, pa ! vendar uj ozdraviti, Zapustil je ubogi veni, ki je nedavno vtiM iz Hercegovine, 5 nepreskrbljeitih otrok. Zopet ena zgodbu, ki nam pravi; „Uodite pri* pravljeni, ker ne veste ne dneva no ure, kedaj Gospod po vas pride." Iz Skof jo Loke se nam poroCa, da so tolovaji vlomili v dr. Kraussevo stanovanje v Gradu ie predno je priSel domu, ter tarn ga za vratmi Mali. Ko zvecer okoli enajstih pride domu, ga vdaii tolovaj za vratmi CakujoC z Mumo igio, kakorSne so za voz, po glavi, potem mu pobere kljuce in poiS6e Se tistega od sodnijske kase. To potem ueso z grada iu jo zu-naj odpro. Vzeli so nekaj Lez 600 gld. gotoviue, hra-niluifue knjige pa vse pustili. Vse kaze, da so bili tuki, kterim je bil ves grad znan. Sodnija dozdaj neki Se uima nobenega zauesljivega sledu uododeluikov, vsaj se ni mogla uikogar pdjeti. Dr. Kvauas ima ce-piujo prebito, k zaveduosti je priSel, a te2ko da bi I ostal 2iv. 0 dogodbi nima prav nobenega spomina. SI. Kopersko uditeljiSdo. Za izpit zrelosti se je oglasilo lepo Stevilo maturautov in sicer: 28 gojen-cev 4. leta tukajSnjega, 2 lansko leto reprobirana in 4 vnanji. Po narodnosti jih je 18 Slovencev, 2 I llrvata in ostali Italijani. Pismene skuSnje so se pri-I cele 1. julija in ustmenc bodo 15. t. m. Po zrelostuej skuSnji so skuSnje treh prvih tecajev. Slovcnci dobd letos inaogo dobrih uCiteljskih moci. Solsko leto kon-aamo z 31. julijem. Te^kim srcem se bodemo takrat poslovili od dobrih in izurjenih pevcev, ki nas letos zapustijo, upajmo paC, da se najde dober naraScaj I VroCina je tu grozna iu tudi komarjev nam ne pri-maujkuje. Poziv na drug! tedaj slavjanskega alma-naha. «Slavjanski almanah," ki je del letos pervikrat v goste na sever i na jug med brate Slavjane, sprejet je bii povsod nepricakovano prijazno. Razni veljavoi listi, political i beletristicni, razgovarjali so bo v tej knjigi enako dobrohotno i ugodno. Tudi oni, kateri so ostro sodili; odobravali so natnen „almanahov,w hva-lili i priporocevali so nadaljnje izdajanje „slavjanske-ga almanaha.* Tako ugodno pripoznavanje je napotilo izdatelja i urednikenaizdajo drugegaletnika „slavjanske-ga almanaha." Perva skerb pri tem delovanji nam bode, da se doseze namen naliiianahovtt vedno popolniSe. Na to stran nam bodo v prid laBtne skuSnje pri pervem letniku i premiSljeni soveti, katere so nam dali pre-sojevalci v javnih listih. ^Almanahu1* je dana velika naloga, ker 2eli se-znaniti obcinstvo z obliko i z duhom, ki se ka2e v raznih jezikih slavjanskega plemena. Ali poleg tega pervega i najsploSnejSega namena ho6e Balmanah,, po* dajati tSitateljem take snovi, ki osvetljujejo posebno-sti slavjanskih np.rodnosti. Zato je za „almanahK samo tako gradivo pri-pravno, ki v leposlovnih, de tudi prav icratkih izdel-kih oznaduje miSljenje i Cutjenje doticnih na-rodov, dalje ki v znanstvenih sestavkih opisuje spe-cifiLne kulturne strani bodisi obceslavjanske, bodisi take, ki so samosvojstva posameznih slavjanskih vej. Samo po taki poti utegne tudi mala knjiga v I yeiikosti i osoovi ^lavjauske^a alnnianah^ mm po* spesevati dosevno spoznavanje slavjansk'h narodov. Pc taki poti pvimerjamo razlicoosti slavjanske roed seooj, nterjujemo dobre posebnosti ter jih sprejemlje-mo drag od drugega. kajti noben slavjanski narod ni tako popolen, da ne bi mogel pridobiti na kako stran duSevno pri sorodncm naroda. Po tern je tisto naravao, da vsak pisatelj, ako je Slavjan, pospesnje medscbojno spoznavanje slavjan-skega duba. I v tem doloCenem smislu obrafiarao se na korist Slavjanstva do pisateljev vseh slavjanskih narodnosti, da nam poSiljajo svojc umotvore i znanstvene izdelke. Slavjan sko obcinstvo pa prosimo, naj se obilno oglaSa za zabavo i poduk zares slavjanskega dubs. Nsjprej je pctreba, da se spoznavaiao ter se ucime po naravui poti z gradivom v roki izrazati so-gutje do sobratov. Z obilim narocilom pa je sljednic izdatelju mo-goi& skerbeti ne samu za dobro, ampak tudi razmer-uo debelo i v obliki lepo knjigo. Knjiga bode obstgala, kakor je iz namena raz-vidno, kolikor mogoee v vseh slavjanskib pisnih jezikih okoli 24 pol leposlovne i znanstvene stvarine z T&zmerno enakim prostorom za vsak slavjanski narod, Cena ji bode, kakor vlani, za pred-placnike 1 gl. 20 n., za knjizevno tergovstvo pa 1 gl. 60 n. Narocevanje se bode* sklenilo koneem leta. Knjiga pa izide zacetkom novega leta, Spisi i novel naj se blagovoljao posiljajo po na-slovu: Kadivoj Poznik, Wienu, VIII. Floriaaigasse 17. France Fodgornik. Radoslav Pukl. Radivoj Poznik. Tr$no poro&lo. V Terstn dae 7. julrja. V oMe je kupcija prav mlahovat kajti pri se-danji negotovosti na politienem obnebju spekulacija tako nijma prave podlage; nadalje je vsako leto ob tem fiasi* za kupcijc „Saison mcrte"; vsi trgovski po-sli naiega trga omejeni so na piele narocbe iz notra-njih dtiel. Kava.—Finesortesn dtM niedolgo casa trdno in nij skoro tnisliti na znizanje ccn; nizje kakovosti, posebno pa Bio, dobivajo se pa po tako uizkih cenah, da je skoro opraviceno mnenje, da morejo cene kaj poskoCiti, kakor hitio zacne dohajati kaj ve6 naroceb iz notranjih dezel. Sicer pa so do§la tudi spoiocila iz krajev, od kder dohaja kava, da so tarn cene trd-nej§e postale.— Cene kave so sledece: Rio najnize baze f. 55 do 65, Rio srednje baze f. 65 do f. 70—Fina f. 72 do 76, najfinejSa f. 80 do 84.: Babia f. 72 do 75; Santos f. 73—f. 805, Java f. 98—f. 100, Malabar native fina f. 94—f. 100, Ceylon native f. 86—f. 100, Ceylon plant, srednje fina f. 112—f. 120, fina f. 125 —f. 135, najfineja f. 136—f. 145, Perl f. 148—f. 150, Moka f. 116—f. 124, sladka Skorja f. 60—f. 65, po-f. 40—f. 46.— 01 je.—Fine soite namizne posko5ile so v zad-njem Casu prav hitro in izdatno, vsled tega so neko-koliko viSe postaie cene tudi nizjih sort, to je, jedil-nega olja; denes je trg gled6 tega blaga bolj miren in tezko bodo cene tako bitro Se kaj poskodile.— Jedilno olje stane f. 40—44, fiuo iu najfiuejSe f. 46—f. 49, namizno srednje f. 58—f. 60, fino f. 63 —f. 64, najfinejie f. 66 -f. 68. Sadje.—Rozici f. 7.50—f. 9.50, Fige v vencib i 21, Fige v sodih f. 20, Mandlji L 98-f. 100, Po-meranie f. 6, Limoni f. 6, Rozine f. 22—f. 26, Cve-be l 22—25, OpaSa ali grozdice f. 17.50—19— Razno biago.—Rum pravi Jamaica f. 1.25— f. 2.—Liter vino ciperskoj. 38—f. 63 hektoliter, Malaga f. 11—f. 14 aroba; Zveplo sicilsko v kosih f. 7 —f, 7.50, zmljeto f. 8.50—f. 9.50.—Te cene razume-jp se za 100 K.o (kder nij naznanjena mera) v tu-kajSnjem magazinu za rocno placilo z odbitkom 2%, ali pa na 3 mese'ene menjice brez odbitka.— Riz.—Vsled povodnji na Italijanskem posko^ila je nekoliko cena ital. Rizu is tudi na Auglezkem iz-koristujejo ta sluCaj s tem, da drz6 visoko tudi in-dijske sorte. Tendenca je trdna z nagtbom k pora-Steojn. Italijanski Riz ord. f 19, srednji f. 20, pol-fin f. 11, fin 22, najfinej§i f. 23. Rangoon I. verste f. 17, .druge verste f. 16.— Speh in mast, katero.blago je bilo §e pred tie. dplgo zanemarjeno, porastlo je v zadnjem (asu nekoliko in ker so na Anglezkem cene jako trdne in stanovitne, je pray lebko mogoce, da oboje, §peb in mast, §e kaj poskoCi.—Denes se tudi tukaj cene na-gibajo k porastenju in sovdenasnje cene se zmerom jako vabljive za kupce.—Speh debel po 10—14 kosov v zaboju brezmeren f 36—f. 39, po 18 do 20 kosov f. 31—f. 35, mast Bancroft najfinejSa f. 45—f. 46, Wilcox La f. 41—f. 42, Loj f. 43—44.— Petrolij je tako moeno padel v ceni, da tako nizkih ceii dozdaj se nijsnio nikoli imeli. Denes velja Petrolij y sodib f. 11, za previdenje v mescih septeinb., oktober, november, decemfaer f. 10.50—f. 10.75. Na ta knp menijo mnogi da ne more biti uevarnost za zgobo.— ' Domafii pridelki. — V tem blago je prav malo opravila, vsa prodaja je omejena na Iokalno po-trebo. Fizol cokrenec (koks) f. S.f»0-f. 9. b*l f.8.50f bohinec ali ribniSki f. 8, mesan f. 6. — Mnslo lepo naravno L verste f. 75—f. 80, Konoplji- f. 18—f. 19, Pros6 f. 10.—Vse te cene raznmejo se za 100 kilo v tukajsnjem magazinu proti tofinem plaCilnbr«zodbitka. Milesich & Didenec. P. S. Colnina znese: od Kave in Popra f. 24, od Olja L 2740, od RoziCev 1 2V od R«z*» Cvcb,.Opase f. 6., od Ruma f. 24, od Limonov f. 4. od Fig f. 5, od Riza f. 1, od Speha in Masti f- 8, od petrolija f. 3.— ^___________, Naznamlo. Cast nama je, nazp.anjati Vam, da — ker je tie-hula firroa Jos. Pipaii & Comp., Katere odgovonia diu-iabnika in kapttalista sva bila podpisana,— osnovala sva na prav taki potllagi in z enakim dfiokrogoni novo trgovsko hiso pod firino: MILESSICH & DOLENC. Razpolagava Cez kapital, ki odgovarja taki tr-govini, iuiava tudi potrt>bne kupCijiike znanosti in sku§nje, kar vse nama daje pogum, da si. obcuistvu ponujava svojo posluzbo na tem trgu. Trst 1 julija 1879 MILESSICH & DOLENC. Dunajska borza. Enotni dr2. dolg v banlcovcift Enotn* dr^. dolg v srebro . Zlata rento...... 1860 Cxi. posojilo . . . ' Akeije narodne banke . . Kreditne akeije ..... London . ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini . . . f . . Driavne marke..... 10 jnltja ~66ll.''65"*"krT 68 -" 35 30 25 I2C 822 2U „ 2?> 116 „ - 022 64 23 ^la^^a^*^ JKSSMkm^^MSS'M ^''"'JiTfll || Poiiiliiclanski eenik r|1 sajTest, iijbolja }iM\\m galop s&tepi oM 1 Ha Steiner-ja tj v Gorici, v Rastelu §t. 292, samo na-iJji sptoti Glesid-eve sladoruice. yj] X>olooeno cene: KJI Popolne vol. obleke za de6ke gl. 2.05 do [jjj 7.40; popolne vol. obleke za gospode gi. 10.20 do 27.60; Vol. saco po najnov. r«i modi gl. 5.55 do 9.45; Mace 3.10 do JJ| 9.35; hlace in oprsnik gl. 5.10 do 12.75 ; P|3 povrsua suknja gl. 8.60 do 22.80; true jfy salonske suknje iz puruvtena gld. 14.55 t&\ | do 23.75; bonjour gl. 8.50 do 16.90; lK oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. Posebnosti: dalui plas&i iz kaY- =^= «vmka; spalne suknje za gospode, [fj lovske suknje, paletoti za gospe itd. B3 Vsako oblacilo se dovrsi po najuo- ^JJj vejsi modi in jako solidno. Tudi naroeila po poslani meri tocno oskrbujejo. M ffiiteljsle slie. U ovom skolskom kotaru jesu izpra^njene sledege sluzbe: 1. uditelja III. verste na jednorazrednoj skoli a Brezovici, sa slovenskim ucnim jezikom; 2. ueitelja III. verste na jednorazrednoj soli u Tatreh, sa slovenskim ueuim jezikom; 3. uditelja III. verste na jednorazrednoj skoli ti Rukaveu, sa hrvatskim ueuim jezikom; 4. poducitelja na troruzrednoj muzkoj §koli u Kastvu sa brvatskim ucnim jezikom; i 5. u&teljice III. verste na jednorazrednoj zenskoj Skoli n JelSanab sa slovenskim ucnim jezikom. Sa ovimi sluzbami so zdruzeni dohodci u-temeljeni zenialjskim zakonom za Istru od 3. novembra 1874. odnosno od 10. decembra 1878, po kojem oni koji traze za podeljenje prositi, imadu redno dokumentirane molbenice; ako su jurve u slu^bi, tragom predpostavljene oblasti, ako jo§te ne sluze, ravnim putem do 15. au-gusta t. g. na ovo e. k. kotarsko $kolsko vjede odpremiti. C. K. KOTARSKO §KOLSKO VJECE VofosJca, 7. julija 1879. r I i=^i SMOHMh pri novcin mo A. BOLKO. „_____ H: Micziiji za bolnike se sprejmejo v ob6ni bolniSnici 6ast. usmjljenih bratov v Gorici. il! Od konkurzno tipravo noduvno na nu? priSlo voliko anglosko fttbriko m britunijti-su'ebro dobili hiuo nalog, «la imj vse pri nas v zulogi k^ccc blago od britanija-»rcbr» za majbeno povrafiilo voznino in t/t dela pla^e delavske, podarimo. Proti vposlanju svoto novcev, a'.i pa tudi proti pov-zetjn pri vsakcj red dolocene ceno lo kot povradlo voz-nine od AtigleSke do Bunaja in kot neznatni del de-lavske place, dobi vsakilo eledoce za cotrti del roolno vrednosti, skoraj zastonj. 6 kom. zlie za jedi od britanija-srebra, in 6 kom. enacih zlie za kavo, skupaj 12 koraadov, stale so preje gld. 6, zdaj pa vseh 12 ko-madov skupaj gl. 1.85 6 n namiznih nozev od britanija-srebra, z an-gleskimi ostriaami od jekla, nadalje 6 kom. enacib vilic, skupaj 12 komadov, ki so prej veljali gl. y, zdaj vseb 12 kom. skupaj gl. 3.10 l zajemalee za mleko, tcske kvalitete, prej gld. %. 7uaj.......gl. —.70 l zajemalee zajuho, najtezjo vrsto, od najbolj- sega britanija-srebra, prejo gld. 4, zdaj gl. 1.10 6 podsravkov za noze od britanija-stebrar preje gld. 2, zdaj ...... gl. —.65 1 klesce od britanija-srebra za sladkor, preje gtd. I, zdaj......gl. -.30 Kazan tega Le elegantne namizno svecnike, pargl. 1.—, 2.—, 2.5U, 3.—; tase, a kr. 50, 75, 8U, gld. 1.—, 1,40; vrcki za, kavo, a gld. 2.—, 2.50, a.-—, 4.—; sladkorne pu§ice, a gld. 2.—, 2.80, i.—, 5.50, 7.—; sladkorne sip-ince, a kr. 25, 40, 75, 90, gld. l.-~; karafindelj m ki« in olje, a gld. 2.50, 2.80, a.50, 4.75, 5.—; puSice za su-rovo masio, akr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; case za juho s padstavkom, a ^ld. 1.00, 2.50, 3.— IflTNeverjetno po cenil^^jf in za vsako gospodinjstvo posebnega priporodenja vredna je slede5a ski ad, obstojeca iz 33 komadov praktid- uih, terizvrstno izdelanih stvarij, narejenibiz naj- iinejsega britanija-srebra za neverjetno malo ceno le gld. 6.45 in sieer: " ' 6 kom. vrlo dobrih namiznili nozev, z roc- g *5» nikom od britanija-srebra s pravo an- " ~ gleskinii srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finib vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa. 6 „ te^kih 4li«r za Jedi od britan.-srebra. B „ zlic za kavo od britanya-srebra, naj- boljse kvalitete. 1 masxvni zajemalee za mleko od bri- tamja-srebra. 1 teski zajemalee zajuho od brit.-srebra. 6 kom. podstavkov od brit.-srebra za noie. 1 izvrstog klesce od brit.-srebra za sladkor. 33 kom. Vse te re6i so izdelane iz najfinejsega brita-nija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane vecno beia, in se od pravega srebra tudi po 20 Ietuem rabljenju ne more razloSiti, za kar se garatt-tuje. Naj se tedaj vsakdo z narocili kolikor mogoco po-hiti, ker pri tako izrednej cenosti so bo kmalu vse po-prodalo. Nasiov in jedini kraj za naroeila v c. k. avstro-oger-ekih provincijah: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: Blau et Kann, Willi, I, liaitettasfi fa i Izdavatelj to otfgotqvM ur^dnik; ANXO^ FABIJANI. — Xiskar; MAli4$<* v ijtimvu