VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2020 .....................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2020 ....................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v septembru 2020 ter ozonska luknja ........................................ 34 16. september – mednarodni dan zaščite ozonske plasti ..................................................................... 41 Meteorološka postaja Zagorci ............................................................................................................... 43 AGROMETEOROLOGIJA 51 Agrometeorološke razmere v septembru 2020 ..................................................................................... 51 HIDROLOGIJA 56 Pretoki rek v septembru 2020 ............................................................................................................... 56 Temperature rek in jezer v septembru 2020 ......................................................................................... 61 Dinamika in temperatura morja v septembru 2020 ............................................................................... 64 Količine podzemne vode v septembru 2020 ......................................................................................... 70 EEA O OKOLJU V EVROPI 76 Vizualizacija okoljskih podatkov ............................................................................................................ 76 ONESNAŽENOST ZRAKA 79 Onesnaženost zraka v septembru 2020 ................................................................................................ 79 POTRESI 89 Potresi v Sloveniji v septembru 2020 .................................................................................................... 89 Svetovni potresi v septembru 2020 ....................................................................................................... 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 93 FOTOGRAFIJA MESECA 97 Fotografija z naslovne strani: Veverica pripravlja zalogo hrane za zimo, Koprivna, 4. september 2020 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Squirrel prepares a supply of food for winter, Koprivna, 4 September 2020 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Iztok Slatinšek Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2020 Climate in September 2020 Tanja Cegnar S septembrom se začne meteorološka jesen. Na državni ravni je bil september 1,3 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 117 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 16 % več kot normalno. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2020 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, September 2020 September je bil toplejši kot normalno. Najmanjši presežek, pod 1 °C, je bil v Beli krajini, na Koroškem, v Pomurju in na Babnem Polju. V večini Slovenije je bilo 1 do 1,5 °C topleje kot normalno. Še nekoliko večji odklon je bil gorah, večjem delu Primorske, delu Notranjske in delu osrednje Slovenije, a na klasičnih merilnih postajah odklon ni presegel 2 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, največ jih je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, najbolj je izstopala Trnovska planota, na Otlici so namerili 476 mm in na Lokvah 406 mm. Padavine so bile obilne tudi v Vipavski dolini in na Snežniku. Na večini ozemlja je padlo od 120 do 240 mm. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu Slovenije, tam je veliko postaj poročalo le o 80 do 100 mm dežja. Padavine so ponekod opazno presegle normalo. Z največjim presežkom je izstopala Trnovska planota, na Otlici je padlo 220 % normalnih padavin, v Zaloščah pa 208 %. Velik je bil presežek tudi v Vipavski dolini. Na dobri polovici Slovenije je bil presežek nad normalnimi padavinami do 60 %. V osrednji in severni polovici države so bila tudi območja s primanjkljajem padavin. Največji primanjkljaj je bil v Kobaridu (padlo je le 66 % normalnih padavin), drugod pa so presegli tri četrtine dolgoletnega povprečja. Manj sončnega vremena kot normalno je bilo v visokogorju, vendar je bil primanjkljaj majhen. Drugod je bila osončenost nad normalno, v večini Slovenije je bil presežek do 20 %. Večji presežek, in sicer do 30 %, je bil v večjem delu severovzhodne Slovenije, na Obali, Krasu, v Vipavski dolini, Brdih, na Trnovski planoti in od tam proti osrednji Sloveniji. Največ ur sončnega vremena je bilo na Obali, Krasu in Goriškem, in sicer od 268 do 244 ur. Na Kredarici je sonce sijalo le 143 ur. Na Kredarici je bilo tokrat 8 dni s snežno odejo, dosegla je debelino 60 cm. September se je začel s hladnim vremenom, a že po treh ali štirih dnevih se je povprečna dnevna temperatura dvignila nad normalo in nadpovprečno toplo je bilo večino meseca (slika 1). Nekoliko pod normalo se je v notranjosti države ohladilo ob koncu druge tretjine meseca, izrazita ohladitev pa je zaznamovala zadnjih pet ali šest dni meseca. Slika 2. Odklon povprečne septembrske temperature na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 2. September temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura zraka 17,5 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Najtoplejši je bil september 2011 (19,4 °C), na drugo mesto se uvrščata septembra 1987 in 2016 (18,3 °C), le malo hladnejši so bili septembri 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). 4 Temperatura ( C) Agencija Republike Slovenije za okolje 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Kredarica 10 Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in September Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 12,7 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 23,4 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili najhladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, takrat je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 26,4 °C. Slika 4. Polje sončnic po meglenem jutru; Trboje, 16. september 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 4. A field of sunflowers after a foggy morning; Trboje, 16 September 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bil september 2020 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,3 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in enako kot septembra 2019. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bila povprečna temperatura 7,1 °C, le malo hladnejši so bili septembri v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C). Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. 12 Temperatura ( C) 8 4 0 Ljubljana Murska Sobota -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Kredarica Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najnižja septembrska temperatura Figure 5. Absolute minimum air temperature in September Rekordno nizke ali visoke temperature v septembru 2020 nismo izmerili. Najnižja temperatura v septembru 2020 je bila v visokogorju izmerjena 26. dne, na Kredarici se je ohladilo na −6,1 °C, v preteklosti je bilo septembra že večkrat precej hladneje. Dan kasneje je bilo najhladneje v pretežnem delu države, v Ratečah se je ohladilo na −0,1 °C, v Slovenj Gradcu na 1,9 °C, na Letališču ER Maribor na 2,4 °C, večinoma pa je bila najnižja temperatura med 3 in 6 °C, v Ljubljani še nekoliko višja (7,3 °C). V nekaj krajih so najnižjo temperaturo v septembru 2020 izmerili zadnji dan; na Letališču Portorož se je ohladilo na 8,3 °C, v Biljah na 6,5 °C, v Postojni na 2,0 °C in v Kočevju na 2,4 °C. Že 5. septembra so najvišjo temperaturo izmerili Novem mestu (28,7 °C), Kočevju (28,9 °C) in Ljubljani (30,0 °C). Na Kredarici se je temperatura najvišje povzpela 9. septembra, izmerili so 13,6 °C. Na Obali je bilo najtopleje 12. septembra, na Letališču Portorož so izmerili 33,0 °C. Drugod po državi je bilo najtopleje 13. ali 15. septembra. V Ratečah se je temperatura povzpela na 25,9 °C, v Biljah na 31,0 °C, v Postojni na 27,0 °C, na Bizeljskem na 30,0 °C. Drugod po nižinah je bila najvišja izmerjena temperatura med 27 in 29 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 34 Ljubljana Temperatura ( C) 32 Murska Sobota 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 20 Kredarica 18 Temperatura ( C) 16 14 12 10 8 6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najvišja septembrska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in September Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2020 je bil en tak dan v Ratečah, drugod po nižinah jih ni bilo, 7 jih je bilo na Kredarici. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Septembra 2016 jih je bilo nadpovprečno veliko, septembra 2017 so bili redki, ponekod pa jih sploh ni bilo. Septembra 2018 so bili neobičajno pogosti. Septembra 2019 jih je bilo ponovno manj, septembra 2020 pa so bili spet nekoliko pogostejši. Na Letališču Portorož jih je bilo 22, v Biljah 21 in na Bizeljskem 16. V Ratečah so bili le trije taki dnevi, v Lescah in Slovenj Gradcu 7. Po nižinah je bilo večinoma od 11 do 16 toplih dni. V Ljubljani jih je bilo 12. Po 17 takih dni je bilo v prestolnici v septembrih v letih 1987, 2011 in 2018; septembra 1961 jih je bilo 16. Poleg leta 2017 so bili v prestolnici septembri brez ali le z enim toplim septembrskim dnevom še v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter 2010. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Biljah je bilo 6 takih dni, v Portorožu 7. Z izjemo Goriške in Obale so vroči dnevi septembra redkost in velika večina septembrov mine brez enega samega vročega dneva. Tokrat se je temperatura en dan povzpela na 30 °C tudi v Ljubljani in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo takih dni največ septembra 2011, ko jih je bilo 8. 18 15 Topli Vroči Ljubljana Št. dni 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Število toplih in vročih dni v septembru Figure 7. Number of days with maximum daily temperature at least 25 and 30 °C in September 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, September 2020 Povprečna temperatura je septembra povsod presegla dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek je bil v Beli krajini, Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Babnem Polju, kjer je bil odklon pod 1 °C. Večina Slovenije je bila 1 do 1,5 °C toplejša kot normalno. Večji odklon je bil gorah, večjem delu Primorske, delu Notranjske in delu osrednje Slovenije, a na klasičnih meteoroloških postajah odklon ni presegel 2 °C. Od sredine minulega stoletja je bil med prikazanimi postajami najhladnejši september 1972, le v Celju je bil nekoliko hladnejši september 1971. Med hladnejše se na Štajerskem in v Prekmurju uvršča tudi september 2017. V visokogorju je bil najtoplejši september leta 1961 s povprečno temperaturo 7,7 °C. V Celju je bil najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 pa je bila povprečna temperatura 17,6 °C. V Portorožu je bil najtoplejši september leta 2011 s povprečno temperaturo 21,0 °C. V Murski Soboti je bil najtoplejši september 2011 s povprečno temperaturo 18,0 °C. Tudi v Novem mestu je bil najtoplejši september 2011 (18,6 °C). Slika 9. Meteorološka postaja Predel; 9. september 2020 (foto: Anže Medved) Figure 9. Meteorological station Predel, 9 September 2020 (Photo: Anže Medved) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Temperatura (°C) 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 18 Murska Sobota Temperatura (°C) 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 22 Portorož Temperatura (°C) 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 18 Celje Temperatura (°C) 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 8 Kredarica Temperatura (°C) 6 4 2 0 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 10. Mean air temperature in September 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 35 Ljubljana 30 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 25 5 20 0 15 Kredarica -5 10 -10 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 35 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Bilje 30 20 20 15 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Portorož 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 30 Novo mesto Celje 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 20 15 15 10 10 5 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 30 25 25 20 20 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 30 15 15 10 10 5 Let. Maribor 5 Murska Sobota 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, september 2020 Figure 11. Maximum (red line), mean (black) and minimum (blue) air temperature, September 2020 10 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 Padavine (mm) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 450 400 Ljubljana Padavine (mm) 350 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Padavine (mm) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Novo mesto Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 700 Padavine (mm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 12. Septembrske padavine Figure 12. Precipitation in September 11 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2020 Figure 13. Precipitation amount, September 2020 Slika 14. Višina padavin septembra 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 14. Precipitation amount in September 2020 compared with 1981–2010 normals Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 13. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, največ jih je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, najbolj je izstopala Trnovska planota. Na Otlici so namerili 476 mm in na Lokvah 406 mm. Padavine so bile obilne tudi v Vipavski dolini in na Snežniku. Na večini ozemlja je padlo od 120 do 240 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu Slovenije. Tam je veliko postaj poročalo o le 80 do 100 mm dežja. Septembra 2020 so padavine ponekod opazno presegle normalo, na več manjših območjih v osrednji in severni polovici države pa so za njo zaostajale. Z največjim presežkom nad normalo je izstopala Trnovska planota. Na Otlici je padlo 220 % normalnih padavin, v Zaloščah pa 208 %. Velik je bil presežek tudi v Vipavski dolini. Na dobri polovici Slovenije je bil presežek nad normalnimi padavinami do 60 %. Kot že omenjeno so bila v osrednji in severni polovici države tudi območja s primanjkljajem padavin. V Kobaridu je padlo le 66 % normalnih padavin, v Vedrijanu 75 %, v Velenju 76 %, Slovenj Gradcu in Trenti 77 %, v Ribnici na Pohorju 79 %. Drugod so padavine presegle štiri petine dolgoletnega povprečja. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 5 na severovzhodu države do 12 na severozahodu in ponekod v gorah na severu države. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Odklon septembrskih padavin na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 15. September precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili podatke o padavinah za nekatere merilne postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni podatki o padavinah, september 2020 Table 1. Monthly precipitation data, September 2020 Postaja Črnivec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Laško Gornji Grad Lendava Kobilje NV 887 362 876 622 487 240 739 720 222 428 190 185 RR 209 202 200 163 254 179 222 192 133 182 108 92 RP 125 144 120 77 99 66 82 125 111 118 121 93 SD 9 8 12 10 10 10 11 8 6 7 5 5 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation ≥ 1 mm − altitude (m) Slika 16. Siliranje koruze; Paradišče, 19. september 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Paradišče, 19 September 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Iskrba Lisca Lesce Godnje Breginj Povprečje 1981─2010 Portorož September 2020 Murska Sobota Kobilje Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. Maribor Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Bilje Lokve Otlica Vojsko Kneške Ravne Kobarid Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Škofja Loka Črnivec 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2020 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in September 2020 and the 1981–2010 normals V Ljubljani je padlo 133 mm dežja, kar je 10 % manj od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm) in 1975 (45 mm). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici septembra največ padavin leta 2010, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povprečja. Sledi mu september 2017 (344 mm), kot obilno namočeni izstopajo tudi septembri 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). Padavine so bile od 24. do 26. septembra izrazito neenakomerno razporejene. Večina padavin je padla med večerom 24. in jutrom 26. septembra. V zahodni polovici Slovenije je padlo med 50 in 200 mm, na območjih z dolgotrajnimi nalivi pa tudi prek 200 mm. V vzhodni polovici države je bilo padavin manj, ponekod pod 30 mm. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje V noči s 24. na 25. september so bili na Goriškem in še ponekod na alpskodinarski pregradi krajevno zelo močni kakšno uro trajajoči nalivi, drugod pa je več ur močneje deževalo. Kasneje so bile padavine manj intenzivne, krajevno pa so tudi drugod po Sloveniji do noči na 26. september še nastajali nalivi. Po povratni dobi so bili ponekod najbolj izstopajoči nalivi, ponekod drugod večurno deževje s 24. na 25. september, spet drugje pa 24-urno ali malo daljše deževje s presledki. Najbolj izstopa izredno močan naliv v Biljah pri Novi Gorici 25. septembra okoli 2. ure zjutraj, samodejna meteorološka postaja je tam namerila 54 mm dežja v 20 minutah in kar 104 mm v eni uri. To je eden najmočnejših zabeleženih nalivov v zgodovini meteoroloških meritev pri nas. Ob ohladitvi v noči s 25. na 26. september je v gorah snežilo; na Kredarici je zapadlo 28 cm snega, na Krvavcu 17 cm, na Vršiču 15 cm, na Rogli 11 cm in na Pavličevem sedlu 8 cm snega. Snežna odeja je ob koncu septembra na nadmorski višini okoli 1500 m redek pojav. Več o tej epizodi obilnih padavin lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-veter_24–26sep2020.pdf Na sliki 22 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Septembra 2020 je osončenost zaostajala za normalo le v visokogorju, na Kredarici je bilo 3 % manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Drugod je bilo več sončnega vremena kot normalno, v večini Slovenije je bil presežek do 20 %. Večji presežek, in sicer do 30 %, je bil v večjem delu severovzhodne Slovenije, na Obali, Krasu, v Vipavski dolini, Brdih, na Trnovski planoti in od tam proti osrednji Sloveniji. Največ ur je sonce sijalo na Obali, v Portorožu so zabeležili 268 ur sončnega vremena, v Godnjah je sonce sijalo 255 ur, v Biljah pa 244 ur. Slika 18. Stabilno in toplo vreme je vabilo v visokogorje; Mangart, 2679 m. 5. september 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Mt. Mangart (2679 m a.s.l.), 5 September 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 56 12 48 65 10 40 10 52 8 32 8 39 6 24 6 26 4 16 4 13 2 8 2 0 3 5 7 56 Portorož 49 10 100 6 21 4 2 0 Osončenost (ura) 8 7 0 1 3 5 7 Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Bilje 12 10 8 60 6 40 4 20 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 63 14 Novo mesto 12 54 30 10 45 10 24 8 36 8 18 6 27 6 12 4 18 4 6 2 9 2 0 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) 36 7 0 14 Celje 5 80 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 42 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 56 12 48 25 10 40 10 20 8 32 8 15 6 24 6 10 4 16 4 5 2 8 2 Murska Sobota 30 0 0 1 3 5 7 14 Let. Maribor 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 Osončenost (ura) 35 Padavine (mm) Padavine (mm) 120 35 14 Padavine (mm) 12 28 3 140 14 12 0 1 Osončenost (ura) Padavine (mm) 42 Ljubljana 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Padavine (mm) 1 14 Osončenost (ura) 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) 78 Padavine (mm) 14 Kredarica Osončenost (ura) 91 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2020 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2020 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1957 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 300 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Sunshine duration 17 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Odklon septembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 21. September sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Najmanj ur sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer le 143, v Bohinjski Češnjici je bilo 182 ur sončnega vremena, le malo več sončnega vremena je bilo na Koroškem (184 ur). V Ratečah je sonce sijalo 190 ur, drugod po državi je bilo sončnega vremena več. Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 22. Bright sunshine duration in September 2020 compared with 1981–2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 200 ur, kar je 12 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen je bil september 2011 (254 ur), drugi najbolj sončen je bil september 1997 (250 ur), na tretje mesto se je uvrstil september 2016 (227 ur). Po obilici sončnega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici septembra 2017 (100 ur), le malo več sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Po nižinah v notranjosti države septembra na manjše število jasnih dni vpliva pojav jutranje megle. Septembra 2020 je bilo največ jasnih dni na Obali, in sicer 14, po 13 jasnih dni je bilo v Biljah in Murski Soboti, v Postojni 10. Drugod po državi so našteli od 4 do 9 takih dni, v Slovenj Gradcu pa le 3. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi (slika 23); od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. Oblačen je dan z oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih našteli 11. V Kočevju jih je bilo 9, v Novem mestu 7. Po 3 take dneve so zabeležili v Murski Soboti, na Letališču ER Maribor in v Črnomlju. Drugod po državi so našteli od 4 do 6 takih dni. V Ljubljani je bilo 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 oblačnih dni (slika 22). V prestolnici je bil septembra 1985 le en tak dan, po 16 takih dni je bilo v septembrih 2017 in 1993. 20 Št. dni 16 Ljubljana Jasni Oblačni 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v septembru Figure 23. Number of clear and cloudy days in September Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Obali, Goriškem in v Murski Soboti, kjer so oblaki v povprečju prekrivali od 3 do 3,5 desetin neba. Po večini nižinskega sveta je bila povprečna oblačnost od 4 do 5,5 desetin, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,6 desetin neba. Slika 24. Pripravlja se k plohi; Ljubljana, 23. september 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Before rain, Ljubljana, 23 September 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, september 2020 Table 2. Monthly meteorological data, September 2020 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Letališče Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD TX 5,3 1,7 7,9 12,7 1,1 19,8 18,9 1,7 26,0 15,7 1,7 22,1 14,6 1,1 22,8 17,5 1,5 23,4 17,0 1,3 24,6 16,7 1,3 23,5 16,6 0,9 23,9 15,7 1,1 23,6 16,5 1,4 23,6 14,6 0,8 22,2 16,0 0,8 23,7 15,4 1,7 21,5 19,5 1,4 26,2 Temperatura TM TAX DT 3,1 13,6 9 8,0 25,9 13 13,5 31,0 15 11,0 27,0 15 8,5 28,9 5 12,7 30,0 5 11,9 30,0 15 11,8 28,7 5 10,7 28,6 13 10,2 28,5 15 10,8 28,3 15 9,0 27,6 13 10,4 28,6 15 10,9 27,4 13 14,5 33,0 12 TAM −6,1 −0,1 6,5 2,0 2,4 7,3 5,7 5,3 4,5 3,6 2,4 1,9 3,6 4,2 8,3 DT 26 27 30 30 30 27 27 27 27 27 27 27 27 27 30 SM 7 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 3 21 11 11 12 16 12 14 13 15 7 14 7 22 TD 442 89 8 55 61 28 19 28 28 40 38 72 29 52 0 Sonce OBS RO 143 97 190 101 244 122 222 126 Oblačnost PO SO SJ 5,6 11 5 3,4 4,1 5,5 5,2 4,6 4,7 4,3 5 4 9 6 2 7 3 13 10 4 4 4 9 8 200 112 212 121 205 217 184 230 120 107 125 5,1 5,3 3,4 3 5 3 4 3 13 268 120 3,1 4 14 RR 255 219 294 194 164 133 113 149 158 127 120 104 84 147 171 RP 114 137 182 124 109 90 103 115 119 108 114 77 94 97 145 Padavine in pojavi SD SN SG SS 12 2 19 8 12 4 0 7 4 0 8 2 4 0 9 2 12 0 8 4 8 0 6 2 17 0 8 4 0 7 3 4 0 7 4 0 5 2 1 0 7 4 0 5 2 0 9 4 7 5 0 0 SSX 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 29 Tlak P PP 753,5 7,0 918,9 12,3 1009,1 15,5 954,2 14,0 13,2 982,2 15,2 13,7 991,6 15,1 998,6 15,4 988,6 14,7 986,1 14,4 13,6 995,2 14,8 958,1 14,1 1014,9 16,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, september 2020 21 Figure 25. Wind roses, September 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 15 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 24 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 44 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 38 %. V Novem mestu je bilo 34 % vetra z juga in sosednjih smeri. V Portorožu sta izrazito prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, pripadlo jima je 51 % terminov. V Biljah je močno, kar v 66 %, prevladoval vzhodnik s sosednjima smerema. V Murski Soboti je bil veter porazdeljen dokaj enakomerno po smereh. Med obilnimi padavinami in nevihtami med 24. in 26. septembrom 2020 je veter dosegal skoraj na vseh meteoroloških postajah ARSO vsaj moč močnega vetra, viharno moč pa na Primorskem, v višinah in na letališču Cerklje ob Krki. Najmočnejše sunke vetra v tem obdobju so izmerili v višinah (Kredarica 35,2 m/s, Ratitovec 28,6 m/s, Krvavec 18,0 m/s), na Primorskem (Letališče Portorož 26,4 m/s, oceanografska boja Vida pred Piranom 23,1 m/s, Bilje 21,3 m/s, Nanos 19,3 m/s, Tolmin 18,4 m/s, Škocjan 18,2 m/s) in letališču Cerklje (17,5 m/s). Več o tej epizodi okrepljenega vetra lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-veter_24–26sep2020.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečne povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, september 2020 Table 3. Deviations of decades and monthly mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, September 2020 Postaja Brnik Ljubljana Let. Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Osončenost I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sunshine duration I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M 0,9 2,4 −0,8 1,0 1,9 3,5 −0,5 1,5 1,4 2,6 0,2 1,4 0,3 3,4 −1,1 1,4 1,6 4,4 −0,6 1,7 0,9 2,1 −0,5 1,1 1,1 3,1 0,0 1,3 0,7 1,9 −0,4 0,9 1,5 3,6 −0,1 1,7 1,5 2,6 −0,1 1,3 1,1 3,4 −1,1 1,1 1,7 4,1 −0,4 1,7 0,7 1,9 −0,4 1,1 1,1 1,8 −0,4 0,8 0,6 2,2 −0,2 0,8 I. 185 74 102 Padavine II. III. 0 249 0 192 0 250 91 156 111 176 78 139 107 54 91 46 92 0 4 1 1 2 11 3 0 6 2 0 256 169 218 198 196 202 283 462 242 190 199 M 144 90 114 145 124 109 103 119 97 115 137 182 108 77 94 Sončno obsevanje I. II. III. M 122 147 61 117 120 157 62 115 131 139 86 120 137 142 75 120 132 146 69 118 125 102 141 139 111 142 130 163 136 131 82 67 66 75 77 117 100 126 118 107 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura nad normalo, v Portorožu le za 0,3 °C, v Ljubljani pa kar za 1,9 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, polovico normale so dosegle 22 Agencija Republike Slovenije za okolje v Slovenj Gradcu, na Brniku pa je padlo 185 % normalnih padavin. Sončnega vremena je bilo več kot normalno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli le za 2 %, v Biljah pa kar za dve petini. Osrednja tretjina meseca je bila občutno toplejša kot normalno. Presežek je bil v Slovenj Gradcu 1,8 °C, v Postojni pa kar 4,4 °C. Padavin ni bilo, ali pa je padlo le nekaj kapelj. Sončnega vremena je bilo opazno več kot normalno. V hribovitem svetu severne Slovenije je bil presežek okoli 30 %, na Goriškem pa dobre tri petine dolgoletnega povprečja. Razen na Letališču ER Maribor je bila zadnja tretjina septembra nekoliko hladnejša kot normalno, a so bili negativni odkloni majhni, največji je bil −1,1 °C. Padavin je bilo veliko, večinoma so presegle dvakratnik normale, v Biljah pa je padlo kar 462 % normalnih padavin. Sončnega vremena je primanjkovalo, v Ljubljanski kotlini je osončenost dosegla le tri petine normale, na Letališču ER Maribor pa je bilo 86 % toliko sončnega vremena kot normalno. Na Kredarici je bilo tokrat 8 dni s snežno odejo, dosegla je debelino 60 cm. Na Kredarici septembra 2016 in 2018 ni bilo snežne odeje, je pa septembra 2017 zapadlo kar 60 cm snega, torej toliko kot tokrat. Odkar redno opravljamo meritve na Kredarici, še noben september snežna odeja ni prekrivala tal vse septembrske dni. Snežna odeja je na Kredarici najdlje obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letih 2001 in 2017 je sneg prekrival tla 17 dni, med septembre z obstojnejšo snežno odejo se uvrščajo še september 1996 s 15 dnevi, 14 dni pa je sneg ležal v septembrih 1988 in 1977. Št. dni s snežno odejo 25 Kredarica 20 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Število dni s snežno odejo septembra Figure 26. Number of days with snow cover in September Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici namerili v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), v septembru 2017 je bila najvišja snežna odeja debela 60 cm, kar je toliko kot tokrat, med septembre z debelejšo snežno odejo se uvrščata še septembra 2007 (55 cm) in 1984 (54 cm). Maks. višina snega (cm) 100 Kredarica 80 60 40 20 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 27. Največja debelina snežne odeje v septembru Figure 27. Maximum snow cover depth in September 23 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 28. Po izdatnih padavinah na prehodu v september; Rateče, 5. september 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. After abundant precipitation, Rateče, 5 September 2020 (Photo: Iztok Sinjur) Št. dni z nevihto 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 29. Number of days with thunderstorms in September Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Največ dni z nevihto in/ali grmenjem je bilo na Obali, v Portorožu 5, drugod po državi so poročali o dveh do štirih nevihtnih dnevih. Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 17 dni z opaženo meglo, v Kočevju 12. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Št. dni z meglo 25 20 Ljubljana 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Število dni z meglo v septembru Figure 30. Number of foggy days in September Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 8 dni z meglo, kar je 2 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja še ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembrih 1990 in 2015, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. 20 995 990 18 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 Ljubljana 965 960 1 3 5 7 9 16 14 Ljubljana 12 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 31. Potek povprečnega povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare in zračnega tlaka, september 2020 Figure 31. Mean daily vapour pressure and the mean daily air pressure, September 2020 Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvi polovici meseca se je zračni tlak povzpel visoko kar trikrat; 4. septembra je bilo dnevno povprečje 990,9 mb, 8. dne 992,5 mb, najvišje pa je bilo dnevno povprečje 14. septembra z 992,8 mb. Izrazit padec zračnega tlaka je bil sredi zadnje tretjine meseca, 25. septembra je bilo dnevno povprečje 962,1 mb, kar je najmanj v septembru 2020. Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni tlak vodne pare je v prvi polovici meseca trikrat presegel 18 mb, 6. septembra je bilo dnevno povprečje 18,2 mb, 10. dne 18,4 mb, največ v celotnem mesecu pa 13. septembra z dnevnim povprečjem 18,6 mb. Prvo večje znižanje je bilo 19. septembra, ko se je dnevno povprečje spustilo na 11,9 mb, najnižja vrednost meseca pa je bila dosežena 26. septembra z 10,3 mb. SUMMARY At the national level, September was 1.3 °C warmer than normal, 17 % more precipitation fell than normal, and sunshine duration was 16 % above the normal. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje September was warmer than normal. The anomaly up to 1 °C, was observed in Bela krajina, Koroška, Pomurje and Babno Polje. In most of Slovenia it was 1 to 1.5 °C warmer than normal. The anomaly was even slightly higher in the mountains, most of Primorska, part of Notranjska and part of central Slovenia, but on classical measuring stations the anomaly did not exceed 2 °C. Precipitation was distributed unevenly. The most precipitation fell in the hilly world of western Slovenia, with the Trnovska planota standing out the most, 476 mm fell at Otlica station and 406 mm at Lokve. Precipitation was also abundant in the Vipavska dolina and Snežnik. In most of the territory from 120 to 240 mm of rain fell. The least rain was observed in the northeast of Slovenia. Many stations reported only 80 to 100 mm of rain. Precipitation was noticeably above normal in some places. The Trnovska planota stood out with the largest surplus. 220 % of normal precipitation fell in Otlica and 208 % in Zalošče. There was also a large surplus in the Vipavska dolina. In more than half of Slovenia, the surplus was above 60 % of normal precipitation. There were also areas with a deficit of precipitation in the central and northern half of the country. The largest deficit was in Kobarid (only 66 % of normal precipitation fell), while elsewhere precipitation exceeded three quarters of the long-term average. There was less sunny weather than normal in the highlands, but the deficit was small. Elsewhere, there was more sunny weather than normal, with a surplus of up to 20 % in most of Slovenia. A larger surplus, namely up to 30 %, was in most of northeastern Slovenia, on the Coast, Kras, Vipavska dolina, Brda, on the Trnovska planota and from there towards central Slovenia. The most sunny weather was on the Coast, Kras and the Goriška region, with 268 to 244 hours. On Kredarica, the sun shone for only 143 hours. On Kredarica were 8 days with a snow blanket, it reached a thickness of 60 cm on 29 September. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V SEPTEMBRU 2020 Weather development in September 2020 Janez Markošek 1.–2. september Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno manjše, krajevne padavine Vzhodno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje, od zahoda pa se je drugi dan nad Alpe širilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bila nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom dolina s hladnim zrakom. Prvi dan zjutraj je dež od zahoda ponehal, čez dan se je delno zjasnilo. Popoldne so predvsem na severnem Primorskem in Notranjskem nastale še krajevne plohe. Tudi drugi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem na severu občasno tudi pretežno oblačno. Zjutraj so bile krajevne plohe v severozahodni Sloveniji, popoldne pa v zahodni in južni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, drugi dan na Primorskem do 25 °C. 3. september Sprva zmerno do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, nato razjasnitve, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji je še rahlo deževalo. Popoldne se je zjasnilo, le v severovzhodni Sloveniji so še nastale kratkotrajne krajevne plohe. Na Primorskem je dopoldne pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Goriškem in ob morju okoli 27 °C. 4.–5. september Pretežno jasno, ponekod po nižinah zjutraj megla V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 23 do 28 °C, drugi dan pa je bilo še za stopinjo ali dve topleje. 6. september Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer plohe in nevihte, vzhodni veter Nad Skandinavijo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je segala do Alp. Zjutraj je bilo pretežno jasno, pozneje pa spremenljivo oblačno. Proti večeru so bile v severni polovici Slovenije krajevne plohe in nevihte, ki so se v zahodni Sloveniji nadaljevale v noč. Ponekod je pihal vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 30 °C. 7. september Sprva oblačno s krajevnimi padavinami, popoldne delne razjasnitve, šibka burja Hladna fronta je zjutraj oplazila Slovenijo, v višinah pa se je južni del doline s hladnim zrakom nad zahodnim Sredozemljem odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Na 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo zjutraj še pretežno oblačno, v severozahodni Sloveniji so bile krajevne padavine. Popoldne se je delno zjasnilo, pihal je severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 27 °C. 8.–9. september Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, prvi dan šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je segalo od Francije do Črnega morja. V višinah se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Prvi dan je na Primorskem še pihala šibka burja. Toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 28 °C. 10.–12. september Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, vzhodni veter, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je segalo od Francije do Črnega morja in naprej proti severovzhodni Evropi. V višinah se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel zrak (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo, v notranjosti Slovenije občasno zmerno oblačno. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Toplo je bilo, na Primorskem so bile najvišje dnevne temperature okoli 30, drugod od 23 do 28 °C. 13.–15. september Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, šibka burja, toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem malo nad 30 °C. 16. september Pretežno jasno, popoldne in zvečer posamezne plohe in nevihte, toplo Nad Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je ob šibkih vetrovih postalo nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, popoldne so nastale posamezne plohe, pozno zvečer na severozahodu nevihta. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. 17. september Pretežno jasno, popoldne spremenljivo s plohami in nevihtami, severovzhodnik, burja Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je iznad zahodne Rusije segala do Alp in oplazila tudi naše kraje (slike 7–9). Sprva je bilo pretežno jasno, popoldne in zvečer pa, razen na zahodu, spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem okoli 30 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 18. september Postopne razjasnitve, več oblačnosti na jugovzhodu, vzhodnik, burja, hladneje Hladna fronta se je pomaknila nad kraje jugovzhodno od nas, za njo se je nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Postopno se je zjasnilo, bolj oblačno je bilo tudi popoldne v jugovzhodni Sloveniji. Tam je zjutraj še rahlo deževalo. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladneje je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 26 °C. 19.–20. september Pretežno jasno, občasno koprenasta oblačnost, prvi dan še šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Na Primorskem je 19. septembra še pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 27 °C. 21. september Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer krajevne plohe Nad Alpami je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad zahodno Evropo in Alpami slabo izrazito jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe, ki so se nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. 22.–23. september Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je od jugozahoda pritekal vlažen zrak (slike 10–12). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in predvsem na Primorskem tudi posamezne nevihte. Pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na vzhodu do 25 °C. 24.–26. september Prehod izrazite hladne fronte – dež, nevihte, jugozahodnik, burja, ohladitev Prvi dan se je nad severozahodno Evropo poglobilo ciklonsko območje in se naslednji dan pomaknilo nad srednjo Evropo. Hkrati je drugi dan nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo sekundarno ciklonsko območje (slike 13–15). V višinah se je dolina s hladnim zrakom spuščala proti zahodnemu Sredozemlju, se izostrila in približala našim krajem. Nad nami se je krepil topel in vlažen jugozahodni veter, ozračje je bilo nestabilno. Ciklonsko območje se je v noči na 26. september s svojim središčem pomaknilo nad Panonsko nižino. V spodnjih plasteh ozračja je v njegovem zaledju k nam pritekal občutno hladnejši zrak. Prvi dan je bilo na zahodu pretežno oblačno, ponekod je deževalo. Drugod je bilo delno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Nastalo je nekaj kratkotrajnih ploh. Pihal je jugozahodni veter. Ponoči se je dež na zahodu okrepil, nastajale so tudi nevihte. Do jutra se je razširil na vso Slovenijo. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami in nevihtami. Pihal je južni do jugozahodni veter, ki je bil ob morju in v višjih legah okrepljen. V noči na 26. september je pogosto deževalo, meja sneženja se je spustila do okoli 1200 m nadmorske višine. Prehodno je zapihal severni veter, na Primorskem burja. Zadnji dan dopoldne je dež ponehal, oblaki so se popoldne trgali, nastalo je še nekaj kratkotrajnih ploh, pozno zvečer tudi ob morju. Občutno se je 29 Agencija Republike Slovenije za okolje ohladilo, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 13, na Primorskem do 17 °C. Podrobneje o dogajanju od 24. do 26. septembra na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-veter_24–26sep2020.pdf 27.–28. september Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, hladno Na vreme pri nas je vplivalo ciklonsko območje, ki se je južno od nas poglobilo in se z enim od svojih središč prek naših krajev pomaknilo nad Panonsko nižino. V višinah je bilo nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16– 18). Sprva je bilo delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan je oblačnost od juga naraščala, proti večeru je na jugu pričelo deževati, ponoči se je dež razširil na vso Slovenijo. Prehodno je zapihal severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja. Tudi drugi dan je bilo pretežno oblačno, občasno je še deževalo, v prvi polovici noči pa je dež povsod ponehal. Po Sloveniji je padlo od 20 do 60 mm padavin, največ v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 14, v jugovzhodni Sloveniji do 18 °C. 29.–30. september Pretežno jasno, predvsem na vzhodu občasno zmerno do pretežno oblačno, zjutraj megla Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. Prevladovalo je povečini sončno vreme, le v vzhodni Sloveniji se je na obrobju višinskega jedra hladnega zraka občasno pooblačilo. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 14 do 19 °C, drugi dan pa je bilo za dve do tri stopinje topleje. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 9. 2020 ob Slika 2. Satelitska slika 7. 9. 2020 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 7. 9. 2020 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 7 September 2020 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 7 September 2020 at Figure 1. Mean sea level pressure on 7 September 2020 12 GMT at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 12. 9. 2020 Slika 5. Satelitska slika 12. 9. 2020 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 12. 9. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 12 September 2020 at Figure 6. 500 mb topography on 12 September 2020 at Figure 4. Mean sea level pressure on 12 September 2020 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 17. 9. 2020 Slika 8. Satelitska slika 17. 9. 2020 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 9. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 17 September 2020 at Figure 9. 500 mb topography on 17 September 2020 at Figure 7. Mean sea level pressure on 17 September 2020 12 GMT 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 9. 2020 Slika 11. Satelitska slika 22. 9. 2020 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 9. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 September 2020 at Figure 12. 500 mb topography on 22 September 2020 at Figure 10. Mean sea level pressure on 22 September 2020 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 9. 2020 Slika 14. Satelitska slika 25. 9. 2020 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 9. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 September 2020 at Figure 15. 500 mb topography on 25 September 2020 at Figure 13. Mean sea level pressure on 25 September 12 GMT 12 GMT 2020 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 9. 2020 Slika 17. Satelitska slika 28. 9. 2020 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 9. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 September 2020 at Figure 18. 500 mb topography on 28 September 2020 at Figure 16. Mean sea level pressure on 28 September 2020 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V SEPTEMBRU 2020 TER OZONSKA LUKNJA Climate in the World and Europe in September 2020 and ozone hole Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v septembru 2020 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature septembra 2020 od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for September 2020 relative to the September average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, septembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to September 2020. The darker coloured bars denote the September values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V pretežnem delu Evrope je bila povprečna septembrska temperatura nad normalo (slika 1). Največji odkloni so bili v državah v okolici Črnega morja. Z nadpovprečno temperaturo so izstopali tudi zahodni 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Balkan, Francija in države ob Baltiku. V Franciji je bilo sredi meseca za september rekordno toplo. Nekaj območij je bilo tudi hladnejših kot normalno, med njimi je najbolj izstopala Islandija. Za september nenavadno toplo je bilo v severni Sibiriji, morju Laptevov in Vzhodnosibirskem morju. Tudi celotno Arktično morje je bilo nadpovprečno toplo. Nenavadno hladno je bilo na Grenlandiji, predvsem na severu. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 v °C. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to September 2020 in °C. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Izjemno toplo je bilo na Bližnjem vzhodu. O novih rekordno visokih izmerjenih temperaturah so poročali v Turčiji, Izraelu in Jordaniji. V Izraelu je bil september najtoplejši doslej, dolžina in intenzivnost vročinskega vala v Jordaniji je bila izjemna. Precej nad normalo je bila povprečna septembrska temperatura v delu severne Afrike in Tibetu. Nadaljevalo se je nadpovprečno toplo obdobje na zahodu Severne Amerike. Rekordno visoko se je temperatura proti koncu meseca povzpela v Paragvaju in južni Braziliji. V Avstraliji je bil tokratni september drugi najtoplejši v nizu podatkov. Večinoma je bila temperatura nadpovprečna nad Antarktiko, le del Rossovega morja in zahodno od njega ter na območju Antarktičnega polotoka je bila temperatura pod normalo. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Tudi drugod nad kopnim je bilo večinoma topleje kot normalno. Nekoliko pod normalo je bila temperatura nad osrednjim azijskim višavjem, južno Kitajsko in večino vzhodne polovice Severne Amerike. V tropskem delu vzhodnega Tihega oceana se je nadaljeval razvoj pojava la niña. Septembra 2020 je bila povprečna svetovna temperatura precej nad dolgoletnim povprečjem. Na svetovni ravni je bil september 2020:     0,63 °C toplejši od septembrskega povprečja v obdobju 1981–2010; najtoplejši september v razpoložljivem nizu podatkov; za 0,05 °C toplejši od septembra 2019, ki je zdaj drugi najtoplejši september v razpoložljivem nizu podatkov; za 0,08 °C toplejši od septembra 2016, ki je tretji najtoplejši september. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od povprečne svetovne temperature. V Evropi (slika 2) je bil september 2020 najtoplejši september doslej. Povprečna temperatura je bila 1,8 ºC nad normalo in 0,2 ºC višja kot septembra 2018, ki je drugi najtoplejši september. Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1981–2010 v obdobju od oktobra 2019 do septembra 2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for October 2019 to September 2020 relative to the average for 1981– 2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V dvanajstmesečnem povprečju od oktobra 2019 do septembra 2020 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni:       0,65 ºC nad normalo; najbolj je presegala normalo nad večjim delom Sibirije in Arktičnim oceanom severno od Sibirije in Aljaske; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo, izraziteje na vzhodu; nadpovprečna nad večino kopnega in oceanov; ponekod tudi podpovprečna, najbolj opazno nad zahodno Kanado, južno Grenlandijo in severno Indijo; podpovprečna nad deli oceanov južne poloble, vzhodnim ekvatorialnim Tihim oceanom in severnim Atlantikom med Novo Fundlandijo in Irsko. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Zadnje dvanajstmesečno obdobje je bilo na svetovni ravni skoraj 1,3 ºC toplejše od predindustrijske dobe. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami večja. Povprečna dvanajstmesečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 1,6 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010. Padavine Septembra je bilo v večjem delu Evrope bolj suho kot normalno, bila pa so tudi območja, kjer je bilo padavin več kot normalno. Manj padavin kot normalno je bilo zlasti v večini Francije, Beneluksu, zahodni Nemčiji in večini vzhodne Evrope, vključno z večino Balkana. Več padavin kot normalno je bilo na severu Skandinavije, v severni in osrednji Španiji, osrednji Italiji, Grčiji in na območju, ki se je začenjalo na vzhodnih Alpah in se nadaljevalo proti severovzhodu do Poljske. September je zaznamoval tudi sredozemski orkan (imenovan tudi "Medicane") Ianos, ki je poleg močnega vetra prinesel močne padavine, v Grčiji pa tudi poplave. Morski led Septembra 2020 je bila površina morskega ledu na Arktiki 3,9 milijonov km2, kar je 2,7 milijona km2 oz. 41 % pod septembrskim povprečjem in od začetka primerljivih meritev druga najmanjša površina. Najmanjša je bila septembrska površina morskega ledu leta 2012. Slika 5. Levo: povprečni ledeni pokrov septembra 2020. Oranžna črta označuje rob povprečnega septembrskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na septembrsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Left: Average Arctic sea ice cover for September 2020. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for September for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for September 2020 relative to the September average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Brez morskega ledu je bilo območje severno od Svalbarda pa vse do Čukutskega morja. Največji odmik od normale je bil severno do Karskega in morja Leptevov, kjer je bila tudi temperatura opazno nad 37 Agencija Republike Slovenije za okolje normalo. Severna morska pot je bila brez ledu že tretji mesec zapored. Zgolj v osrednjem delu Arktike so bile razmere normalne. V zadnjih desetletjih je opazen izrazit trend krčenja v vseh mesecih leta, a najbolj očitno septembra. Najhitrejše je bilo krčenje v začetku tega stoletja. Arktično območje morskega ledu je navadno največje marca in najmanjše septembra. Krčenje arktičnega ledenega pokrova ni enakomerno, ampak je najbolj očitno na robovih. Slika 6. Odklon septembrskega arktičnega morskega ledu glede na septembrsko normalo (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all September months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the September average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Antarktični ledeni morski pokrov septembra 2020, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v septembrskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon antarktičnega morskega ledu od septembrskega povprečja obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 7. Left: Average Antarctic sea ice cover for September 2020. The thick orange line denotes the climatological ice edge for September the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for September 2020 relative to the September average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Površina antarktičnega morskega ledu septembra 2020 je bila 18,7 milijonov km2, kar je 0,3 milijona km2 oziroma 1,8 % več kot normalno. To je bil prvi septembrski pozitivni odklon po letu 2014. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Na obrobju morskega ledu opazimo štiri velika območja z izmenično nadpovprečno in podpovprečno zastopanostjo morskega ledu. Nadpovprečno je bil morski led zastopan vzdolž Antarktičnega polotoka in v južnoatlantskem sektorju Južnega oceana, v zahodnem tihooceanskem sektorju in severno od Rossovega morja. Precej pod normalo je bila prisotnost ledu v Amundsonovem morju in sektorju Indijskega oceana. Na obrobju ledenega pokrova je tesna povezava med odkloni od normale v temperaturi in prisotnosti ledu. Spremembe v površini antarktičnega morskega ledu so tekom leta večje kot na Arktiki. Prevladuje spremenljivost, zato ni jasnega trenda. Slika 8. Odklon septembrskega antarktičnega morskega ledu glede na septembrsko normalo v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all September months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the September average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Na Antarktiki je najmanj morskega ledu februarja ali v začetku marca, najmanj ga je bilo februarja 2018. September je navadno mesec z največjo površino morskega ledu, zgodilo pa se je že, da je bilo največ morskega ledu oktobra. Morski led na obeh polarnih območjih ima pomembno vlogo v podnebnem sistemu. Nanj vplivajo temperatura zraka in vode, veter in morski tokovi. Prisotnost morskega ledu ima velik vpliv na vodo pod njim in zrak nad njim. Zmanjšanje ledenega morskega pokrova omogoči večjo absorpcijo sončnih žarkov v oceanu in več dolgovalovnega sevanja iz oceana v ozračje, kar lahko vodi k dodatni izgubi morskega ledu. Ta povratna zanka je glavni vzrok pospešenega segrevanja severnega polarnega območja v primerjavi z ostalim svetom. Ledeni pokrov je občutljiv pokazatelj podnebnih sprememb na polarnih območjih, ki bodo lahko imele dolgoročne posledice na podnebje tudi izven polarnega območja. Ozonska luknja nad Antarktiko Že nekaj desetletij je septembra razvoj ozonske nad Antarktiko v polnem razmahu. V letu 2019 se je septembra razvoj ozonske luknje nad Antarktiko zaradi nenadnega stratosferskega segrevanja ustavil, tokrat pa je bila ozonska luknja septembra ena izmed večjih, saj površina in trajanje ozonske luknje nad Antarktiko ni odvisno le od količine ozonu škodljivih snovi visoko v ozračju, ampak tudi od meteoroloških razmer; torej od temperature v polarnem vrtincu, prisotnosti ledenih kristalčkov, oblike in kompaktnosti polarnega vrtinca. Vremenske razmere so vzrok za medletne razlike v velikosti ozonske luknje. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Na spodnjih slikah je prikazan razvoj ozonske luknje nad Antarktiko, izbrane so razmere 1., 15. in 30. septembra 2020. Slika 9. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju v DU (levo) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (desno) 1., 15. in 30. septembra 2020; vir: Kanadska agencija za okolje Figure 9. Total ozone on 1, 15 and 30 September 2020 in DU (left) and deviations from the normals in % (right); Source: Environment Canada 40 16. SEPTEMBER – MEDNARODNI DAN ZAŠČITE OZONSKE PLASTI 16 September the International Day for the Preservation of the Ozone Layer Tanja Cegnar eneralna skupščina Združenih narodov je leta 1987 ob podpisu Montrealskega protokola o snoveh, ki škodujejo zaščitnemu ozonskemu plašču določila 16. september za mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Tema letošnjega mednarodnega dneva zaščite ozonske plasti je »35 let in okrevanje«. Izpostavlja uspešno zgodbo mednarodnih ukrepov in njihovih učinkov. Mednarodna skupnost je prisluhnila opozorilom znanstvenikov in Montrealski protokol skupaj z dopolnili je dokaz, da mednarodna skupnost lahko učinkovito ukrepa, če ima tehnološke možnosti za zamenjavo okolju škodljivih snovi in so ukrepi v splošno korist. G Slovenija je pogodbenica Montrealskega protokola. Kot članica Evropske Unije vestno izpolnjuje zaveze Montrealskega protokola in njegovih dopolnitev in prilagoditev, saj je področje ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi v celoti uskladila z zakonodajo EU. Bistvo zakonodaje je, da so proizvodnja, uvoz in izvoz predvsem CFC ter izdelkov, ki jih vsebujejo, prepovedani. Ozonu škodljive spojine nadomeščajo take, ki razpadajo v nižjih plasteh ozračja in ne vsebujejo atomov klora in broma, zato ne reagirajo s stratosferskim ozonom. Ker je življenjska doba ozonu škodljivih plinov dolga, je tudi okrevanje zaščitne ozonske plasti počasno. Narava počasi odpušča napake, tudi take, ki smo jih naredili zaradi neznanja. Ko so začeli uporabljati industrijske pline, ki uničujejo zaščitno ozonsko plast, so mislili, da so okolju neškodljivi in povsem nevtralni, a v posebnih razmerah visoko v ozračju se je izkazalo drugače. Po zaslugi upoštevanja Montrealskega protokola z dopolnili se po letu 2000 zaščitna ozonska plast obnavlja po stopnji 1 do 3 % na desetletje. Na severni polobli in zmernih geografskih širinah bo obnova predvidoma popolna do leta 2050. Južna polobla bo sledila počasneje, popolno okrevanje nad Antarktiko pričakujemo šele okoli leta 2060. Stranski učinek prizadevanj za zmanjšanje izpustov ozonu škodljivih snovi so tudi zmanjšani izpusti toplogrednih plinov iz hladilnih naprav v ozračje. Površina in trajanje ozonske luknje nad Antarktiko ni odvisno le od količine ozonu škodljivih snovi visoko v ozračju, ampak tudi od meteoroloških razmer, torej od temperature v polarnem vrtincu, prisotnosti ledenih kristalčkov, oblike in kompaktnosti polarnega vrtinca. O ozonu Ozon je naravna sestavina ozračja. Z nadmorsko višino njegova raven narašča. Delež ozona v zemeljskem ozračju je manjši od tisočinke. Če bi vsega zbrali na nivoju morske gladine in ga ohladili na 0 °C, bi ga bilo le za 2 do 6 mm debelo plast. Kljub temu ima zelo pomembno vlogo, saj nas ščiti pred UVC in večjim delom UVB žarkov. V zemeljskem ozračju ločimo več plasti. Za razumevanje nastajanja in izginjanja ozona sta pomembni dve. Troposfera je spodnja plast, v njej nastaja vreme in v našem zemljepisnem pasu sega 11 do 12 km visoko. Nad njo je plast, ki ji pravimo stratosfera in sega do okoli 50 km visoko. Največ ozona nastane v stratosferi v pasu okoli ekvatorja, gibanje zraka pa ga nato razporedi nad preostala območja in ga počasi zbira nad poloma. V stratosferi nad poloma pozimi nastane polarni vrtinec – rahlo valovito kroženje zraka, ki je nad južnim polom bolj izrazito kot nad severnim. Polarni vrtinec preprečuje oz. ovira mešanje zraka nad polom z zrakom, ki je bližje ekvatorju, zato nad polom pozimi nastanejo posebne temperaturne in vlažnostne razmere. Ker polov pozimi več mesecev ne obsije sonce, temperatura v stratosferi pade celo pod −80 °C. Ko prvi UV sončni žarki obsijejo drobne ledene kristale, se pri temperaturi pod −80 °C ob prisotnosti klorovih in bromovih atomov začne proces razgradnje ozona. Ozon najdemo tudi v spodnjih plasteh ozračja v zelo 41 Agencija Republike Slovenije za okolje spremenljivih koncentracijah – v povišanih koncentracijah je ta predvsem sestavni del fotokemičnega smoga in škoduje zdravju, če je koncentracija povišana. S takimi razmerami se pogosto srečamo ob vročem in sončnem poletnem vremenu na prometnih ali industrijsko intenzivnih območjih. Vloga zaščitne ozonske plasti Brez zaščitne ozonske plasti na zemeljskem površju ne bi obstajale ne rastline ne živali in tudi ne človek. Prevelika količina UV sevanja je namreč škodljiva za zdravje ljudi in vseh živih bitij. UV sevanju pripisujemo opekline kože, pojav kožnega raka, zlasti najnevarnejše oblike melanoma, poškodbe oči ter zaviranje delovanja imunskega sistema. UV sevanje povzroča upočasnjeno rast rastlin, zaradi česar je lahko manj pridelka, propadanje občutljivih organizmov v vodah, npr. fitoplanktona, kar prizadene prehransko verigo, propadanje različnih materialov itd. Predvsem del UV sevanja, ki se vpije v ozračju in ne doseže tal, škodi dedni zasnovi celic. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je UV sončno sevanje označila kot »kancerogeno za ljudi«. Izpostavljanje UV sevanju lahko poslabša določene kožne bolezni in v kombinaciji z nekaterimi pogosto uporabljanimi zdravili in kemikalijami lahko povzroči neobičajne odzive kože na svetlobo. Koristi UV žarkov Prekomerno izpostavljanje UV žarkom ima neželene posledice, vendar pa zmerno UV sevanje vpliva na tvorjenje vitamina D. Večini ljudi je sončno sevanje v neškodljivih dozah prijetno in poročajo o pozitivnem vplivu na razpoloženje. Ob ustreznem doziranju ima UV sončno sevanje pozitivne učinke na nekatere kožne bolezni. UV žarki škodijo in uničujejo viruse in bakterije, marsikje v zdravstvu in kozmetičnih salonih UV žarnice namensko uporabljajo za dezinfekcijo. Tanjšanje ozonske plasti Sprva so mislili, da stratosfero onesnažujejo predvsem reaktivna letala, ki med drugim proizvajajo ozonu škodljive dušikove okside. Kasneje so ugotovili, da so glavni krivci za razpad ozona atomi klora. V polarnem vrtincu ob prisotnosti stratosferskih oblakov pri temperaturah okoli −80 °C lahko en sam atom klora uniči več tisoč molekul ozona. Danes je splošno privzeta razlaga, da so za izginjanje ozonskega plašča krivi plini, ki smo jih proizvajali ljudje. Najpogosteje so to ogljikovodiki, ki vsebujejo klor. Uporabljali smo jih za potisne pline v sprejih, v hladilnikih, plastičnih masah, topilih, za gašenje požarov ipd. Ljudje motimo ravnotežje in spreminjamo kemično sestavo ozračja. Politiki so zato konec leta 1987 sprejeli Montrealski protokol, s katerim so predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Kasneje so konvencijo dopolnili in ukrepe še poostrili. Ozonska luknja Ozonska luknja je prostorsko in časovno omejen pojav. Razvija se nad Antarktiko, kjer se zgodi, da ob koncu zime in na začetku pomladi na južni polobli ozon na višini med 14 in 21 km skoraj povsem izgine. Nad Antarktiko se ozonska luknja začne razvijati avgusta in izzveni novembra. Tudi nad severno poloblo se marca in aprila ozonska plast nad severnim polom stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Na območju okoli ekvatorja je trend upadanja koncentracije ozona zelo majhen ali povsem odsoten. Izginjanje ozona v ozračju nad Antarktiko so opazili leta 1975, podatke pa so javno objavili leta 1985, ko so ugotovili, da se oktobra in novembra količina ozona nad Antarktiko iz leta v leto bolj znižuje. Satelitske meritve so pokazale, da je območje izrazitega redčenja ostro omejeno, zato so pojav poimenovali ozonska luknja. Veliko bolj smo zaskrbljeni zaradi ozonske luknje nad Antarktiko kot nad manj izrazitim pojavom tanjšanja ozonske plasti nad Arktiko, zato je bil pojav izrazitega upada ozona nad severnim polom spomladi 2011 in 2019 veliko presenečenje. Opazno se je zaščitna ozonska plast nad srednjo Evropo v mini ozonski luknji stanjšala marca 2013. 42 METEOROLOŠKA POSTAJA ZAGORCI Meteorological station Zagorci Mateja Nadbath V Zagorcih je padavinska postaja državne mreže meteoroloških postaj. To je kraj v občini Juršinci, na severovzhodu Slovenije. V omenjeni občini ni druge meteorološke postaje. Postaja v Zagorcih je na nadmorski višini 253 m, postavljena je na vrtu, v okolici je lokalna cesta, opazovalkina hiša, travniki in gozd (slike 1, 2, 12). Postaja je na tem mestu od ustanovitve dalje. Padavinska postaja v Zagorcih je bila postavljena julija 1998. Vse od tedaj potekajo opazovanja brez prekinitve. Antonija Žmauc je opazovalka na postaji od samega začetka opazovanj. Slika 1. Geografska lega postaje Zagorci, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja1) Figure 1. Geographical location of station Zagorci, ortophoto 2019 (from Atlas okolja) Na padavinski postaji kot je v Zagorcih, opazovalec vsako jutro ob 7. uri (po poletnem času ob 8. uri) meri višino padavin in snežne odeje, cel dan pa opazuje meteorološke pojave. Padavinsko poročilo po koncu meseca pošlje na Agencijo RS za okolje. Tu prejeto poročilo digitaliziramo, to pomeni, da pretipkamo vse podatke v digitalno bazo meteoroloških podatkov, papirno poročilo pa shranimo v arhivu. Pred postavitvijo postaje v Zagorcih so bila meteorološka opazovanja v bližnjem Sakušaku, potekala so od maja 1957 do junija 1998. V Sakušaku je bila postaja večino časa padavinska, razen od februarja 1961 do konca leta 1971, ko je bila podnebna. Postaja je bila na kratko predstavljena v publikaciji Meteorološka opazovanja II (P–Ž, 2017)2. Še pred tem so v obdobjih 1913–1941 in 1947–1960 potekala opazovanja v Juršincih. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Z vseh omenjenih postaj so podatki za leta od 1948 do danes javno dostopni v spletnem arhivu3 Agencije RS za okolje. Slika 2. Padavinska postaja v Zagorcih slikana julija 2019 (vir: arhiv ARSO) Figure 2. Precipitation station in Zagorci, photo taken in July 2019 (from: archive ARSO) Za prikaz padavinskih razmer v Zagorcih in okolici so uporabljeni izmerjeni podatki s postaje. Predstavljene so s povprečno vrednostjo obdobja 1999–2019, imenovano tudi dolgoletno povprečje. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost padavin prikazuje petletno drseče povprečje izrisano na grafih. Slika 3. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji v obdobju 1981–2010; Zagorci so označeni z rdečim krogcem Figure 3. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010; Zagorci is marked with a red circle 44 Agencija Republike Slovenije za okolje V Zagorcih z okolico pade na leto povprečno 930 mm padavin (sliki 3 in 4); omenjeno povprečje je med nižjimi v Sloveniji. Največ padavin je na postaji padlo leta 2014, 1200 mm, najmanj pa leta 2011, 642 mm (preglednica 1). Leta 2019 smo namerili 1012 mm padavin, kar je več od povprečja, v prvih devetih mesecih leta 2020 pa 689 mm, to pa je manj od povprečne vrednosti za omenjene mesece. 1200 padavine (mm) 1000 800 600 400 200 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 0 Slika 4. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) ter dolgoletno povprečje (zelena črta) v obdobju 1999–2019 v Zagorcih Figure 4. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) and mean long-term value (green line) in 1999–2019 in Zagorci 432 450 400 1999–2019 2020 padavine (mm) 350 294 300 250 272 209 200 150 152 120 137 100 50 0 pomlad/spring poletje/summer jesen/autumn zima/ winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobju ter izmerjena leta 2020 (pozimi 2019/20) v Zagorcih Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods and measured in 2020 (winter 2019/20) in Zagorci Od štirih letnih časov4 je v Zagorcih najbolj namočeno poletje, povprečje je 294 mm, sledijo mu jesen (272 mm), pomlad (209 mm) in zima, ki ima povprečje padavin 152 mm (slika 5). V obravnavanem obdobju smo od vseh letnih časov najmanj padavin namerili pozimi 2007/08, 69 mm, največ pa poleti 2005, 505 mm (preglednica 1). Pozimi 2019/20 in spomladi 2020 je v Zagorcih padlo manj padavin kot je povprečje za omenjeni letni čas, 137 oz. 120 mm, pomlad 2020 je celo tretja najmanj namočena v obravnavanem obdobju; manj padavin je padlo le še v pomladih 2017 (111 mm) in 2003 (100 mm). Poleti 2020 smo namerili več padavin od povprečja, padlo je 432 mm, kar ga uvršča na tretje mesto najbolj namočenih poletij na 45 Agencija Republike Slovenije za okolje postaji. Poleti 1999 smo namerili le en mm manj padavin, več pa v poletjih 2005 (505 mm) in 2009 (461 mm). Jesen 2020 se je s septembrom šele začela. September je s 126 mm mesec z najvišjim povprečjem padavin v Zagorcih. Drugi višek padavin je avgusta, povprečje je 100 mm, vendar je povprečje mesecev od maja do julija le dva do štiri mm nižje od avgustovskega. Najmanj padavin v letu pade januarja, v povprečju 40 mm (slika 6). 180 1999–2019 2020 padavine (mm) 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin v obdobju 1999–2019 in izmerjena leta 2020 v Zagorcih Figure 6. Mean monthly precipitation in period 1999–2019 and monthly precipitation in 2020 in Zagorci Leta 2020 je v prvih petih mesecih in septembra v Zagorcih padlo manj padavin od povprečja, vsi trije poletni meseci pa so bili namočeni nadpovprečno (slika 6). Najmanj padavin je padlo januarja, 13 mm, povsem enako višino padavin smo na postaji namerili tudi leta 1999; to je šesta najnižja januarska višina padavin, najmanj smo jo namerili januarja 2008, le 2 mm. Bolj suhi januarji od letošnjega so bili še v letih 2000, 2002, 2005 in 2012. Od devetih mesecev leta 2020 smo največ padavin namerili avgusta, 155 mm, enako višino smo namerili še avgusta 2006; omenjena avgusta si delita četrto mesto najbolj namočenih. Največ avgustovskih padavin smo doslej namerili leta 2009, 236 mm, na drugem mestu je leto 2014, s 194 mm, in na tretjem mestu leto 2005, s 186 mm padavin. 300 padavine (mm) 250 200 150 100 50 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 0 Slika 7. Septembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1998–2020 ter dolgoletno povprečje (1999–2019 zelena črta ) v Zagorcih Figure 7. Precipitation in September (columns) and five-year moving average (curve) in 1998–2020 and mean longterm value (1999–2019 green line) in Zagorci 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Septembra 2020 smo namerili 96 mm padavin, to je 76 % običajne višine padavin (sliki 6 in 7). To je osma najnižja septembrska višina padavin na postaji. Največ septembrskih padavin smo namerili leta 2017, 276 mm, najmanj pa leta 2009, 44 mm (sliki 7 in 8). 300 276 padavine (mm) 250 233 236 206 205 190 200 170 154 150 122 118 107 99 100 50 0 J F M A M J J A S O N D Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju julij 1998–september 2020 v Zagorcih Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in July 1998–September 2020 in Zagorci V obdobju julij 1998–september 2020 smo v Zagorcih največ padavin v mesecu namerili omenjenega septembra 2017, 276 mm. Po drugi strani smo na postaji zabeležili le po en mm padavin marca 2012 in decembra 2015; februar 2001 in november 2011 sta minila celo brez padavin (slika 8 in preglednica 1). 81 Lendava Zagorci Lendava Maribor Vrbanski plato Bizeljsko Letališče E. R. Maribor Ljubljana Bežigrad Polički Vrh Letališče Cerklje Grosuplje Dobliče Malkovec Kočevje Letališče Portorož Topol pri Medvodah Nova vas (Bloke) Bohinjska Češnjica Krvavec Postojna Letališče J. P. Ljubljana Vogel Babno Polje Kredarica Vojsko Otlica 96 108 111 113 120 133 134 141 142 158 159 165 171 190 192 194 194 194 202 221 247 255 288 476 0 50 100 150 200 250 300 padavine (mm) 350 Slika 9. Višina padavin septembra 2020 na izbranih postajah v primerjavi s Zagorci Figure 9. Precipitation in September 2020 on chosen stations and in Zagorci 47 400 450 500 Agencija Republike Slovenije za okolje Septembra 2020 so bile padavine v Sloveniji neenakomerne, v zahodni polovici države jih je padlo veliko, na severovzhodu države pa najmanj. Postaja Zagorci je bila ena izmed najmanj namočenih, le na desetih postajah smo namerili še manj padavin; najmanj na postaji Lendava, 81 mm. Največ padavin smo namerili na postaji Otlica, 476 mm, to je skoraj petkrat več padavin, kot jih je padlo v Zagorcih (slika 9). Čez 400 mm padavin smo septembra 2020 namerili še na postaji Lokve (406 mm). Na nekaterih bolj namočenih postajah je samo v enem dnevu padlo več padavin, ko jih je v Zagorcih v celem mesecu. Tako smo 25. ali 26. septembra zjutraj namerili na 21 postajah dnevno višino padavin višjo od 96 mm, kar 165 mm na postaji Zalošče. 10 120 106 97 8 80 62 60 40 51 47 46 33 7 75 73 69 število dni padavine (mm) 100 52 6 4 3 35 2 2 20 1 2 1 1 1 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (leva) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju julij 1998–september 2020 v Zagorcih Figure 10. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in July 1998–September 2020 in Zagorci Največ padavin v enem dnevu5 je v Zagorcih padlo 5. avgusta 2009, 106 mm (slika 10, leva). Septembrska najvišja dnevna višina padavin do sedaj je 73 mm, izmerjena je bila 19. septembra 2007. Septembra 2020 je največ padavin v 24 urah padlo 1. dne v mesecu, 36 mm. Od 8128 dnevnih podatkov o padavinah, je bila izmerjena višina padavin 50 mm ali več v 18 dneh, od tega je le enkrat presegla 100 mm. V Zagorcih smo do sedaj namerili tako veliko padavin v osmih mesecih leta, februarja, aprila, julija in decembra pa še ne. Največ dni s padavinami 50 mm ali več smo v obravnavanem obdobju našteli septembra, 7 (slika 10, desna). V Zagorcih snežna odeja6 leži v povprečju 36 dni na leto; najdlje se je obdržala v letih 2010 in 2013, 70 dni, najmanj pa leta 2011, 4 dni (slika 11, preglednica 1). Do sedaj na postaji še nismo zabeležili leta brez snega. Leta 2019 je bilo s snegom 7 dni, s čimer se uvršča na drugo mesto najbolj kopnih let. Leta 2020 smo zabeležili snežno odejo v prvih štirih mesecih, obdržala se je vsega skupaj 5 dni. Najdebelejšo snežno odejo smo na postaji izmerili 22. novembra 1999, 45 cm. V celem letu 2011 pa najdebelejša snežna odeja ni bila debelejša od enega cm (slika 11). Leta 2019 je najvišja snežna odeja merila 4 cm, izmerjena je bila 23. januarja. V prvih štirih mesecih leta 2020, ko smo v Zagorcih zabeležili snežno odejo, le-ta ravno tako ni presegla 4 cm, zabeležili smo jo 25. in 26. marca. Od 22 let zbranih podatkov za božično jutro, je to v Zagorcih večkrat bilo brez snega kot z njim, bel božič je bil tako 5-krat. Nazadnje je bila snežna odeja na božično jutro leta 2007, debela je bila 6 cm; najdebelejša snežna odeja na božič pa je bila izmerjena leta 1999, 11 cm. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje število dni / snežna odeja (cm) 80 60 40 20 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 0 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), dolgoletno povprečje (zelena črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1999–2019 v Zagorcih Figure 11. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean long-term value (green line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 1999–2019 in Zagorci Največ novozapadlega7 snega smo v Zagorcih izmerili 10. februarja 1999 zjutraj, v 24-ih urah je zapadlo 41 cm svežega snega (preglednica 1). Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Zagorci v obdobju julij 1998–september 2020 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Zagorci in July 1998–September 2020 Meteorološka spremenljivka Meteorological parameter letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1200 2014 642 2011 325 2019 100 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 505 2005 136 2000 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 458 2017 132 2006 290 2017/18 69 2007/08 276 sep. 2017 0 feb. 2001, nov. 2011 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 106 5. avg. 2009 — — 45 22. nov. 1999 1 2011 41 10. feb. 1999 — — 70 2010, 2013 4 2011 Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 2019 2. Nadbath, M. (2017). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja II (P-Ž). Ljubljana: Agencija RS za okolje, http://meteo.arso.gov.si/ uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Meteoroloska%20 opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf 49 Agencija Republike Slovenije za okolje 3. Arhiv meteoroloških podatkov na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ archive/ 4. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 5. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. 6. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 7. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje zapadle v zadnjih 24. urah, to je od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. Slika 12. Padavinska postaja v Zagorcih slikana julija 2019 (vir: arhiv ARSO) Figure 12. Precipitation station in Zagorci, photo taken in July 2019 (from: archive ARSO SUMMARY In Zagorci is precipitation station. The village is situated in north-eastern part of Slovenia, on elevation of 253 m. Precipitation station was established in July 1998. Antonija Žmauc has been meteorological observer on the station from the very beginning. 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V SEPTEMBRU 2020 Agrometeorological conditions in September 2020 Ana Žust septembru so se povprečne mesečne temperature zraka v večjem delu države gibale med 16 in 18 °C, v Primorju so bile med 19 in 20 °C, ponekod v notranjosti Slovenije in v hribovitih predelih pa med 13 in 15 °C. Povprečne mesečne temperature zraka so presegle dolgoletno povprečje za okoli 1,5 °C, le v severni in severovzhodni Sloveniji za manj kot 1 °C. V prvi in drugi dekadi so bile razmere še povsem poletne, s tempreraturami zraka nad 25 °C. Na Primorskem se še še 4-krat segrelo nad 30 °C, v osrednji Sloveniji vsaj 1-krat. Prehod vremenske fronte, je sredi zadnje tdekade septembra prinesel tudi močno ohladitev. Redko kje po državi se je še ogrelo nad 15 °C. Ne glede na to sta prvi dve dekadi meseca imeli toplote v izobilju. Akumulacija efektivne temperature zraka je povsod po Sloveniji za nekaj deset stopinj C presegla dolgoletno povprečje (preglednica 4). V Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2020 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2020 Postaja pov. Bilje 3,7 Celje 3,0 Cerklje - let. 3,2 Črnomelj 2,8 Gačnik 2,7 Godnje 3,7 Ilirska Bistrica 3,1 Kočevje 2,7 Lendava 2,9 Lesce - let. 2,6 Maribor - let. 3,2 Letališče JP Ljubljana 2,8 Ljubljana 2,8 Malkovec 3,1 Murska Sobota 3,1 Novo mesto 3,1 Podčetrtek 2,8 Podnanos 4,6 Portorož - let. 4,1 Postojna 3,3 Ptuj 2,8 Rateče 2,3 Ravne na Koroškem 2,9 Rogaška Slatina 3,0 Šmartno /Sl.Gradec 2,8 Tolmin 3,1 Velike Lašče 3,0 Vrhnika 2,7 I. dekada max. 4,4 3,5 3,6 3,3 3,3 3,9 3,4 3,3 3,4 3,4 3,9 3,3 3,4 3,6 3,5 3,6 3,3 7,1 4,4 3,7 3,3 3,2 3,6 3,5 3,5 3,7 3,5 3,4  37 30 32 28 27 37 31 27 29 26 32 28 29 31 31 31 28 46 41 33 28 23 29 30 28 31 21 27 pov. 4,0 2,6 2,9 2,5 2,5 3,9 3,0 2,4 2,7 2,8 2,9 2,8 2,8 2,8 2,8 2,7 2,6 5,2 4,3 3,5 2,5 2,5 2,8 2,7 2,7 3,3 2,6 2,7 II. dekada max. 4,7 3,1 3,4 3,0 2,9 4,3 3,4 2,9 3,0 3,5 3,3 3,3 3,2 3,2 3,1 3,3 3,2 6,5 4,9 4,1 2,9 2,9 3,3 3,1 3,2 3,7 3,1 3,2 51  40 26 29 25 25 39 30 24 27 28 29 28 28 28 28 27 27 52 43 35 25 25 28 27 27 33 26 27 III. dekada pov. max. 2,0 2,7 1,8 2,3 2,1 3,0 1,8 2,6 1,8 2,3 2,0 2,4 1,6 2,0 1,5 2,1 1,8 2,4 1,7 2,1 2,1 3,2 1,5 2,2 1,6 2,3 1,7 2,6 2,0 2,5 1,8 2,4 1,7 2,4 2,1 2,7 2,4 3,2 1,7 2,1 1,8 2,3 1,4 1,9 1,7 2,4 1,8 2,4 1,8 2,4 1,5 2,1 1,6 2,1 1,5 2,2  20 18 21 18 18 20 16 15 18 17 21 15 16 17 20 18 17 21 24 17 18 14 17 18 18 15 16 15 mesec (M) pov. max.  3,2 4,7 97 2,5 3,5 74 2,7 3,6 81 2,4 3,3 71 2,3 3,3 69 3,2 4,3 96 2,6 3,4 77 2,2 3,3 65 2,5 3,4 74 2,4 3,5 71 2,7 3,9 82 2,4 3,3 71 2,4 3,4 72 2,5 3,6 76 2,6 3,5 79 2,5 3,6 76 2,4 3,3 72 4,0 7,1 118 3,6 4,9 108 2,8 4,1 84 2,4 3,3 71 2,1 3,2 62 2,5 3,6 74 2,5 3,5 75 2,4 3,5 73 2,6 3,7 80 2,4 3,5 63 2,3 3,4 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Skupaj je bilo od 6 do 12 padavinskih dni, padavine so se zgostile v dveh deževnih obdobjih, na začetku in ob koncu meseca. Mesečna količina padavin je bila povsod po državi nad povprečjem, padlo je od 120 mm v Podravju do skoraj 300 mm dežja na Goriškem, kjer je padla skoraj dvakratna količina običajnih septembrskih padavin. Količina padavin je bila večja v zahodnem delu, proti notranjosti in severovzhodu se je zmanjševala a je še vedno ostala nad povrečjem. Podobno kot ozračje so bila v prvih dveh dekadah tudi kmetijska tla še povsem poletno ogreta. Povprečna mesečna temperatura tal se je v setveni globini (5 cm) gibala med 18 in 24 °C, v globini 10 cm je bila le za spoznanje nižja. Najvišje dnevne vrednosti so ponekod še presegle 30 °C. Ob ohladitvi z obilnim dežjem ob koncu meseca so se tla precej ohladila, ponekod v severovzhodnem delu Slovenije celo pod 10 °C (preglednica 3). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za september 2020 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 30. septembra 2020) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in September 2020 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2020) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembruj 2020 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. – 30. 9. 2020) −13,3 −40,1 254,5 201,2 121,3 3,2 −27,5 79,1 54,7 −14,4 25,0 −22,6 64,3 66,7 −74,6 2,2 −23,7 72,8 51,3 72,8 −7,8 −25,9 60,8 27,1 51,3 3,3 −28,9 64,5 38,9 −127,1 Murska Sobota −4,1 −28,3 34,7 2,3 −148,7 Portorož – let. −13,7 −42,9 117,8 61,1 −243,4 Bilje Ljubljana Novo mesto Celje Šmartno Slovenj Gradec Maribor – let. Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in v sredini (17.9.) septembra 2020 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of September (left) and in the mid (17.9.) of September 2020 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service Na Primorskem je izhlapelo povprečno med 3 in skoraj 4 mm, drugod po Sloveniji manj kot 3 mm. V posameznih dneh, še posebno v prvi in drugi dekadi septembra pa je izhlapevanje poskočilo nad 3 mm, ponekod nad 4 mm, nad 5 mm pa se ni povzpelo. Skupna mesečna količina izhlapele vode je na Primorskem presegla 100 mm, drugod po Sloveniji pa se je gibala med 60 in 80 mm (preglednica 1). Količina izhlapele vode in količina padavin sta vplivali na stanje mesečne vodne bilance. Ta je bila ob koncu septembra povsod po državi pozitivna z največjim presežkom na Goriškem. Tekom meseca se je 52 Agencija Republike Slovenije za okolje stanje vodne bilance precej spreminjalo, v prvi in zadnji dekadi smo lahko zabeležili presežke, v drugi dekadi pa primanjkljaje. Septembrske padavine, še posebno ob koncu meseca, so spremenile tudi vodno bilanco letnega vegetacijskega obdobja. Na Goriškem se je vegetacijsko obdobje zaključilo s precejšnjim presežkom, na Celjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji pa je bilo stanje bolj uravnoteženo. Primanjkljaji so dosegli opaznejše vrednosti le na obalnem območju ter na severovzhodu Slovenije (preglednica 2). Dejanske razmere namočenosti oziroma občasnega pomanjkanja vode v tleh je odseval tudi sušni indeks, občasne sušne razmere pa v tem obdobju leta niso več povzročale težav kmetijskim rastlinam. Zaznane so bile v sredini meseca, predvsem v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji medtem, ko sta bila začetek in konec septembra brez znakov njihovega vpliva na rastline (slika 1, levo in desno). Modri odtenki na slikah pomenijo presežek vsebnosti vode v tleh, oziroma pozitivno odstopanje oziroma bolj »mokro« stanje kot običajno. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in katerokoli lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https:/droughtwatch.eu/. V skoraj tri tedne trajajočem suhem delu septembra so bile vremenske razmere izjemno ugodne za zaključek zorenja grozdja in za trgatev. Zabeležili smo visoka dnevna nihanja temperature, od hladnejših juter do skoraj poletnih popoldanskih ur. Ob ugodnih temperaturah so sladkorji v grozdnem soku še naraščali, dobrodošle pa so bile tudi nekoliko nižje nočne temperature zraka, ki so prispevale k harmoničnemu razvnotežju med sladkorji in kislinami. Posebnost letošnjega dozorevanja grozdja pa je bilo nenenakomerno dozorevanje, zlasti v posavskem vinorodnem območju, ki ga je prizadela spomladanska pozeba. Ponekod je bila potrebna selektivna, tudi večkratna trgatev v istem vinogradu. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1. 1. Vm I, II, III, M soil temperature at 2 cm depth (°C) soil temperature at 5 cm depth (°C) maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period from 1 January to the end of the current month declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY Average monthly air temperatures exceeded the normal by 1 to 1.5 °C. Also precipitation exceeded the normal, almost twice in the west of the country. Monthly meteorological water balance ranged from wet conditions at the beginning and at the end of September, in the mid of the month slightly drought conditions were indicated in the southeastern regions. Dry part of the month favorable impacted the grape ripening and the harvest. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, september 2020 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, September 2020 Postaja Bilje Bovec - let. Celje Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Letališče JP Ljubljana Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 23,9 20,0 20,4 21,3 19,0 18,6 18,7 19,8 19,7 20,0 19,8 23,2 18,6 19,1 24,0 20,1 20,5 21,5 19,2 18,9 18,7 19,9 19,9 20,2 20,1 23,4 18,6 19,2 31,4 24,6 22,9 24,8 23,3 21,6 20,2 28,6 33,4 25,8 27,3 24,2 24,3 27,6 29,7 23,5 22,1 23,3 21,1 20,4 20,2 24,9 25,0 24,6 23,8 24,1 22,6 24,7 17,5 16,3 18,0 18,0 14,7 16,7 17,3 10,3 10,6 15,1 14,2 22,2 13,6 12,3 18,9 16,9 18,9 19,3 16,6 17,5 17,4 15,0 15,4 16,2 16,5 22,6 15,0 14,2 24,7 20,8 20,1 21,0 19,4 19,4 19,0 20,5 20,5 21,2 19,5 23,0 19,8 19,2 24,8 20,8 20,2 21,3 19,6 19,4 19,1 20,6 20,5 21,3 19,9 23,1 19,6 19,3 30,8 25,0 23,3 24,7 28,0 22,7 20,5 28,7 36,3 26,8 25,9 24,3 25,3 27,1 29,3 24,0 22,1 23,2 24,1 21,3 20,5 25,5 26,5 25,5 23,3 24,2 23,5 24,6 18,2 16,7 16,0 17,0 10,7 15,8 16,6 12,0 8,6 15,0 12,7 21,1 13,9 11,5 19,5 17,6 17,2 18,3 14,1 17,0 16,8 14,7 14,2 16,0 15,1 21,7 15,4 13,2 18,4 16,0 17,3 18,2 16,8 16,8 16,0 16,2 15,6 17,2 16,5 20,5 15,3 15,4 18,7 16,3 17,5 18,6 17,1 17,1 16,1 16,7 16,3 17,4 17,1 20,8 15,6 15,6 26,2 20,9 20,9 22,2 29,3 20,2 18,7 26,0 30,5 23,6 23,3 23,0 22,3 23,2 25,0 20,5 20,3 21,1 23,5 19,7 18,8 22,5 22,2 22,6 21,2 23,0 20,3 21,4 11,3 11,3 13,8 14,4 7,5 13,4 13,0 7,6 6,8 12,3 11,5 17,4 9,2 9,9 12,2 11,9 14,6 15,5 11,1 14,3 13,2 0,0 11,4 13,3 13,4 18,0 10,8 11,1 22,3 18,9 19,3 20,1 18,4 18,3 17,9 18,8 18,6 19,5 18,6 22,2 17,9 17,9 22,0 19,0 19,0 20,0 18,0 18,0 17,0 19,0 18,0 19,0 19,0 22,0 17,0 18,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2020 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2020 Tef > 0 °C Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor-letališče Murska Sobota Tef > 5 °C I. II. III. M 200 199 161 152 137 163 157 164 187 179 180 167 174 167 220 213 183 154 151 174 156 169 193 179 181 169 177 174 164 156 122 122 95 125 124 126 142 142 147 135 142 138 584 568 467 428 382 463 437 459 523 501 507 472 493 479 Vm 26 54 51 30 35 51 25 26 48 40 33 22 40 26 Tef > 10 °C I. II. III. M 150 149 111 102 87 113 107 114 137 129 130 117 124 117 170 163 133 104 101 124 106 119 143 129 131 119 127 124 114 106 72 72 45 75 74 76 92 92 97 85 92 88 434 418 317 278 233 313 287 309 373 351 357 322 343 329 Vm 26 54 51 25 35 51 25 26 48 40 33 22 40 26 I. II. 100 99 61 52 37 63 57 64 87 79 80 67 74 67 120 113 83 54 51 74 56 69 93 79 81 69 77 74 III. 64 56 28 26 14 29 29 28 42 43 47 37 43 38 Tef od 1. 1. 2020 M 284 268 172 132 102 167 142 160 223 202 207 174 194 179 Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 26 54 53 19 37 51 25 25 47 40 33 23 40 25 4308 4106 3273 3095 2616 3231 3115 3268 3831 3665 3838 3456 3575 3568 2963 2809 2055 1945 1586 2088 1986 2123 2579 2454 2613 2268 2388 2380 1843 1727 1089 1007 755 1165 1090 1185 1538 1432 1559 1280 1384 1369 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 55 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V SEPTEMBRU 2020 Discharges of Slovenian rivers in September 2020 Igor Strojan S eptembra je bila vodnatost rek dokaj raznolika. Reke so bile najbolj vodnate na zahodu, najmanj pa na vzhodu države. Pri tej oceni sta izvzeti septembra najbolj vodnati reki Drava in Mura, ki se napajata v avstrijskem visokogorju. Najmanj vode je preteklo po Sotli in Dravinji (slika 1). V celoti so bile reke septembra nekoliko nadpovprečno vodnate. Septembra so reke narasle dvakrat, prvič v začetku in drugič ob koncu meseca (slika 2). Visokovodne konice rek so bile najvišje ob koncu meseca, ko so se na Vipavskem in Goriškem razlivali Vipava in manjši hudourniški vodotoki (https://twitter.com/arso_vode). Reke so bile najmanj vodnate med 18. in 21. septembrom. V povprečju so bili najmanjši pretoki okoli 20 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Kot vodnatost je bila tudi sušnost rek dokaj raznolika (preglednica 1). Najbolj vodnata med rekami z večjim hidroenergetskih potencialom je bila ponovno Drava (slika 1 in slika 4). Vodnatost Drave je bila septembra med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3). GORNJA RADGONA 1,37 DRAVOGRAD 1,69 VIDEM RADOVLJICA 0,46 1,14 SUHA 1,20 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,02 0,99 VELIKO ŠIRJE 0,88 SOLKAN 1,34 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,35 MOSTE 0,86 PODBOČJE 0,80 1,63 ČATEŽ 0,93 0,94 CERKVENIKOV MLIN 1,56 METLIKA 0,75 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v septembru 2020 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the September 2020 mean discharges of Slovenian rivers compared to the September mean discharges of the long-term period SUMMARY The average flows in September were about 5 percent higher if compared to the long-term period 1981– 2010. Before the end of September river Vipava and some torrent flows at the region Goriško flooded on minor areas. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v septembru 2020 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in September 2020 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki septembra 2020 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in September 2020 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki septembra 2020 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 3. Discharges in September 2020 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION September 2020 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 119 247 1,1 11,0 1,0 11,0 29,0 65,0 72,0 4,1 7,7 9,6 10,0 19,0 1,2 1,5 0,7 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 213 413 5,0 34,3 2,4 47,3 76,4 148 200 18,4 32,0 37,0 32,1 105 9,5 11,3 5,8 Qvk7h 25 21 21 19 17 20 19 22 21 20 20 21 21 13 15 15 18 September 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 65,2 97,3 0,7 6,1 0,4 7,4 21,4 35,9 52,5 2,3 5,2 6,5 4,5 15,6 1,5 0,8 0,3 nQs 174 246 4,6 25,1 4,1 29,8 54,9 115 214 10,4 45,7 31,5 55,5 49,3 5,0 2,9 1,8 vQs 296 Legenda: 84,2 150 1,8 12,5 0,7 19,9 34,8 50,1 68,5 3,1 7,6 8,1 6,3 26,3 2,0 1,5 0,6 nQvk 104 165 2,6 12,2 1,3 16,0 33,9 62,4 91,3 5,0 13,7 11,9 11,9 25,8 2,4 1,8 0,9 sQs 156 244 10,8 39,1 6,7 41,6 75,1 150 215 15,3 39,8 49,4 37,2 79,1 10,1 6,9 3,7 sQvk 353 38,9 121 29,6 89,2 199 407 665 53,6 136 135 125 246 38,0 35,5 23,6 vQvk 172 274 11,6 21,2 384 569 82,6 328 913 1562 293 1271 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE 377 637 21,0 166 26 SOTLA RAKOVEC 15,0 29 2,2 52,9 244 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 205 328 527 595 143 146 202 122 561 64,0 99,0 33,0 26 26 26 29 26 29 29 29 26 26 26 26 37,5 77,9 111 134 6,7 12,9 22,9 19,3 148 5,1 2,9 1,7 202 391 611 853 139 141 334 142 656 61,8 73,7 33,0 571 1237 2159 3811 467 468 821 355 1854 243 350 271 1 28 28 59 Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Dnevni in srednji mesečni pretoki rek v septembru leta 2020 (temno modri črti) ter povprečni mesečni pretoki rek v septembrskem dolgoletnem obdobju 1981–2010 (svetlo modra črta) na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom (merilna mesta od zgoraj navzdol Drava Dravograd, Sava Hrastnik, Soča Solkan) Figure 4. Daily and average monthly flows of the rivers Drava, Sava and Soča (from top to bottom) in September 2020 and in the long term period 60 TEMPERATURE REK IN JEZER V SEPTEMBRU 2020 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2020 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila septembra v povprečju slabo stopinjo višja od srednje septembrske temperature primerjalnega obdobja. Bohinjsko jezero je imelo 1,2 °C in Blejsko jezero 1,7 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Večina izbranih opazovanih rek se je po ohladitvi v prvih dneh septembra do sredine meseca počasi segrevala in med 16. in 17. septembrom dosegla najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Sledila je ponovna ohladitev, z vmesno krajšo otoplitvijo med 22. in 25. septembrom. Ob koncu meseca so se reke ponovno ohladile in med 27. in 30. septembrom dosegle najnižje srednje dnevne temperature. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 5,4 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera se je do 16. septembra počasi dvigovala, med tem ko je imelo Blejsko jezero v tem času precej ustaljeno temperaturo. V drugi polovici septembra sta se obe jezeri ohladili in 29. oziroma 30. septembra dosegli najnižjo mesečno temperaturo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v septembru 2020 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average September 2020 and long-term 1981–2010 temperature in °C SEPTEMBER 2020 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Velika Krka – Hodoš * 15,1 15,8 14,1 15,1 1,0 0,7 Drava – Ptuj * 15,2 15,7 −0,5 Sava Bohinjka – Sveti Janez * 16,9 15,8 1,1 Sava – Radovljica 12,1 11,1 1,0 Sava – Šentjakob 14,2 12,8 1,4 Sava – Jesenice na Dolenjskem * 19,2 17,3 1,9 Kolpa – Metlika 17,6 16,6 1,0 Ljubljanica – Moste 15,1 14,4 0,7 Savinja – Laško 17,0 14,5 2,5 Krka – Podbočje 17,1 16,2 0,9 Soča – Log Čezsoški * 9,7 8,9 0,8 Vipava – Dolenje * 11,7 11,8 −0,1 Nadiža – Potoki * 15,6 15,4 0,2 Reka – Trnovo * 13,6 13,6 0,0 Bohinjsko jezero 17,0 15,8 1,2 Blejsko jezero 21,1 19,4 1,7 postaja / location Mura – Gornja Radgona *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 61 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 16 14 12 18 16 14 12 10 8 10 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. september Mura G. Radgona V. Krka Hodoš 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Sava Radovljica Drava Ptuj 22 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 16 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 18 16 14 14 12 10 12 10 8 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Ljubljanica Moste Krka Podbočje 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Soča Log Čezsoški 22 24 20 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 1. 18 16 14 12 Vipava Dolenje Reka Trnovo 20 18 16 14 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v septembru 2020, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in September 2020 in °C 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v septembru 2020, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in September 2020 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in September 2020 was 5.4 °C. The average observed river’s temperature was 0.8 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.2 °C higher as a long-term average and Bled Lake 1.7 °C higher as a long-term average. 63 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V SEPTEMBRU 2020 Sea dynamics and temperature in September 2020 Igor Strojan adnje dni septembra je bila višina morja povišana, morje pa vzvalovano. Morje je 28. septembra zjutraj, ob višini 301 cm na mareografski postaji Koper, za krajši čas poplavilo najnižje dele obale. Najvišji val je bil izmerjen v času severnika v zgodnjih jutranjih urah 26. septembra. Morje je bilo s povprečno mesečno temperaturo 23,6 °C 1,5 °C toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Z Slika 1. Hitrost Vv in smer Vs vetra (m.p. Koper) ter odklon zračnega tlaka dP (m.p. Portorož) v septembru 2020 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in September 2020 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka (m.p. Koper) in sončno sevanje (m.p. Portorož) v septembru 2020 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in September 2020 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Prve dni septembra se je predvidena astronomska višina morja spreminjala skladno z dušenim nihanjem, ki ga je povzročila vremenska motnja v avgustu. Morje je nato večji del meseca plimovalo ob stabilnih vremenskih razmerah. 25. septembra se je zračni tlak pričel zniževati, zapihal je jugozahodni veter in gladina morja se je do konca meseca dvakrat povišala za nekaj manj kot 50 cm. V času povišanja 28. septembra zjutraj je morje ob jutranji plimi za krajši čas poplavilo najnižje izpostavljene dele obale (slika 2). Srednja mesečna višina morja je bila septembra 11 cm višja od dolgoletnega povprečja. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja (m.p. Koper) in srednjih dnevnih zračnih tlakov m.p. Portorož) od dolgoletnih povprečij v septembru 2020 Figure 3. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in September 2020 Slika 4. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v septembru 2020. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in September 2020 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v novembru 2020. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2020 in več drugih informacij je dostopno na naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in November 2020. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v septembru 2020 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels of September 2020 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper September September 1961–1990 2020 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 226 191 215 227 NVVV 306 267 290 355 NNNV 148 113 142 155 A 158 154 148 200 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Septembra je morje najpogosteje in najvišje valovalo iz smeri burje in jugozahodnika. Najvišji val 2,0 metra, ki je bil izmerjen 26. septembra ob 3.30 uri, je prihajal iz severa. Srednja višina valovanja 0,3 metra je bila dokaj običajna. Slika 6. Roža valovanja v septembru 2020. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in September 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Valovanje morja v septembru 2020 na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in Septembru 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja Septembra se je morje pričelo ohlajati. Iz 25,5 °C v začetku meseca se je ohladilo na 21,5 °C ob koncu meseca. Septembra je bila srednja mesečna temperatura morja 23,6 °C in 1,5 °C višja od dolgoletnega povprečja. Najvišja mesečna temperatura 26,1 °C je bila med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v septembru 2020. Podatki so rezultat meritev na globini 1 metra na merilni postaji v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in Septembrut 2020 at Koper 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v septembra 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in September 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981– 2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September September 1981–2010 2020 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 21,0 18,8 20,5 22,2 Tsr 23,6 20,8 22,1 24,0 Tmax 26,1 22,3 23,7 25,1 SUMMARY At the time of the highest sea level at the tide gauge Koper 301 cm the sea flooded the lowest parts of the coast. The mean sea level was 226 cm and 11 cm higher as it is long term average. The highest wave was about 2 meters high and came from the north. The mean sea temperature was 23.6 degree Celzius and 1.5 degree Celzius higher as it is usual for that time of the season. 69 KOLIČINE PODZEMNE VODE V SEPTEMBRU 2020 Groundwater quantity in September 2020 Urška Pavlič medzrnskih vodonosnikih so septembra prevladovale nizke in običajne vodne razmere (slika 6). Mesečne gladine nižje od 95. percentila dolgoletnih referenčnih vrednosti smo beležili na območju vodonosnikov Sorškega polja in doline Kamniške Bistrice in Vipavske doline, izredno nizke gladine v razponu med 90. in 95. percentilom pa tudi v delu Dravskega polja, v vodonosnikih Čateškega in Kranjskega polja ter na območju Vipavske doline. Običajne vodne razmere so prevladovale v vodonosnikih Pomurja in spodnje Savinjske doline ter v vodonosnikih Krškega, Ljubljanskega in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Na območju kraških vodonosnikov so do začetka tretje dekade septembra prevladovale nizke vodne razmere. Sledilo je obdobje napajanja vodonosnikov, zaradi česar se je izdatnosti izvirov ob koncu meseca povečala ter ponekod presegla običajne vodne razmere. V Slika 1. Savica v povirju, september 2020 Figure 1. Savica at headwater in September 2020 Napajanje vodonosnikov s prenicanjem padavin je bilo septembra povečini večje od običajnih količin tega meseca v dolgoletnem referenčnem obdobju. Največ padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padla dvainpolkratna količina običajnih vrednosti. Na območju krasa jugovzhodne Notranjske so zabeležili približno eno polovico več padavin, kot znaša dolgoletno septembrsko povprečje. Najmanjše količine napajanja z infiltracijo padavin so septembra prejeli vodonosniki na območju Dravske kotline, kjer je padlo za približno eno desetino manj padavin kot je običajno. Običajnim septembrskim vrednostim so se približali na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske in Murske kotline. Prvi dve dekadi meseca sta bili, z redkimi pojavi z zanemarljivo količino dnevnih padavin, suhi. Razmere so se izboljšale ob mokrem koncu meseca, ko je ponekod padlo preko 50 litrov padavin na m2. 70 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 2. Izvir na stiku konglomerata in oligocenske gline na območju Kranja; september 2020 Figure 2. Spring on contact of oligocene clay and conglomerate near Kranj; September 2020 Izdatnost kraških izvirov se je v prvih dveh dekadah septembra postopoma zmanjševala. V tem času je bilo količinsko stanje podzemne vode na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov v večjem delu države zelo nizko. Razmere so se izraziteje izboljšale ob prihodu padavin v zadnjem tednu meseca, ko so izdatnosti na večini reprezentativnih merilnih mest znatno poskočile in povečini presegle dolgoletno povprečje (slika 3). Najnižje izdatnosti so do prihoda fronte s padavinami dosegli izviri ob reki Kolpi, ki drenirajo vodo iz širšega območja, ki sega do Kočevskega. Na večini merilnih postaj smo v septembru spremljali trend zviševanja specifične električne prevodnosti vode (SEP), ki ga je tu in tam prekinil dotok sveže padavinske vode v zadnjih dneh meseca. Izjema so bile vrednosti tega parametra na izviru Bilpe, kjer je septembra prevladovalo zniževanje SEP. Temperatura vode se je na večini merilnih postaj izvirov v septembru postopoma zviševala. Izjema je izvir Mošenika, s katerim spremljamo količinsko stanje podzemne vode v prekomejnem vodnem telesu Karavanke, kjer smo septembra spremljali postopno zniževanje temperature vode. Nihanje gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih je bilo septembra različno. Ponekod so bile gladine ustaljene (Zgornje Krapje na Murskem polju), tu in tam smo spremljali nihanje, sorodno nihanju vodnih količin v kraško razpoklinskih vodonosnikih (Zgornja Gorica – Dravsko polje, Žalec – spodnja Savinjska dolina, Šempeter – Mirensko-Vrtojbensko polje), ponekod pa je v septembru prevladovalo zniževanje gladine podzemne vode (Cerklje – Kranjsko polje) (slika 5). V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo septembra 2019 količinsko stanje v aluvialnih vodonosnikih nekoliko bolj ugodno kot letos v vodonosnikih Dravske kotline in Vipavske doline, manj pa v vodonosnikih Kranjskega polja in v delih Murske kotline. Glede na dolgoletne septembrske gladine podzemne vode je letos v medzrnskih vodonosnikih prevladovalo nižje količinsko stanje podzemne vode kot je značilno za ta mesec. Negativni odklon vrednosti smo spremljali v delih Apaškega in Prekmurskega polja, v Dravski kotlini, v Šentjernejskem polju, na večini merilnih postaj vodonosnikov Ljubljanske kotline z izjemo Ljubljanskega polja in v Vipavski dolini (slika 4). Običajne septembrske razmere smo letos spremljali v vodonosnikih spodnje Savinjske kotline, Ljubljanskega polja in Mirensko-Vrtojbenskega polja (slika 4). 71 Agencija Republike Slovenije za ok olje SUMMARY Low and normal groundwater levels prevailed in alluvial aquifers in September. Very low groundwater levels prevailed in Sorško polje and Kamniška Bistrica valley aquifers. Groundwater quantity in karstic springs was decreasing in first two decades of September until abundant precipitation caused spring discharges to rise above long-term average at the end of the month. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med julijem in septembrom 2020 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between July and September 2020 72 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 4. Odklon povprečne septembrske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih septembrskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average September groundwater level in relation from median of long term September groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 73 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu septembru 2020 v medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in September 2020 in alluvial aquifers 75 EEA O OKOLJU V EVROPI EEA ON THE ENVIRONMENT IN EUROPE VIZUALIZACIJA OKOLJSKIH PODATKOV Environmental data visualization Barbara Bernard Vukadin izualizacija okoljskih podatkov postaja vse pomembnejša, saj so okoljski izzivi vedno bolj kompleksni, njihova interpretacija pa zahtevna. Države članice Evropske agencije za okolje (EEA) v ta namen pripravljajo razne infografike, animacije in kratke video prispevke, da bi kompleksne okoljske problematike in izzive učinkoviteje predočile javnosti in odločevalcem. V V duhu nove strategije EEA, ki bo predvidoma sprejeta decembra, je prejšnji mesec potekala spletna delavnica za predstavnike držav vključene v Nacionalni referenčni center za poročila o stanju okolja (NRC SoE). Poudarek je bila na izmenjavi izkušenj pri pripravi vizualizacije okoljskih podatkov. Nizozemska je pri tem naredila velik korak naprej pri pripravi infografik. Dalj časa se namreč že zavedajo, da klasična poročila o stanju okolja dosežejo le del širše javnosti. Za dosego nujnih sprememb ključnih okoljskih sistemov (prehrambni, energetski, bivanjski ter mobilnostni) pa so lahko pomembni vsi posamezniki. Zato so želeli okoljske informacije pripraviti na način, da bi jih širša javnost in odločevalci kar najhitreje razumeli in spoznanja vključili v svoje vsakodnevne odločitve. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko so se povezali z znanstveniki in strokovnjaki, ki se spoznajo na vizualizacijske produkte ter pripravili infografike, ki so bile kot primer dobre prakse večkrat povzete tudi v tujih medijih. Dela so se lotili v skupinah. Inspiracijo so sicer iskali v raznih novejših predstavitvah kompleksnih podatkov vendar jim je bil največji navdih znanstvenik Otto Neurath, ki je že v tridesetih letih širši javnosti želel na razumljiv način predstaviti znanstvene podatke. Razvil je Isotype slikovni jezik. Infografika se od grafa ali karte, ki sta tudi vizualizacijska prikaza, loči po tem, da vključuje tudi zgodbo. Elementi infografike so (slika 1):  naslov, ki je najpomembnejši element infografike in je hkrati ključno sporočilo,  podatki na katerih sloni ključno sporočilo  tekst, s katerim se na kratko opiše prikazana problematika  slike ali ilustracije, ki podpirajo ključno sporočilo  ikone, ki slikovno predstavijo vsebino 76 Agencija Republike Slovenije za okolj e Slika 1. Elementi infografike Figure 1. Elements of infographics Za dobro infografiko največkrat niso dovolj le podatki, dejstva, poznavanje ciljev in skupina ljudi, ki se spozna na vizualizacijo podatkov. V skupini morajo biti tudi strokovnjaki, ki poznajo podatke in vedo kakšno sporočilo želijo predati. Proces zahteva precej interakcije in je daljši kot pri običajnih poročilih (slika 2). Včasih se celo zgodi, da strokovnjak, ki pozna podatke in ima jasno sporočilo za javnost skozi proces priprave infografike ugotovi, da mora sporočilo še dodelati, da bo zares zadelo bistvo. Slika 2. Običajni uredniški proces je krajši kot proces priprave infografike Figure 2. The usual editorial process is shorter than the process of preparing the infographic Priporočljivo je, da pri pripravi infografike sodelujejo vsaj strokovnjak za podatke ali znanstvenik, oblikovalec ter nekdo, ki je vešč povzemanja strokovnega znanja v jasno zgodbo, razumljivo javnosti. Ni nujno, da so to vedno tri osebe, vse tri vloge pa morajo biti pokrite. Pri kompleksnejših infografikah je zaželeno, da sodeluje več oseb. Tak primer je na primer infografika nizozemske prehrambne verige. Prvotna grafika ni dovolj nazorno poudarila koncentracije moči v samo petih nabavnih podjetjih (slika 3). Pri infografiki so se zaradi tega osredotočili na povezave. Slika 3. Primer grafike, ki je bila nadgrajena v infografiko Figure 3. An example of a graphic that has been upgraded to an infographic 77 Agencija Republike Slovenije za okolj e Nizozemska je z 21 infografikami ponazorila stanje okolja v njihovi državi. Publikacija predstavlja tri najpomembnejše okoljske problematike: hrano, energijo in promet. Pri pripravi infografik so se opirali tudi na kazalce okolja. Vizualizacijskih produktov se je pri svojem poročilu o stanju okolja poslužila tudi Portugalska. Ključna sporočila o okoljskih problematikah je podprla z video animacijami, v dolžini od ene, do dveh minut in pol. Irska je kratek povzetek (trajanje okoli 2 minuti) poročila o okolju (The State of Ireland's Environment 2016) pripravila tudi v video verziji (slika 5). Slika 4. V podporo poročilom o stanju okolja se države poslužujejo video animacij ter video predstavitev Figure 4. In support of environmental reports, countries use video animations and video presentations Tudi v Sloveniji smo že pripravili nekaj video animacij kot nadgradnjo kazalcev okolja, na temo mobilnosti in ekološkega odtisa (slika 5). Slika 5. Video animacije kot nadgradnja Kazalcev okolja v Sloveniji Figure 5. Video animations as an upgrade of Environmental indicators in Slovenia SUMMARY Visualizations are increasingly seen as powerful tools to engage users with unfamiliar and complex environmental issues. The EEA recently organized a webinar to exchange the information on using visualization tools among countries. Many countries already use infographic, video animations and short videos to address the complex environmental topics to the public. The Netherlands has prepared an excellent example on infographics and explain the process to prepare them. Portugal supported key messages from the State of the environment report by short video animations. Ireland made also a video version of their State of environment report, showing the most important environmental issues in Ireland. In Slovenia some video animations were prepared on the base of Environmental indicators in Slovenia. 78 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V SEPTEMBRU 2020 Air pollution in September 2020 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila septembra nizka. Ravni ozona so se zaradi manj sončnega obsevanja znižale. Na nobenem merilnem mestu ni bila presežena urna opozorilna vrednost 180 µg/m3. 8urna ciljna vrednost za ozon, 120 µg/m3, je bila presežena na dveh merilnih mestih: 3-krat v Kopru in 1-krat v Novi Gorici. O Ravni delcev PM10 so bile v septembru nizke in na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca septembra še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila septembra na vseh merilnih mestih pod dovoljeno mejno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila septembra nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. 18. maja 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. S 1. septembrom smo zopet uvedli meritve delcev PM10 in PM2.5, ostalih meritev onesnaženosti zraka tam še ne izvajamo. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v septembru nizke in na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna vrednost PM10 je znašala 47 µg/m3 na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca septembra še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ 28 preseganj je bilo od začetka leta do konca septembra zabeleženih na merilnem mestu v Grosuplju. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v septembru nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Ravni ozona so se v septembru znižale in na nobenem merilnem mestu niso presegle urne opozorilne vrednosti 180 µg/m3. Najvišja urna vrednost ozona (151 µg/m3) je bila izmerjena 5. septembra popoldne v Kopru. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila v septembru presežena na dveh merilnih mestih: trikrat v Kopru in enkrat v Novi Gorici. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca septembra je bilo to število preseženo le na merilnem mestu Nova Gorica (32). Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila septembra izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 99 µg/m3. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila septembra na vseh merilnih mestih nizka. V okolici Termoelektrarne Šoštanj je občasno prišlo do povišanih ravni SO2. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Graška Gora (110 µg/m3). Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 7. Ogljikovodiki Na vseh merilnih mestih, kjer potekajo meritve lahkohlapnih ogljikovodikov, so bile v septembru ravni benzena nizke. Na prometnem merilnem mestu Maribor Center je septembra povprečna mesečna raven benzena znašala 0,5 µg/m3, kar je desetina predpisane mejne letne vrednosti, ki znaša 5 µg/m3. Zaradi težav z merilnikom manjka več kot polovica podatkov iz merilnega mesta Medvode. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v septembru 2020 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA /MEASURING NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Občina Grosuplje Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr % pod 97 100 100 97 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 Cp 18 20 14 16 14 14 15 14 15 10 19 14 14 14 14 18 Cmax 38 38 29 40 29 29 30 28 29 21 33 31 31 29 33 39 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LJ Bežigrad MB Center Celje MS Rakičan Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Celovška NG Grčna UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT 100 17 31 0 16 CE Mariborska UT 100 19 35 0 25 MS Cankarjeva UT 100 19 45 0 20 Vrbanski plato UB 100 15 32 0 5 Ptuj UB 97 14 32 0 14 LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Grosuplje Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 99 99 96 96 100 58 100 23 16 15 16 15 15 15 43 37 33 36 30 25 29 0 0 0 0 0 0 0 26 0 2 2 2 14 8 TB 100 16 47 0 22 SB RB UB RB RB 100 100 100 100 100 16 11 17 11 13 34 23 33 24 28 0 0 0 0 0 22 11 28 7 9 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v septembru 2020 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURING Postaja/Station NETWORK I DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ >MV ∑od 1.jan. 18 17 19 13 14 17 20 9 13 2 5 12 7 13 2 3 LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Celje LJ Center Šoštanj Podr. % pod Cp Cmax 24 ur UB RB UB UB UB UT SI 100 67 100 100 100 99 100 10 7 9 9 10 14 6 23 15 18 18 22 32 19 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v septembru 2020 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 96 94 96 96 95 96 94 95 100 97 76 95 95 37 39 44 58 28 35 79 74 68 53 76 42 54 79 51 108 117 120 148 102 105 151 127 101 128 121 113 100 125 118 UB UB RB UB SB UT UB RB RB UB RI UB RB RB UB 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 95 98 110 135 84 91 142 114 97 109 116 98 90 112 110 0 0 0 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 11 10 4 32 9 3 24 21 24 4 8 1 8 8 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v septembru 2020 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURING Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 96 95 96 96 96 94 96 100 100 100 76 100 95 18 27 19 7 22 12 15 10 31 8 4 5 4 3 15 57 74 62 30 86 42 43 60 99 29 20 25 19 30 73 82 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 49 28 10 34 22 29 12 69 12 5 10 4 22 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v septembru 2020 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURING Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 96 98 100 100 100 99 100 100 100 100 77 100 2 2 1 3 4 3 2 3 3 2 3 4 2 10 5 20 23 4 6 13 18 12 26 50 110 25 25 26 14 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 5 2 3 7 6 4 9 6 13 7 7 7 11 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v septembru 2020 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB SB RB 95 96 96 0,2 0,3 0,1 0,3 0,6 0,2 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v septembru 2020 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in September 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB %pod Benzen Toluen 0,4 0,5 0,2 0,1 2,3 1,7 0,9 4,5 96 91 87 50* *Težave z merilnikom. Podatek je informativne narave. 83 Etil-benzen 0,4 0,4 0,0 0,0 M,p-ksilen o-ksilen 1,1 1,1 0,0 0,2 0,3 0,4 0,0 0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v septembru 2020 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2020 Figure 1. Mean PM10 pollution level in September 2020 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2020 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v septembru 2020 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in September 2020 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v septembru 2020 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in September 2020 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v septembru 2020 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2020 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in September 2020 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2020 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v septembru 2020 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in September 2020 with the number of 1-hr limit value exceedences 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v septembru 2020 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in September 2020 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Relatively low air pollution continued in September. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. As the sun position and air temperatures are getting lower, so the ozone concentrations are decreasing. In September exceedances of the 8-hours target value still appeared at two monitoring sites. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 88 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V SEPTEMBRU 2020 Earthquakes in Slovenia in September 2020 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2020 zapisali 125 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 35 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je septembra 2020 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, september 2020 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, September 2020 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, september 2020 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, September 2020 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV Cividale del Friuli (Čedad), 3 25 46,09 13,46 14 1,4 Italija 2020 9 1 2020 9 1 5 13 46,03 15,00 8 1,3 2020 9 1 7 40 46,10 13,45 14 1,0 2020 9 1 20 47 46,09 13,45 15 1,3 2020 9 3 12 18 45,87 14,76 10 1,0 Hočevje 2020 9 3 15 0 46,31 13,61 8 1,0 Kal-Koritnica 2020 9 3 16 32 45,45 15,65 20 1,0 Gornja Trebinja, Hrvaška 2020 9 4 4 58 45,88 14,55 8 0,9 Zapotok 2020 9 4 11 10 45,69 14,18 9 1,1 Gradec 2020 9 7 10 43 46,00 13,53 13 1,1 Dobrovo 2020 9 7 22 56 46,20 15,71 1 1,0 Orešje humsko, Hrvaška 2020 9 8 20 20 45,40 13,49 19 1,3 Pod morskim dnom, blizu Umaga, Hrvaška 2020 9 9 3 55 46,28 14,63 15 1,4 Črna pri Kamniku 2020 9 10 22 9 46,21 14,39 19 1,0 Breg ob Savi 2020 9 13 2 19 46,16 16,09 12 1,6 Martinšćina, Hrvaška 2020 9 13 21 35 45,86 16,01 9 2,0 Zagreb, Hrvaška 2020 9 15 19 13 45,90 15,98 5 2,0 Zagreb, Hrvaška 2020 9 18 11 36 46,57 15,21 8 1,5 Sv. Anton na Pohorju 2020 9 18 17 51 45,76 15,70 11 1,8 Klake, Hrvaška 2020 9 19 14 54 45,92 16,05 3 1,1 Zagreb, Hrvaška 2020 9 20 13 1 45,90 16,02 6 1,7 Zagreb, Hrvaška 2020 9 21 4 35 45,88 16,03 6 1,0 Zagreb, Hrvaška 2020 9 22 0 37 45,89 15,97 6 2,1 Zagreb, Hrvaška 2020 9 22 4 41 45,85 15,21 7 0,9 Herinja vas 2020 9 22 6 8 45,90 16,00 5 1,4 Zagreb, Hrvaška 2020 9 22 7 0 46,04 14,18 6 1,1 Goli Vrh 2020 9 23 3 57 45,90 16,00 9 1,5 Zagreb, Hrvaška 2020 9 23 14 29 45,91 16,04 4 1,6 Zagreb, Hrvaška 2020 9 23 22 10 45,86 14,98 17 1,4 Zagorica pri Dobrniču 2020 9 24 0 46 45,85 14,99 14 1,0 Podlipa 2020 9 24 16 34 45,91 16,00 7 1,1 Zagreb, Hrvaška 2020 9 25 11 6 46,23 13,48 9 1,4 Podbela 2020 9 25 19 8 45,90 15,96 9 2,0 Medvednica, Hrvaška 2020 9 25 22 54 45,89 15,98 4 1,0 Zagreb, Hrvaška 2020 9 26 21 11 46,29 15,53 10 1,2 Zbelovska Gora 90 čutili čutili III Bistrica Cividale del Friuli (Čedad), Italija Cividale del Friuli (Čedad), Italija Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2020 9 27 14 46 45,87 16,07 3 1,1 Zagreb, Hrvaška 2020 9 28 4 22 45,99 15,06 7 1,1 Okrog Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom Septembra 2020 so prebivalci Slovenije čutili 3 šibke potrese z žariščem v Sloveniji. NA ARSO smo največ izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa prejeli za potres 22. septembra ob 4.41 po UTC, ki je imel nadžarišče severno od Otočca. Lokalna magnituda potresa je bila 0,9, preliminarno ocenjena intenziteta pa III EMS-98. Potres z največjo magnitudo (1,5) in žariščem v Sloveniji se je zgodil 18. septembra pri Sv. Antonu na Pohorju. Zanj nismo prejeli obvestil, da bi ga prebivalci čutili. 91 SVETOVNI POTRESI V SEPTEMBRU 2020 World earthquakes in September 2020 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2020 Table 1. The world strongest earthquakes, September 2020 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 1. 9. 4.09 27,97 S 71,31 W 6,8 21 pod morskim dnom, obala Čila 1. 9. 21.09 27,92 S 71,37 W 6,5 15 pod morskim dnom, obala Čila 6. 9. 6.51 7,69 N 37,22 W 6,7 10 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet 18. 9. 21.43 0.92 N 26,84 W 6,9 10 pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2020. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2020 Figure 1. The world strongest earthquakes, September 2020 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar letu 2020 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ zrn smo našteli v Lendavi (5.390 zrn), v Izoli 2.086 zrn, v Mariboru 1.133 zrn in 1.068 v Ljubljani. Zabeležili smo cvetni prah 23 skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah koprivovk in ambrozije, delež koprivovk se je gibal od 29 % do 57 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, ambrozije od 21 % do 60 %. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah konopljevk, trav, amarantovk ter metlikovk in trpotca. V Dnevne obremenitve z ambrozijo so bile septembra dovolj visoke, da so lahko nekateri preobčutljivi posamezniki razvili simptome alergijske bolezni. Cvetni prah kopriv, ki prevladuje v kontinentalnem delu Slovenije, le redko povzroča zdravstvene težave. Na Obali so bila poleg kopriv v zraku tudi zrna krišine, cvetnega prahu obeh rodov z uporabljeno metodo analize ne moremo med seboj ločiti. Krišina je v mediteranskem svetu pomemben alergogeni rod. Mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije je bil v Ljubljani in Izoli povprečen, v Mariboru podpovprečen glede na obdobje 2015˗2020, v Lendavi nekoliko nad povprečjem obdobja treh preteklih let. Mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije se iz leta v leto spreminja, posledično tudi število dni, ko je presežena vrednost 20 zrn na m3 zraka. Takrat naj bi večina alergikov, preobčutljivih na ambrozijo, razvila simptome alergijske bolezni. Mejna vrednost je povzeta po tuji strokovni literaturi. V Lendavi je bilo 24 dni s preseženim pragom, na ostalih merilnih mestih smo zabeležili 5 do 7 takih dni. 900 800 Izola Število zrn/m³ 700 Lendava Ljubljana Maribor 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, september 2020 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2020 V septembru se je nadaljevala sezona cvetnega prahu koprivovk in ambrozije. Največji delež so v Izoli in Ljubljani prispevale koprivovke, manj je bilo ambrozije, v Mariboru sta bila deleža obeh vrst primerljiva, medtem ko je v Lendavi prevladovala ambrozija. Poleg že omenjenega cvetnega prahu so bila v zraku še v manjših količinah zrna konopljevk, trav, trpotca, amarantovk in metlikovk. Prvi dan 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 93 Agencija Republike Slovenije za okolje meseca je dež, ki je spral cvetni prah iz ozračja, od zahoda ponehal in čez dan se je delno zjasnilo. Naslednji dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. 3. septembra je sprva v osrednji in vzhodni Sloveniji še rahlo deževalo, popoldne se je jasnilo. Na Primorskem je dopoldne pihala šibka burja. Nihanja obremenitve s cvetnim prahom so bila odvisna od vremenskih razmer, največje razlike smo zabeležili v Lendavi. Sledila sta dva sončna dneva, po nekaterih nižinah je bila zjutraj megla. Ob vzhodnem vetru je bilo 6. septembra sprva sončno, nato je bilo občasno več oblakov. Porast obremenitve zraka smo opazili 5. in 6. septembra, izstopala je Lendava, kjer je bilo do 11-krat več cvetnega prahu v zraku kot na ostalih postajah. Tu smo zabeležili tudi drugi vrh sezone ambrozije, prvi je bil v zadnjem tednu avgusta. Izstopale so še meritve na Obali kjer je bilo opazno povečanje predvsem na račun koprivovk. Na Obali je bilo 7. septembra sončno s šibko burjo, drugod se je zjasnilo šele popoldne. 8. in 9. dne je bilo jasno in zjutraj ponekod po nižinah megleno. Večinoma sončno vreme se je nadaljevalo tudi v dneh od 10. do 12. septembra, pihal je vzhodni veter, na Obali pa šibka burja. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v %, september 2020 Table 1. Components of airborne pollen in the air in %, September 2020 Ambroz. Izola 20,9 Lendava 60,9 Ljubljana 27,7 Maribor 34,2 Konoplj. 1,0 0,5 0,8 1,0 Golšec 1,0 0,1 0,2 0,3 Košarn. 0,2 0,6 0,8 1,5 Pelin 1,0 0,6 1,3 2,6 Metlik. 2,4 1,6 2,3 3,3 Trpotec 1,7 0,8 3,9 3,7 Trave 10,6 4,4 4,6 8,5 Kopriv. 56,9 28,9 53,3 36,5 Od 13. do 15. septembra je bilo sončno in zjutraj po nekaterih nižinah megleno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Tudi 16. dne je bilo sončno, popoldne in zvečer so bile posamezne plohe in nevihte. Na vseh merilnih postajah se je obremenjenost s cvetnim prahom zmanjševala. Na Obali je bila od 11. do 16. v mesecu visoka obremenitev z ambrozijo, nekoliko več je bilo tudi trav. Drugod se je obremenitev znižala, vendar je še vedno prednjačila Lendava z visoko obremenitvijo z ambrozijo. 17. september se je začel s sončnim vremenom, v drugi polovici dneva so bile razen na Primorskem plohe in nevihte, pihala je burja. 18. dne se je postopoma jasnilo, pihal je vzhodni veter, na Obali burja. Sledila sta dva sončna dneva, veter je že prvi dan oslabel. Cvetnega prahu je bilo v zraku vse manj, sezona se je iztekala. V zraku je ostajala le manjša količina cvetnega prahu do konca meseca. 600 500 Število zrn/m³ Ambrozija Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, september 2020 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2020 Nekaj sonca in nekaj oblakov je bilo 21. septembra, popoldne in zvečer tudi krajevne padavine. Ob jugozahodnem vetru je bilo 22. in 23. dne precej oblačno s kratkimi sončnimi obdobji, nastajale so krajevne plohe. V Lendavi je cvetni prah ambrozije še vedno lahko povzročal zdravstvene težave. Naslednji dan je bilo ob jugozahodnem vetru največ oblakov na Obali, drugod je še bilo nekaj sonca, po kotlinah je bilo zjutraj megleno. Večinoma oblačno in deževno je bilo 25. septembra, v Lendavi smo še 94 Agencija Republike Slovenije za okolje zadnjič v tem mesecu našteli nad 20 zrn/m3 zraka ambrozije, na drugih postajah so se take obremenitve zaključile v začetku druge polovice meseca. Dež je ponehal naslednji dan dopoldne, občutno se je ohladilo. Hladno in večinoma oblačno z občasnim dežjem je bilo tudi 27. in 28. septembra. Preglednica 2. Število dni z obremenitvijo s cvetnim prahom ambrozije nad 20 zrn/m 3 zraka v septembrih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 ter 2020 Table 2. Number of days with more than 20 grains of Ragweed pollen in m3 of air in September 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, and 2020 Izola Lendava Ljubljana Maribor 2015 4 — 3 8 2016 8 — 8 9 2017 0 17 0 5 2018 1 24 3 7 2019 4 19 5 4 2020 7 24 5 6 Zadnja dva dneva meseca je bilo večinoma sončno, le na vzhodu je bilo več oblakov. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Sezona alergenega cvetnega prahu se je iztekla na vseh postajah, le v Lendavi se lahko še v naslednjem mesecu pričakujejo zrna ambrozije v zraku. Preglednica 3. Septembrski seštevek cvetnega prahu ambrozije za leta 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020 Table 3.Monthly Ragweed pollen integral for September in the years from 2015 to 2020 Izola Lendava Ljubljana Maribor 2015 215 — 362 624 2016 529 — 384 487 2017 49 3382 85 349 2018 169 3410 250 412 Slika 3. Ambrozija: levo socvetje in desno rastlina (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 3. Ragweed (Photo: Andreja Kofol Seliger) 95 2019 323 2591 304 396 2020 436 3281 296 388 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 35 Trave Število zrn/m³ 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, september 2020 Figure 4. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2020 250 Koprivovke Število zrn/m³ 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, september 2020 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2020 SUMMARY The pollen measurement in September 2020 has been performed on 4 sites in Slovenia: on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana, in the Štajerska region in Maribor, and in Prekmurje in Lendava. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September with emphasis on Ragweed. 96 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Veverica, Raduha, 26. September 2020