Srednješolske vesti. DRUŠTVO SLOVENSKIH PROFESORJEV V LJUBLJANI je imelo v mesecu novembru t. I. tri važne, jako dobro obiskane sestanke. Na prvih dveh, dne 6. in 11. novembra, so se sesiavili predlogi na našo Narodno vlado o naji.ujnejših in takojšnjih izpremembah v srcdnjem šolstvu na slovenskem ozenilju. Poročevalec je bil dr. Ilešič. Sklepak) se je 1. o centralnem vodstvu, 2. o učnih zavodih, 3. o učnem načrtu. Debata je bila poučna in živahna. Glede nemških gimna7ij v Ptuju, Ljabljani in Kočevju smo-slišali statistične podatke, kako se je umetno vzdrževalo nemštvo teh zavodov. Sklenilo se je, da se nemška gimnazija v Ptuju opusti in nadomesti s primernim slovenskim zavodom. Toplo so zagovarjUi, da se Ptuju da slovenska srednja šola, zlasti gg. dr. Požar, Malnar, Vajda, Vesen;ak. Glede deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru je bil predlog soglasno sprejet, da se opusti. Gojenke lahko prestopijo na slovenski zavod šolskih sester istotam. (Nemci ga preneso v Linc, kakor _mo čitali. Op. ur.) Gimnazija v Kočevju se s prihodnjim letoni opusti. Na realki v Ljubljani in gimnaziji v Celju ter MariDoru naj boao temeijni razreai siovenski; po potretu, ce je aovolj pnstinh Nemcev iz aržave brib, se jim pnklopijo nemške v/porednice. Realka v Manboru naj dobi siovensko vodstvo in sprejemni lzpit za 1. razrcd naj se vnovič razpise! 0 gininazijaii, realki in učitelji_cu v Celovcu in bcuaku je posebno poroCilo izdeial dr. Kouuk. Kazen prej inienovanili so se detate udeiezevaii _e tovarisi: Maselj, Jcraii, ai. uoiar, dr. Kusar, ar. Sauisa, VaUujai, ravn. rajaiga. — jKoroCilo in resoiucije U.—IX.) je predsednik arustva oiie lo. novemt>rd oseono uroCil po en izvod poverjenistvu za uk in Do_očastje iii Narucuieuiu svetu. — leniejjito aeio o prclioaiu preosnovi sredujegii soistva na siovensKem btajerskem je posiala stajerska poaruziuca; aajje za preiioono preosuovu ivojm zavodov: realka v lanji, gimnaziji v Kranju m Novem mestu. — Masvete u uajiu preureditvi nasega ^reuujega solstva so posiaii: ravn. Vvester, ar. Pavel brežnik (,L>uiiaj), Or. Strmsek (JVLaiDor), dr. ^regeij (Aranj), dr. baiida (^UunajJ. Kazgovor o njili stno zaraoi puzne uie, _ai, moraii ooiožiti. — Na seji une 14. noceinbra je odoor sklenil siedeCi rcsoiuuji: 1. Organizaciji slovenskega srednje-clskega ucueijstva pristuje Drezdvoumo odiocujoč vpiiv na ureo_o na_ega soistva. _. Keferent za soiske stvan Uodi vzet iz sreae uciteijstva; junst niu booi podrtjen. V peaagoskili m oseuniti zaucvan imej samo reierent besedo; pndeijeni junsi le v juncucniii. Kesoiuciji je društveni predsednik izročil poverjenistvu za uk in bogocastje cine 16. novembra. une _o. novembra je odbor sklenii in iiioču preaseustvu iNarodiie viade ter poverjeništvu za uk in bogočastje te-le tri resoiucije: 1. Društvo slovenskih proiesorjcv zahteva, da se vsa mesta, na zavooin in pri centrali, razpisujejo. lo je bila temeijna zaliteva vsega srednješoiskega uciteijstva že v stari Avstnji. bo to v korist šoistva, učiteijstva in uprave same. 2. Z ozirom na neupostevanje tega temeljnega nacela pri vseli dosedanjiii ime~ novanjiii, kar je med srednjesolskim uciteljstvom vzbudilo nevoljo m nezadovoljnost, se čuti odbor poklicanega in primoranega, da proti temu nacinu imenovanj ouiocno protestira. 3. Ua se takemu avtokratičnemu ravnanju izogne in zanaprej res demokiatiško postopa, naj da poverjeništvo organizaciji srednješoiskega učiteljstva, ki so v njej dornala združeni vsi tovariši, prirneren vpliv v tej zadevi s tetn, da pred vsaKiin imenovanjem na odločujoča mesta in k centrali Društvo slovenskih proiesorjev vpraša, nima li resniii m tehtniii poniislekov v posameznem slučaju. Na tretjem sestanku dne 30. novemhra so se giede volitve obeli delegatov in obch namestnikov v novi višji šoiski svet navzoči člani po daljši debati popolnoraa sporazr.ineli. Trije zavodi (Kranj, Novo niesto.iSt. Vid) so poslali poobiaščence. Kandidati društva so: dr. Simon Oolar (.Kranj), član; dr. Bevk (Ljubljana), namestmk; dr. Ant. Breznik (,bt. Vid),član; proi. Ant. Sušnik (Ljubljana), namestnik. Kataster, ki ga je izdelal odbornik proi. Jeran, vsebuje nekaj čez 350 tovarisev, delujočih na slovenskih srednjih šolah (gimnazijah, realkah, učiteljiščih, obrtni šcli); gotovo 95 odstotkov jih je v društvu. UDčni zbor društva slovenskih profesorjev v Ljubljani bo v ncdeljo, dne 15. t. m., ob 9. dopoldne v risalnici prve državne gimnazije. Srednjo šolo posebnega tipa ustanove v Bosni. V tej šoli bodo poučevail arabski, turški in od 5. razreda naprej latinski jezik. Ta srednja šola bo centralni učni zavod za mohamedanski živelj države SHS. Ta šola bo nekaka pripravnica za islamske bogoslovce. Slovenska giinnazija in realka v Mariboru. S 1. decembrom se je izvršila važna preustrojitev državne gimnazije v Mariboru. Ta učni zavod, ki letos praznuje 1601etnico svojega obstoja, je imel doslej temeljnih 8 nemških razredov. ki so jim bili pridruženi 4 nižji slovenski razredi, v katerih pa je tudi stopnjevaje bila iiemščina učni jezik. Z navedenim dnem pa se je razmerje korenito predrugačilo, rekli bi, preobrnilo. Z združitvijo vseh Slovencev, ki jih je itak bilo dve tretjini vsega dijaštva, v posebne razrede, je nastala popolna slovenska gimnazija, ki tvori temelj zavoda, a nemško dijastvo se je odkazalo vzporednicam, ki so priklopljene slovenski gimnaziji. Tudi učiteljsko osobje se je ločilo po narodnosti. Neinške paralelke so dobile posebnega pedagoškega vodjo (prof. Fr. Knappa), a so z njiin podrejene v vrhnih in upravnih poslih ravnatelju temeljnega zavoda, dr. Jos. Tominšku. Glavni slovenski zavod ostane v gimna- zijskem poslopju, vzporednice so se prescnie v neko mestno posiopje na tiizabetni cesti št. 16. V glavm gimnaziji je ucni jezik odsiej v vseh razretuii in pit-_inetiti siovenski, v vzporednicah se uvede slovensčina kot obvezni predmet za vše ^izrede. — _ prestopom gimnazijcev lelusnjega I. razreda, ki šteje «5 uCencev, ter biovencev, ki so posecali nernsko rc~ aiko v Manboru in na podlagi naknadnih sprejeminn lzpitov, _e ustanovi siovenska reaika v lVlanŁ»oru, ki je otvonla svoj 1. razred One 6. decemDra. ka_rea je nastanjen v gunnazijskem poslgpju m podrejen takisco guunazijskemu ravnatelju u.r. Tominsku; pngiasenili je zanj aosičj o5 uCencev. Uu_na_ijs-i zrelostni izpiti privatistov. Koimsija, ki t>ode skiepala u reiormi sreanjm sol, bi naj tudi giede privatistov doiocila nekaj tock, po katerin bi bil zreiostui izplt v kiasiCoUi jezikili za privatiste oiajsan tako, da bi se -ahtevaiu v iiucaju, da zua kaudidat dva 2iva je zika, saino znanje laun_Ciue in ue tudi grscine.