Cena mesu se bo zdaj dvignila I Razne drobne novice iz iClevelanda in te okolice i Materinski klub— Materinski klub šole sv. Vida prijazno vabi nocoj ob 8 na zabavo s kartami v šolsko dvora- i FRANCIJA ZAPRE j ŠPANSKO MEJO NA j. 1. MARCA ' Pariz. — Francoska vlada je I izdala odredbo, da se o polnoči 1. marca zapre mejo v Španijo, i Vlada izjavlja, da sedanji polo- . žaj v Španiji nudi nevarnost za, r mednarodni mir. j r Odnošaji med obema dežela- h. ma so bili že več dni zelo napeti. | ] Levičarji pri vladi so zahtevali, j cia se prekine s Španijo diplo- t matske zveze. Zaenkrat bodo samo mejo zaprli. j -o--1 Zveza Velikih Jezer z ; morjem bi škodovala , krajem ob jezerih |; Washington. — Pred senat- c nim odsekom je bilo 5. promi- i nentnih Clevelandčanov, ki so iz- i javili, da bj bila nameravana i zveza Velikih Jezer z morjem velik udarec za Cleveland in vse c kraje ob jezerih. Kot znano vse r dela na tem, da se poglobi reko j sv. Lovrenca v Kanadi, da bi po nji lahko pluli tudi največji par- l niki, ki bi prihajali prav v Cleve- 1 land in druga jezerska prstani-šča. Opožicija tega projekta trd'i, da bi bilo to pač koristno za pa-roplovne družbe, ki bi odvažale žito iz Amerike, ki bi pa dova- r žale cenen premog in druge ce- c nene predmete v notranjost i Amerike. Vsa premogovna in- i dustrija v državi Ohio bi bila s 1< tem uničena. Clevelandska, in- 1 dustrija, trdi opozicija, bi se ne J posluževala te vodne poti, ker bi bila predraga. Inozemske de- z žele bi preplavile po tej vodni \ poti s cenenimi izdelki notra- t njost Amerike, s čemer bi izgu- t bil delo in zaslužek ameriški de- 2 lavec. j. -o--j Guv. Lausche ne bo vo-; dil nobene kampanje za primarne volitve ; Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je včeraj izja- , vil, da ima toliko drugega dela, j : da ne bo vodil nobene kampanje , > za primarne volitve. Rekel je tu-' di, da ne bo odprl nobenega urada za te volitve ter posebno po-i udarjal, da ne bo sprejel nobe-j inh doprinosov *za volitve, ne di-; rektnih in ne indirektnih. J Njegov tajnik John E. Lokar ! je povedal, da prihajajo v urad : denarni prispevki za kampanjo,! ' ne da bi kdo vprašal zanje. Vsi bodo vrneni nazaj darovalcem, je I rekel Mr. Lokar. -o- Francija prosi Rusijo za žito - Pariz. — Francoska vlada se bo obrnila na Rusijo za 500,000 Ion žita. To je predlagal Mau-■ rice Thorez, komunistični vodja in zdaj državni tajnik vlade. Papež se nI vda! pritisku, da bi odobri! napad na Rtusijo Vatikan. — V pondeljek večer je papež Pij £11. sprejel v avdijenci kardinale in ves diplomatski zbor, ki se nahaja v Rimu. Ob tej priliki je izjavil, da ko so naciji napadli Rusijo leta 3 941, se ni hotel vdati silnemu WASHINGTON. — Vlada je dovolila mesni industriji, da sme dvigniti cene mesu na debelo. Posledica tega bo, da se bo meso na drobno podražila za okrog en cent in pol pri funtu. To zvišanje mesa je dovolil direktor za stabilizacijo, Chester Bowles potem, ko je poljedelski tajnik Anderson ukazal mesni industriji zvišati mezdo delavcem za 16 centov na uro. Ta povi- šek je že prej priporočal vladi preiskovalni odbor. >;-, $ NEW YORK. — župan O'Dwyer je včeraj popoldne naznanil potem, ko se je posvetoval s predsednikom CIO, Philip Mur-rayyem, da uslužbenci ulične železnice ne bodo šli na. stavko in da so umaknili zahtevo, da bi unija CIO edina zastopala vse delavce i pritisku, da bi odobril vojno proti Rusiji. "Niti ena beseda ni prišla iz naših ust, niti ena črka ne izpod našega peresa, ki bi odobravala vojno proti Rusiji," je izjavil sv. Oče. "Nihče ne more pričakovati od i nas, da bi molčali, kadar so v nevarnosti podlage krščanske civilizacije," je izjavil papež. "Toda na drugi strani pa ni hobe-nega naroda, kateremu ne želimo udobnega in mirnega življenja v območju njegovih meja." Z ozirom na veliko avdijenco diplomatov je rekel papež, da mu to svedoči, da gre svet res za tem, da se zopet vzpostavi človeška družba v novem redu, ki bo temeljil na resnici, pravici in ljubezni. NOVI GROBOVI Anion Kocina Po dolgi bolezni je umrl včeraj popoldne rojak Anton Kocina, stanujoč na 10G03 Way Ave., star 68 leti. Doma je bil iz fare Medana pri Gorici, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Bil je član društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Terezije roj. Cebokli zapušča sinove: Antona, Karla in Franka ter vnuke, v starem kraju pa enega brata. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo eb 9. Naj počiva v miru, preostalim 'sožalje. John Delibuk Včeraj zjutraj je umrl po daljši bolezni John Delibuk, star 52 let, stanujoč na 384 E. 160. St. Tukaj zapušča soprogo Helen roj. Gosdanovich in brata Thomasa, sestiro Marto omož. Kordish ter več sorodnikov. Rojen je bil v selu Delibuk, fara Grabor, kjer zapušča sestro Ano Raje in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in je bil član.ldr. 235 HBZ. Pogreb bo v ipetek popoldne ob 1 iz 2e-letovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. na Highland pri ulični železnici. Stavka je bila prvotno napovedana za sinoči o polnoči. Poseben odbor bo zdaj študiral plačilno lestvico Delavci zahtevajo $2 na dan več. * * * HOUSTON, TEXAS. — Potem, ko je 40,000 unijskih delavcev AFL korakalo do mestne hiše v simpatiji do 700 mestnih delavcev na stavki, je bil spor poravnan in delavci se vrnejo danes zjutraj nazaj na delo. Civilna komisija bo študirala plače delavcev z oziroma na zaslužek v drugi industiji ter nato priporočala mestni zbornici gotov povišek. # * # DETROIT, MICH. — Dovažalci kruha pri 13 glavnih peka-rijah v mestu so se pobotali in bodo začeli danes zopet z delom. Zahtevali so $5 na teden več. Dobili so $2.50 priboljška in garancijo za najmanj $5 na dan zaslužka. Stavka mlekarskih voznikov še ni poravnana. * * * CINCINNATI, O. — 17 neodvisnih klavnic je sklenilo, da v petek zapre kot v protest restrikcijam in kompliciranim regulacijam od strani vladnega urada za kontrolo cen Teh 17 klavnic daje 70% mesa za vse mesto. » * * DETROIT. — Ford Motor Co. je podpisala z unijo CIO novo pogodbo, ki prizadene 80,000 delavcev. V tej pogodbi je vključena točka, po kater, se lahko, kaznuje delavo« z odpustitvijo, ee puste delo brez uradnega dovoljenja od unije. Najprej je Ford Co. zahtevala denarno globo za take delavce, toda pozneje se je zadovoljila samo s tem, da se takega delavca ali delavce odpusti, ki začno stavko brez dovoljena od strani unije. * * =Is DETROIT. — Pogajanja med unijo CIO in General Motors se še vedno nadaljujejo. Dozdaj ne izgleda še za kako poravnavo v 98 dni trajajoči stavki avtnih delavcev. Krug je imenovan za tajnika Washington. — Predsednik Truman je imenoval včeraj J. A. Kri',g-a za nota j nega tajnika na mesto odstoplega Harold Ickesa. Krug je bil načelnik urada za vo'jno prodrkcijo in je zdaj naj-mlaši član vladnega kabineta. Star je komaj 38 let. Senal je odobril zdaj program za 200,000 hiš za veterane Washington. — Senat je odobril progam, po katerem se bo letos zgradilo 200,000 hiš za družine veteranov. Predsednik Truman je zahteval od kongresa, da izdela program za 2,700,-000 hiš za veterane v dveh letih. Predlog je šel v poslansko zbornico za nadaljno akcijo. Senat je odobril v izvedbo tega programa $250,000,000. Kot je po- Washington. — Senator Brew-vedal senator Taft se bo ta de-lster je predlagal v zbornici, da Zed. države < iti loč no prepovejo Angliji rabiti orožje, ki ga je dobila iz Amerike iz posojilnega sklada, v raznih bojih po svojih kolonijah. V drugačnem slučaju naj Zed. države zahtevajo to bojno opremo nazaj. no. Igralo se bo razne igre in pri vsaki mizi bodo nagrade, kot tudi pri vratih. Servirali bedo tudi fin prigrizek. Vsak je 'prijazno vabljen. K tnoilvi— Društvo Waterloo Grove 110 WC prosi članstvo, da se zbere nocoj ob 7:30 v Želetovem pogrebnem zavodu ha 152. cesti, da se poslovi od p ko j ne sestre Frances Srakar. Graduacija— Alberta Bačnik, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Bačnik iz 1218 E. 176. St.. je na (i. februarja graduirala iz Flora Stone .Mather kolegija z odliko: Čestitamo ! Novi uradniki— Slovenski dom na Holmes Ave. je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednik Jim Š< j>ic, podpredsednik Anton Srebot, tajnik Frank Walter, upravni tajnik J< ško Penko, blagajnik Louis Jerkič, zapisnikarica Frances Sušel: nadzorni odbor; John Hrvatin, Frank S up a nick in- L i lomen a Sedej; gospodarski odlbor: Steve .Mejak, Frank Kocin in John Čopič ; prosvetni odbor: Frank ZnMaWie. John nar največ rabil za to, da se podre nerabne vojaške barake, material pa porabi za stanovanjske hiše veternom. -o- DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ Park pokopališče. Anton Rusija Po sdolgi bolezni je umrl Anton Rusija, stanujoč na 13701 Benwood Ave. star 58 let. Doma je bil iz Hinjače pri Gori-! ci, odkoder je prišel sem .pred 33 leti. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ in Tabor št. 139 SNPJ. i Tukaj izapušča isoprogo Marijo roj. Klun, hčer Antoinette Jendercak, isinova Stanleya in Rudolfa ter vnuke, v Južni Ameriki brata Jožeta in sestro Jozefino, v starem kraju mater in enega brata. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Fer-foliatovega .pogrebnega zavoda I v cerkev sv. Lovrenca ob i) in i na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Prusiiik in Frank Marolt. Direktorske seje se vršijo vsako 4. nedeljo v mesecu. Poroka— V soboto zjutraj ob 8 se bo-fta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Frances Javornik in Mr. William Dežel an. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Javornik iz 16204 Arcade Ave. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Sestra na obisku— Od petka do nedelje je bita na obisku pri bratu Jos. J. Ne-manichu njegova sestra redovnica M. Victoria, OSB. Dospela je iz New Yorka, kjer dovršu-je natečaj za doktorat, v filozofiji na Columbia univerzi: Tukaj se je udeležila tudi skupščine Narodne zveze učiteljskih institucij, kjer je zastopala kolegij sv. Sebastijana iz Dulutha, Minn. Zastopamih je bilo kakih 60 kolegijev in univerz iz vse dežele. Sestra Victoria je zbujala mnogo pozornosti, ker je bila edina redovnica navzoča. Obisk iz Penita— V pondeljek .sta prišla na. obisk iz Pennsylvanije Al Vidmar in soproga Obiskala sta očeta Josipa Vidmarja, ki ima gostilno na 1428 K. 43. St. Al igra žogo kot metalec pri Louisville igralcih ter je bil na potu v Fort Myers, Florida, kjer je klub v treningi. Najden prstan— Med 55. in 58. cesto je bil najden oficirski prstan letalskega kora. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi po 4 popoldne pri Frank Zelezniku na 1128 E. 66. St. --o- i Angleži bodo sodili voditelje upora i London. — General Auchin-ileck, vrhovni poveljnik v Indiji, je izjavil, da sicer ne bo masnih persekucij izgrednikov v zadnji vstaji, da pa pridejo pred sodni-. jo kolovodje, ki bodo kaznovani po zaslužen ju. Anglija ne sme rabiti ameriško orožje Lt. John J. Zupančič iz 860 E. >36. St. Euclid, O. je dospel domov iz Kitajskega za 40 dni po i letih in clveh mesecih službe pri Stricu Samu. Zdaj se bo poročil, potem odide pa zopet nazaj v službo s svojo družico. Poročil se bo v soboto 2. marca ob enajstih dopoldne v cerkvi Sv. Imena na Broadway. Njegova nevesta je Margaret Vichich. Ker so .ji starši umrli je živela pri bratu Franku na 8314 Rosewood Ave. Po poroki odide mladi par na že- i I AMERIŠK?^^)©M©VINft ! °AROMi 3 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN JO SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE 0NLY___ AMERICAN HOME fte^ ~ CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII v Lepo nagrado razpisujemo , *>oki T Boštjančič se je 20. februarja v "Enakopravnosti" «av|ja j : č. tako kot on citira, dobi lepo nagrado za ,'!fA'e Ju„1 , lPyavljeni smo mu plačati vožnjo od Clevelanda do Sl&atr- aVije in naza.i> Pa še $100 mu damo za popotnico. °r^niCo v ckl Je Boštjančič pošten človek in da piše samo go-N trufi'g°tovo rade volje ustregel temu našemu apelu ter za In ker bil lep° nagrado" )-'ka1, muVem°' da urednik "Enakopravnosti" verjame vse-sm Cenjen' naročniki napišejo, ker drugače bi dopisa ne t^ Pripravljeni dati tudi uredniku "Enakopravnosti" teri 8t)'.unagrac'° k°t Boštjančiču, če nam povesta kdaj in na uSeveda' Sm° gornje o Trstu napisali. JHlčič •V slu^a.iu Pa. da bi urednik "Enakopravnosti" in Ivan ^ne ' preve'ike skromnosti ali kakega drugega važnega Jone hotela reflektiratj na to nagrado, jima i;0]-,11 Za klobuk to, da sta namenoma lagala in s tem do-° S° vredne zapisane besede v "Enakopravnosti." bosta hotela biti postavljena na laž in L^1 v fit • a Pustiti iz rok tako lepe prilike, da bi se zastonj Itsraju*IUn^ naza.l (ak° slučajno ne bi hotela ostati v Ti-ws^'dil' 'n VSak en st°tak bosta dobila za pot, zato se bo-dokazala, kar sta ganljivo napisala. RA^t ° SMO SUŠALI PRAV Ak E STARE domovine VČERAJ 'tj st». . zavrela kri, ko je videl, da ljudje niti upravičenega priznanja ne dajo Ameriki za vse, kar stori za lačne narode. Truplo zdravnika so našli v reki, kamor je padel i avlom V pondeljek zvečer je dr. | Philip Leavenworth pomagal pri | porodu v hiši Mrs. Davis, 2350 i W 5. St. v Clevelandu. Tje jej bil poklican iz University bolni- i šnice, kjer je hišni zdravnik.' Proti večeru v pondeljek je od-| šel rekoč, da mora nazaj v bolni- j šnico. Vsedel se je v avto in odpeljal. Potem je pa izginila za njim vsaka sled. Clevelandska policija je alar-' mirala vso državo pri iskanju zdravnika, ki je bil star 27 let. Sinoči so pa potegnili njegovo truplo iz reke Cuyahoga pri za-padni 3. cesti. Policija sodi, da je v snežnem viharju prišel preblizu brega in avto je zdrknil v vodo, kjer je našel mUu}i zdravnik žalostno smrt Dr. Leavenworth je bil doma iz Cantona, O. in je bil prideljen zdravniškem štabu v University bolnišnici. Na 1508 Genese Rd., South Euclid, zapušča ženo in dve hčerki, ena stara 23 mesecev, ena komaj 3 mesece. Truplo doktorja so našli v vodi, sedeč v avtu pri vodilnem ko-. lesu. Najbrže je vozil po zapad-| ni 3. cesti, kjer bi moral zaviti ob koncu ceste na stran, pa najbrže v snežnem viharju ni videl konca ceste, podrl ograjo in avto je padel doli v reko. Voda je tam globoka 8. čevljev. Obrežna stra-: Ža je z dolgimi drogi iskala več kot tri ure, predno je našla avto: • ki je bil pod vodo kakih 35 čevljev od brega. _ ifVj sm ^^ uumu i^štvu .lmeli v našem za I^Vani Priliko slišati pri- dj °Č!vidca, ki je bil nj 't? ^iižb-na'S1 Stari d°imovi- St IS Si]i;,sv°ie prijazne te- ]f , r iz 10513 Reno T. |fH i. Qbiskal fin sloven- ^ Iti" C* ^n „ 1%UX jj *''ank Boštjančič 81 |j£ 14- ^bruar- „ l4ov inc*tn0 odpuščen od P 'C* k Silhi1,6 Prihitel v Cieve- tje tuku rjevim »a obisk. P |> i J Pi'ed odhodom k P< ISJ^i ob prihodu v W is cprihitei o*tai bi I, h (ir,.;es ta teden in naj- šr IX teden, Prijatelji P J aiV^6'10 na trnjem še ce pokličejo MI šr Sk ■ i C1 31,le Služil v ameriški Z£ ' r'ev V u 3Secev- od teh 22 A^vlS1 Tam sku_ Z ^ CHh? ne dobiti dovo- ? »i,Se Smel obiskati roj-h Dsv°jih sorodnikov ! " hNos ®?trici. Končno se f /f it[ preko meje b r ^ce it Sv°Je strice, tete, y K ,'ji 8®strične v vasi ta v Kosezah % i j Vse "latrici. Razume se, . i Cn J1?0 sku'Pai- M"!? i i ? VoS' tla je prišel a- f na "bisk. Bil je b > ln težk0 je bilo " y S v' > bi bili odšli vsi Cl ^ ^eriko. ki govori skoro c Xv stive?s]to'kot bi bil!i T 1 0 svojih vtisih'c S ff^avljd. Mnogo t ^ * ljudmi in mnogo t . vmoremo p°nav- j )• \\ 6sed iz važnih k fi '1i|Sui Pa. da nas je $ V f (1,V v«em še bolj 1 J b JV(>lj. ' kar Pišemo in to ] iSM 1 I^HriS1, kak° W 86 ' J t:,J ^ i,! bl1 2 nekim par-Vfo^nikam. Pokazal • ^boje, v kate- V^fHke^^bščine, poslane , je UNRRA. Na ' z vidnimi črka- i Pa mu je dokazati, da je ,./: lz—Rusije. Mla- "" c ki*nou je pri' temj Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Italijanski general Cerutti je ukazal požgati celo vrsto slovenskih vasi, toda komunistična Jugoslavija ne zahteva njegove izročitve kot bojnega zločinca. Ta general je dajal orožje partizanom in jim pomagal po-, bi jati vaške straže na Turjaku in na Blokah. Svojega dobrotnika seveda Kodrič in Kocbek ne tirata pred sbdiiče, čeprav je požigal po Slovenskem. Prav nič se pa Titovci ne obotavljajo razglašati, med drugimi, sarajevskega nadškofa dr. Sariča za vojnega zločinca. nitovanjsko potovanje. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. m nt M S častnim odpustom iz službe Strica Sama se je vrnil zdrav in vesel Sgt. Frank Zallnick, sin Mr. in Mrs. Anton Zallnick iz 1058 E. 72. St. Služil je v armadi pri inženirjih tri leta in en mesec. Od teh ,ie bil onstran morja 14 mesecev in sicer v Angliji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in nazadnje na Filipinih na Lu-. zonu. •■m AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 27, 194G "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio _ Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti 6etrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, 12.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. at the Post Office at 83 No. 41 Wed., Feb. 27, 1946 O ptiču noju Allessandro Manzoni je v svojih "Zaročencih" ustvari! z don Abbondijem nesmrten tip strahopetca, ki pa svojo bojazljivost vedno zagovarja z najbolj pametnimi razlogi, pametnimi seveda po njegovi pameti. Don Abbondio je živel v razburkani dobi, ko so banditi, najeti od raznih mogotcev, strahovali Severno Italijo. In teh mogotcev' in njih banditov se je slavni don bal. Tem je ustrezal tako," da je preživel šestdeset let brez velikih viharjev." Če pa je bil med temi banditi "kot lončena posoda md želznimi" in se je vedno bal, da se zdrobi, pa se je na drugi strani znašal nad tistimi, ki je vedel, da, mu nikoli ne bodo storili nič žalega. Pisatej pravi, da je bil don Abbondio tudi hud kritik tistih, ki niso bili kot on, pa seveda kritik samo, če je bilo to brez nevarnosti. Ta "razorožena nevtralnost" je seveda že pred 300 leti zatrjevala, "da se ne vtika v posvetne stvari v škodo svete službe." — No, končno je pravična stvar kljub don Ab-bondiju zmagala in Renzo pa Lucia sta se veselo vzela. Da, ta tip ljudi je nesmrten in ta sorta ljudi živi seveda tudi danes. Don Abbondio in njegova modrost nam je živo stopila pred oči v zadnjem času, ko slišimo ob pisanju o razmerah v stari domovini apele na razum in vidimo don Ab-bondijevo skrb, da ne bi raziskovanje resnice o dogodkih v Sloveniji komu postalo neprijetno.. Mi se ob tej modresti vprašujemo, ali more resnica, polna resnica, res komu škodovati. Komunistična propaganda je ustvarila o Sloveniji J in našem narodu tam čisto izkvarjeno podobo. Ali je prav, da to napačno sliko o naši stari domovini ameriško slovenstvo sprejme kot pravo, ali ni nujno potrebno, da se ta slika popravi? "Ameriški Slovenec" piše včasih, da je katoliški list. O slovenskem katoličanstvu so se pisale in širile grde laži. Koliko je poskušal ta "katoliški" list braniti dobro ime slovenskega katoličanstva? Nasprotno prav v tem listu smo čitali očitek, da so begunci "nekaj naredili." Ko smo ga pozvali, naj to dokaže ali svojo napako popravi, je utihnil. In sedaj, ko se resnica o strahotah, povzročenih po partizan-stvu, vedno jasneje razkriva, bi neki ljudje, namestu da bi krivico moško popravili, radi z don Abbondijevo modrostjo vse potlačili. O ptiču noju pravijo, da vtakne glavo v pesek, kadar vidi nevarnost, in otroci v igri, kadar ne morejo na- službi." Tako pravi Manzoni o njem. Zato bo pisal o komunizmu le "teoretično." Tako nekako kot se pridiga v cerkvi. Brez kakih konkretnih zgledov razen če je zgled že v zgodbah svetnikov in tam iz prvih časov krščanstva. Nerona se že lahko imenuje, Bog varuj pa Tita. Komunisti sicer preganjajo katoličanstvo zelo praktično: vzamejo katoličanom šole, tisk,, vzamejo katoliškim ustanovam premoženje, postavijo namesto^ križa v šolo Tita, toda "katoliški" list bo. raje "teoretično" razlagal, kako treba ločiti komuniste od komunizma in zlasti ne bo kritiziral dejanj komunistov v Jugoslaviji. Papež misli sicer precej drugače, ko govori kardinalom in pravi: "Cerkev mora še z večjim poudarkom zavreči napačni in ozki pojem duhovnosti in notranjega življenja, ki bi jo slepo in mutatsto zaprl v zatočišče svetišča. Cerkev ne more sama sebe omejiti na lenobno tihoto svojih poslopij in tako zapustiti božansko providencijelno nalogo ustvariti popolnega človeka ter sodelovati pri položitvi trdnih temeljev družbe. "Zato pravi papež, da Sveta stolica nikoli ni nehala odobravati in hvaliti organizacij za vse različne sfere življenja. Papež tedaj ne misli samo na teoretično razmišljanje o komunizmu, ampak na boj; in boj je vedno praktičen. Toda Don Abbondiji so samo teoretični kristjani. Tudi na papeža raje pozabavljajo, (ta tudi ni nevaren kot kak komunističen bandit) kot pa da bi se dali izbezati na boj in na delo kot ga želi papež. Zato slišite take don Ab-bondije razlagati, da v Ameriki ne marajo "starokranjske politike." Če te tak Abbondio ne more ugnati z drugim ti zažene v obraz starokranjsko politiko, pa si izgubljen — po njegovem seveda. In če je tak don posebno učen zažene vate še Goethejevo, da je politična pesem grda pesem. Vse to seveda brez razlage. Če ga namreč vprašaš kaj si pod tem predstavlja prav tako ne dobiš odgovora kot če vprašaš urednika "Prosvete," kaj razume pod tistim hudim "zmerjanjem "klerofašizem." Skrivnosten je treba biti in mogočno udri-hnico je treba najti, pa se Abbondiji čutijo varni kot za mogočnim ščitom, za katerim se lahko gredo samo teoretičen boj proti komunizmu. Mi vemo, da naše moči niso velike, vemo da slovensko javnost v Ameriki obvladujejo na eni strani svobodomiselci, ki so se itak predali komunizmu, na drugi strani pa vseh vrst don Abbondiji. Toda radi tega bomo vseeno, če tudi kot glas vpijočega v puščavi, branili resnično podobo naše Slovenije, dobro ime našega naroda v starem kraju in svarili na jugoslovanskem zgledu pred nevarnostjo komunizma. Pa še to vemo, da so don Abbondiji vselej slabo končali. Odpri srce, odpri roke. . . Edgar Hoover je objavil 18 točk za omejevanje zločinov med mladostniki v Ameriki. V 12. točki pravi, da naj se v ha namen podpira verska vzgoja mladine in Vse, ustanove pri raznih cerkvah, ki Imajo namen zaposliti mladino v njenem prostem času. Tako se bo mladina odvračala od pohajkovanja in ne bo podvržena slabim zgledom in zapeljevanju na cestah. Tako priporoča Edgar Hoover za — Ameriko. Nasprotno pa v Sloveniji vsi "poklicani vzgojitelji" poudarjajo, da je verska vzgoja za miladino nepotrebna reč in da se mora mladina držati proč od vpliva Cerkve in duhovnikov. Še celo navajati se mora, da sramoti duhovnike, škofa in redovnice, kjerkoli se da. Današnji mogotci v Sloveniji "vzgajajo" mladino naravnost za zločince. Pa se nekateri še čudijo, zakaj tudi mi nismo navdušeni za današnji sistem v Sloveniji, ki so ga uvedli komunisti. Naj se le čudijo, mi prav dobro vemo, zakaj nismo in ne bomo navdušeni za kaj takega. * * ♦ Ivan Molek ima prav gotovo opravičeno zadoščenje, ko mu star okra jski sodrugi daj ej o priznanje, da svoje trezne glave ni — zapil. Mi mu to zadoščenje iz srca privoščimo. Na drugi strani rau pa ne privoščimo poraiza, ki ga je doživel zaradi svojega nizkega mnenja o "klerikalcih.'' Ko je pisal svoje zadnje članke v Prosveto in spraševal vest svojemu nasledniku na uredniškem stolčku, je med drugim pisal nekako tako; Prav nič se ne bom čudil, če Dodo počasi vsi klerikalci s škofom Rozmanom na čelu parili na kolena pred Titom. To se ni zgodilo in se ne bo. 3kof Rozman sicer še utegne jasti pred Titom, pa ne na ko-ena, ampak — v grob. Nič se ie ve. Če se bo to zgodilo, bo j.'i wmo eden od neštevilnih 'klerikalcev," ki so že tako padli in padajo dan za dnem. Podajajo se pa ne. V tej točil so jo ti'rej Ivan Molek zrno- prej, vpijejo "za pik." Tako Abbondiji danes delajo, da ne bi bilo treba videti in priznati, kako so sami pomagali z dejanji in opuščanji ustvariti napačno podobo naše trpinčene Slovenije. Neizpodbitno dejstvo je, da danes vlada Jugoslavijo moskovski komunistični agent. Komunizem ni samo uničil katoliških organizacij in ni "zatrl samo katoliških časopisov, ampak postopoma trga vse vezi, s katerimi je bil naš katoliški narod zvezan s katoliškimi tradicijami od križa in verouka v šoli do usmiljenk po katoliških zavodih — da omenjamo samo to dvoje. Ali naj se res na vse to kar mollči in piše samo, kako se "vrača Slovenija k obnovi"? Izaija je rabil izraz o mutastem psu, ki ne laja, ko oropajo gospodarja. Ali naj katoliški tisk molči, ko komunizem zatira katoličanstvo, molči samo radi ljubega miru? Ali se ne zdi tako molčanje k hudobiji kot eden tujih grehov in kot zavajanje tukajšne javnosti, da si ne more ustvariti prave sodbe o nevarnosti komunizma, ki je enaka povsod? In komunistično ropanje in divjanje v starem kraju naj se morda imenuje "obnova", Tudi vprašanja beguncev se s politiko ptiča noja ne da spraviti s sveta. Če je Eleonor Roosevelt čutila potrebo, da je zanje rekla toplo besedo, če je papež 20. febr. v svojem nagovoru na kardinale izrekel sodbo proti nasilni repatria-ciji, menda res ni za "katoliški" list nekako odveč odločno povedati svoje stališče, ki ga don Abbondio pri "Ameriškem Slov." v strahu pred raznimi banditi še vedno ni upal povedati, četudi sicer rad daje nauke, kjer misli, da je to brez nevarnosti. Vprašanje partizanskih pisem tudi dela don Abbondiju-sive lase. Zdi se, da prav tako obrambna pisma beguncev. Spet je treba odločno povedati, da ne bi bilo nobene obrambe beguncev, če ne bi bilo poprej napada. Saj se nihče ne brani, če ni napaden. Kot so se doma kmetje fizično branili pred partizansko drhaljo, da jim vsega ne uniči, tako se danes begunci branijo pred povodnijo partizanskih pisem. Zakaj se ni dvignila don Abbondijeva modrost pred pol letom, ko se je začel ta napad na begunce (in na one doma ostale katoličane), ki so bili že itak dovolj nesrečni, pa se je blatilo še njihovo dobro ime? Takrat don Abbondio sam ni bil "razorožena nevtralnost," ampak je mislil, da so ti begunci zavržena masa, na katero sme tudi on kljub svoji bojazljivosti vreči kamen, ker to pač niso banditi, katerih se on si-per korajžno boji. O vemo, don Abbondio je moder! Boji se pisati o grdo-b i jato partizanov, da tam doma ne zvedo, da je proti komunističnemu režimu. Celo za družine beguncev, ki so ostale doma skrbi. Zato ne mara pisem beguncev priobčiti, da ne škoduje onim tam doma. Sicer begunci sami prevzemajo za pisma odgovornost, toda dobri don Abbondio je pametnejši od njih. On ve, da so banditi huda zadeva, zato ne pisati o njih. In Renzo in Lucia, ki hočeta pravico, sta po njegovem mišljenju strašno neprevidna in celo nevarna za njegov mir. Pa še tega ne pozabite ljudje božji, da se don Abbondio ne vtika v posvetne stvari, "da ne bi škodoval sveti til in nam je žal, da ga je njegova protiklerikalna zagrizenost pritirala do teke ogromne zmote! ♦ * » "Slovenski Poročevalec" je v današnji Ljubljani dneVnik, ki izhaja v Knafljevi ulici, kjer je nekdaj izhajalo zloglasno "Ju ro." Ta dnevnik je seveda komunistični list, kot vsak list, ki se danes tiska v Jugoslaviji V svoji številki z dne 22. novembra 1945 prinaša na prvi strani navdušen članek z naslovom : Praznik dela in Hali-jansko-slo Venskega bralstva Gorici. List navaja citate iz govorov, ki so se tisti dan, ko je bil ta "praznik," slišali v sončni Gorici. V vseh govorih je podčrtano italijansko-stoven-sko bratstvo ■ ■ ■ Razume se, da so dotični praznik priredili v Gorici—komunisti. Saj je sama na sebi prav le pa misel, da se med raznimi narodi, ne samo med Italijani in Slovenci, porine v kot medse bojna mržnja in narodnostni fanatizem. Saj je to celo krščanska misel. Ampak! Ce bi kak slovenski katoliški list propagiral itali-jansiko-slovensko bratstvo —ali si morete misliti kaj večjega pohujšanja za naše napredne "narodnjake" vseh barv, vse od Glasa Naroda do Proletarca in Prosvete, kot bi bilo to? Že ko katoliški Slovenci samo o papežu, ki je pač Italijan, kaj čednega zapišemo, smo že —narodni izdajalci! Kaj bi šele bilo, če bi začeli propagirati kak "praznik italijansko-slo-venskega bratstva"'. Ampak komunisti smfejo obračati tudi najbolj temeljna "načela" in jih sukati kot kakega petelina na strehi, pa s tem ne napravijo nobenega pohujšanja. O ta današnji "closeledni" svet! * ♦ » Ta zgornj.a je prav taka kakor naslednja; Ko so bili partizani v Sloveniji še šibki in le nase navezani, KO' na vse grlo vpili v svet, a a jim ne gre za kaj drugega ko za svoboditev naroda. Le fašiste ven, vse drugo si bo aarod sam uredil. "Smrt fašiz- mu — svoboda narodu!" Mnogi so takoj v začetku videli, da partizanom ne gre za (Nadalievanie na 3. strani) -0'- Predpustna veselica Euclid, O. — Predpustni čas se bliža koncu in s tem bo prenehalo tudi veselje in plesne zabave, vsaj pri katoličanih. Predno pa nastopi postni čas, bo tudi naše društvo Sv Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredilo nekoliko zabave za svoje člane in članice ter njih prijatelje in sicer v soboto zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. To je zadnja sobota v predpustu, zato se pa tudi pričakuje velike udeležbe od strani članov našega društva. Naše društvo že par let ni imelo nobene veselice, blagajna se pa vedno po malem črpa, zato smo pa primorani, da nekaj priredimo, da podpremo društveno blagajno. Vedite, da veselica stane precej in je treba že precej vstopnic prodati, da se izplača za godbo in najemnino. Ako se člani ne boste odzvali našemu vabilu in prošnji, potem nam pač ni treba pričakovati kakega posebnega uspeha. Brez denarja pa tud} društvo ne more poslovati. če se ne boste člani odzvali sedaj, bomo morali pa pozneje razpisati naklado in to vam pa spet ne bo po volji. Zato je pa dolžnost prav vsakega člana, da se udeleži te prireditve in pripelje s seboj tudi svoje prijatelje. Saj malo poštenega razvedrila nikomur ne škoduje. Vstopnina je pa tudi malenkostna, (šarno 55 centov za osebo. Igral bo Krištofov orkester. Preskrbljeno bo tudi za vsestransko postrežbo. Torej le pridite vsi in na svidenje! Odbor. -o-- Zahvala Cleveland, O.' — Svojim sorodnikom in prijateljem se tem potom podpisana želiva prisrčno zahvaliti za tako lepo presenečenje, ki so nama ga pripravili 9. februarja ob priliki najine 23 letnice poroke. Res lep večer raznih krajev in želite obiskati naš muzej, pokličite tekom dneva na telefon E. Gorsheta, upravitelja muzeja, HE 4245, za določitev časa za ogled muzeja. Po dogovoru si muzej lahko ogledate vsaki dan od 4 ure popoldne naprej, ob sobotah pa tudi vsaki čas tekom dneva, samo javite v naprej vaš prihod pravočasno. Vsi ste dobrodošli na ogled muzeja, kadar hočete. Zato je tukaj. Upravitelj. -o-- Članicam Zveze oltarnih društev Cleveland, O. — Drage sestre, častilke najsvetejšega zakramenta. Zopet se pripravlja en dan, ko bomo združene častile tistega Boga, katerega toliko zaslepljenih ljudi noče priznati, ki gospoduje čez žive in mrtve, ki je kralj vseh narodov, tudi Titov i in Stalinov, čeprav ona dva mi-I slita, da ga ni. Gorje povzročite-j ljem tolikega gorja in toliko ne-! dolžne krvi prelite kliče po ma-j ščevanju. Kdo jih bo mašče-! val? Nihče drugi kot cele trume ! spreobrnjenih katoličanov. Vse ! prizadevanje sovražnikov vere I jim ne bo prav nič pomagalo, ! kajti Petrova ladja se ne bo nikdar razbila, ker je Kristus z njo. Vsem tistim, ki so tako zaslepljeni, bi jaz svetovala, da pono-. vno prično brati katekizem in . naj pojo hvalo Bogu, da so v svobodni Ameriki, kjer imajo .'vsega dovolj. Skrbite rajši za . | svojo neumrjočo dušo in pustite , zveri v človeški podobi in jih nikar ne podpirajte v njih gr-. dem početju. Kdor ima še kaj | vesti, mora priznati, da naši du-,! liovniki niso vršili drugega kot ! svojo dolžnost, ko so svarili na-i rod pred temi zverinami. Kaj ; bi počel siromak, kot sem bila j jaz, qe bi ne bilo dobrih in usmi-i ljenih duhovnikov. Takq objest-! neže bi morala Amerika p gnati, | Kot je Kristus izgnal prodajal- i ce iz templja. II Torej, da pridemo k stvari. V 1 nedeljo 3. marca, to je prva ne-j delja v mesecu in obenem pust-| na nedelja, bomo imele popoldne uro molitve v cerkveni na 40. cesti in Euclid Ave. vse članice Oltarnih društev. To bo zadostilna molitev za vse žal j en je, ki ga trpi Jezus v najsvetejšem zakramentu. Pridite sestre v velikem j številu, pokažimo svojo živo vero v najsvetejši zakrament. Kristusu, ki je z nami do konca sveta izročimo svoje družine in obenem pa ga prosimo tudi za svoje sovražnike, da bi jim dal, pravo pamet, da bi spoznali, da smo tudi katoličani vredni življenja Pridite v nedeljo v kar največjem številu. Pozdrav vsem članicam, Mrs. Anna Gliha. -o- Dekleta vabijo Zopet je predpustni čas pred nami, in zopet prihajajo vabila na razne zabave. Kot v preteklih letih, bo zopet priredil Ba-j ragov zbor iz fare sv. Vida obi-j čajno predpustnico in to pri mi-I zah, v šolski dvorani, v nedeljo I večer, 3. marca ob osmi uri zvečer. Ni treba dosti razlagal kakšen večer bo to, ker tisti, ki ste že večkrat bil; navzoči veste, da nikjer drugod se ne morete tako prijazno zabavati med prijatelji kakor ravno tukaj. Dobra družba, razna jedila (krofi, ; itd. — vse kar paše za predpusi | . . .) in seveda, tudi druga okrep-; čila, program — imeniten to leto, posebno, ker bo nastopilo več [ narodnostni v svojih nošah, in bodo peli in plesali po svoje. Povabljeni so Ukrajinci, Poljaki, Slovaki, Litvinci in seveda, naša dekleta bodo tudi pokazale kaj znajo. Ena mi je že namignila, da bomo videli tisti večer slovensko "ohcet." Ta skupina je med vojno delovala s "Cleveland Talent Pool," in nastopala v raznih USO prostorih, v Crile m City bolnišnicah, in tako so se zmenili zopet priti skupaj za en prijeten večer. Vstopnice se dobe pri vseh članicah —- in kjer je bil, ki nama bo ostal trajno v spominu. Najino zahvalo želiva izreči hčerkama Rose in Mary ter sinu Franku in njegovi soprogi, zetu, Johnu Pfeil ter sploh vsem sorodnikom in prijateljem, kate- j ri ste bili navzoči. Prav lepa rvala Mrs. Ivani Dolenc iz 63. ceste, ki naju je tako natiho potegnila, da nisva niti slutila, da se kaj takega pripravlja. Prav lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Joseph Shray iz 63. ceste, ki sta nam dala svoje sobe na razpolago, da smo se lahko sukali in dobro imeli. Hvala tudi sinu Franku in Mr. Joe Brinda za tako izvrstno godbo, o katere zvokih smo se vrteli do ranega jutra. Najlepša hvala Mi's. Shray, ki nam je toliko dobrih jedil nape-kla in nacvrla ter nakuhala vsake vrste dobrih stvari in je tudi preskrbela, da je bilo vse v redu krog mize in na mizi pa polno dobrih jedil. Torej, še enkrat najlepša hvala vsem skupaj in za vse. Lawrence in Theresa, Kožuh, 12221 Lena Ave. -o- Pripeljite obiskovalce v Slov. narodni muzej Letos praznujemo v Clevelan-du 150-letnico obstanka tega me- j sta in elevelandski propagandni j odbor dela veliko reklamo po vsej Ameriki, da se privabi čim-1 več gostov v Cleveland. Letos bo rekordno število Slovencev ob-1 skalo svoje sorodnike in prijatelje v Clevelandu iz raznih krajev Zedinjenih držav in Kanade. Vsi obiskovalci radi vidijo kaj zanimivega in med temi posebnostmi med Slovenci je sedaj Slovenski narodni muzej, arhiv zgodovine ameriških Slovencev, d se nahaja v Slovenskem narodnem domu, 6411 St. Članove., zgoraj, dvorana štev. 1. Kadar imate obiske gostov iz je vsako leto napolnjen« "j 'na v šoli, samo tisti bodo J prednost, kateri si i'ezer|. mize že v naprej. Kar "t HE 6481 ali pa EN 354®: skrbljeno bo za Vas!^ Na pustni torek , sebno vabijo dekleta t8< farane, da posetijo njih ki ne bo pri mizah. , j hočejo članice izkaza4' If čast našim vojakom, k1 nili domov v tem za 1 Za to zabavo ni pot&ba ' rati vstopnic v naprej' , Dosti rečeno, —- Pa L nje v nedeljo večer, P^, članKj ^ I $ Dasi imamo na k"le ^ pisane štiri letne fantički takrat v števali samo dva: zim01, Poleti smo se hodili J ke ali pa smo lovili M karjevi luži, če nis®° a , in rake v Lipsenjšd- ^ , volj opravila za vse f' ^ človek misli. Pozitf'S1 « ! vali" čevlje po ledu t»j hišo, ali se sankali od ^ . li po rebri, ali pa s«"0^ . jemali sani, kadar , prašiče h Krašovcev^ , z veliko mu j o do G»{ ,t , vrh vasi, potem se P1' .; L som peljali doli pO v gj , matere vile roke 111 s J ! silnem strahu, da ^J. . kake prometne lie7':" j/ i so Ložani kleli in o^t . izposojenih sank. rem jaz danes še sp° ^ . so nobenega ujeli, ^ j dočim se .je slišal« , ali one hiše čudne t g . bi kdo iztepaval pi'^y . katero je imel la*^. j( i bi, če veste, kaj . V spominu mi W J me je prišel nekoč ^ ■ France. On ni bn ^ jc<* sorte kot sem ,iaz '.i! govoril naravnost in J kov, pa hudo pore<^ ven, kar mu je pa ^ f prav hodilo po S!'V pa šnajt, je bilo nJ®j( katerim se v ž»v pride, dočim so ca£' f' povsod od sklede'«? ?e jej ^ Torej France, k1 () ljani izučil za šlosa" # ^ pil bicikelj, kar je ^ jj> za narod na kmetlh ^ In da bi pokazal ^ i ^ dno tudi žirovlj»»° f ^ vlekel nekega lePe*/ ij( tudi tje. Pa ne, k» ■ t % ali so se vozili § Porednež je šel in v je vozil skozi Gra | melj. Ko je P*.^ v Žirovnico in sh11 ,tj| s Petrovi hiši, je rokama držaje, vzf' J ljo ter jo hlastno J^ ^ pri tem kaj zma«-1^)^ lesa in ne da bi d rovljanke in ži1'0 ^11, ' deli to srmtno so vpili, da to »e u> f{ ■ pravdansko in ^, ampak vse kaj d^j <;■ so ga potem obraJ ^ name je padlo ^ / Kadar me je ^ fantiček devatfv n. ^ vrgel naprej: maš brata, da bi ^ ^ ciklju, pa ki se V Izzivača je bilo špot, da si je upj.9j 1 imenitne druži«0 | ] reči" . bi*/ Vidite, taka je v ..j- prelepa (Žirovnici- ^ bil svoja nežna let''j da, če sem ob v*^ V prišel nazaj na \ pajdašem, s kate>; glici katero P0^ ljali ter si s temvf, Slivnica, ki loči Jj.^ nič ne ovira v P1 I nošajih. In tako ^ , krat v žirovnic0 ^ , sem potem don^ ^vj. med coprnice ]jl1- bom morda P°v®° f kaj drugega vme-"' Gozdar je vi spomini Spisal Jos. Kostanj evec. 5LHER7SKA DOMOVINA", FEBRUARY 27, 1946 ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 strani) osvoboditev naroda, ampak za OBLAST NAD NJIM. To svoje spoznanje so tudi dali v javnost in podajali dokaze za svoje trditve. Ko so ti dokazi dospeli v Ameriko, smo tudi mi potegnili s temi spoznavalci in nastopili zoper partizane. O, ali se še spominjate, kakšni "o'brekovalci"' smo bili!? Da bi idealnim partizanom ne šlo za osvoboditev, ampak za OBLAST nad narodom?! Pa še za neko KOMUNISTIČNO OBLAST — tako smo se "drznili" reči! To je bilo seveda vse prav "satansko obrekovanje" od naše strani. Ha, ha, ha! * « * Zgodilo se je, da so s TUJO POMOČJO partizani postali močnejši in močnejši. Ko so j si mislili, da so dovolj močni, so li sami prišli na dan s prizna- n njem: Da, da, da! ZA OBLAST NAM gre — in to v PRVI vrsti ... p * * # Cl Mi smo imeli v tej izjavi () svoje zadoščenje. Videli smo}^;, v njej svoje opravičen je in;v vsak je lahko videl, če je hotel, jn da mi nismo—obrekovalci. Nak, pa niso hoteli videti, da j ^ mi nismo obrekovalci. Še danes nočejo. Nasprotno! n Zdaj čitamo nekje silno ne-j dolžno vprašanje, kakoršnegaj bi mogli pripisati kvečjemu ne-j dolžnim otročičem v pratiki: j "Well, ali je kaj napačnega; na tem" — če je komu za oblast L in moč? Ha, ha, ha! Dokler so se po-; tegovali za "oblast in moč" tu-1 di klerikalci, in sicer za "oblast, n in moč,'-' ki jim je po vsej pra-; j vici šla, ker so imeli korenine v J narodu, je bilo to zelo napačno! p Napačno je bilo že zato, ker je r ! imelo to in ono ostati "po sta- j i rem." Zdaj, ko je prišlo jasno ^ j na dan, da so se potegovali od r i vsega .začetka za "oblast in z 1 moč" partizani, "zdaj to liaen- i krat ni "nič napačnega," pa če- 1 ' prav so prišli do oblasti precej ' j precej drugače kot je prišel 2 •Truman ... ki se tisti nekdo ( sklicuje nanj, češ da je "na < ' oblasti." 1 * * * Pa to nazadnje lahko pusti- : mo. Želeti pa je, da se nam , razloži tako nedolžno-otroško 1 tudi to: Kako da so partizani tako tajili svojo željo po oblasti in. moči, dokler jim je to ,bolj kazalo? Zakaj so bili vsi tisti, ki so razkrinkavali partizansko željo po oblasti, med ka-iterirm smo bili tudi mi, tako j dolgo—"obrekovalci in fanati-jki"? Zakaj se nam ni že ta-| krat povedalo, da ni nič napačnega, če se partizani potegujejo za "oblast in moč"? In še to naj se nam blagohotno razloži: | Zapis no čitamo: Kako kdo ra-ičv oblast, to je druga umara. } Drži! Ampak ali ni druga umara tudi to, KAKO kdo pride do oblasti? In ko je šlo za imajo vse'možnoisti opravljati svojo službo. Kadar pa gre za vprašanje agrarne reforme . . . to smo prišli v spor s posameznimi visokimi duhovniki. Drugih problemov ni. Odnosa je med cerkvijo in državo bomo na podlagi sodobne demokra-! cije uredili na ta način, da bo cerkev lo;.enit od države. Verjetno verouk v šolah ne bo obvezen predmet." Oh, SAMO ta ljuba agrarna reforma! Posamezni "visoki duhovniki" bi radi bili bogati . . . potoži Tito. Drugih problemov ni! Vse gre lepo in gladko. Tito se je nekaj mesecev poprej zelo razizhudil zavoljo skupnega pastirskega lista vseh jugoslovanskih škofov, v katerem je bilo navedenih še cela vrsta drugih problemov iz odnošajev med Cerkvijo in državo, Ampak ko je bilo treba odgovarjati češkim poročevalcem na njihova vprašanja, j t temu ubogemu Titu tisti pastirski list ušel popolnoma is: spomina. In seveda potem ni —»bilo nobenih drugih proble mov. Tito ima tudi med nami nekaj sebi podobnih, ki jim tudi odpove ves spomin, kadar si jim zdi tako prav. Zato požiramo trditve o "popolni svobodi Cerkve v TITOVI Jugoslaviji ..." — Zaplot. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-■rar zanima, naj se zglasi na i 960 E. 185. St. (x) j ženska dobi delo Mlada ženska dobi stalno delo za splošna hišna dela. Plača $6 na dan in vozne stroške. Pokličite DR 1068. (42) MALI OGLASI Trgovski lokal V najem se odda trgovski lokal, pripraven za lepotilni sa- j Ion (beauty parlor). Pokličite: KE 1529. (43) j Stanovanje išče Veteran brez otrok išče sta-| novanje 4 solbe. Kdor ima kaj j primernega naj pokliče EX j 4112. (44) Soba se odda Odda se 1 opremljena soba za moškega; poseben vhod. Zglasite se na 1083 E. 67. St. (Feb. 25, 27) Delajte v MODERNEM POSLOPJI) THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas S večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 *j. Zglasite se o Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 rj. do S pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO, 0- pa kar naročim list. Pripomniti treba, da jč b"i! Mr. Launch star 3 leta, ko &o a . ..: oi prinesli tam od Loškega potoka. To se pravi, toliko kot tu rojen: ampak zna slovensko tako, da se naroči na SLOVENSKI list. Kak fant 15 ali 18 let star, ki je prišel iz "kontre" je pa slovensko pozabil . . . Oglasim se še pri Mrs. Katie Avsec na Vista Lane, je vdova doma Iz C'rnomtja; postregla mi je z potico in kavo pa na list se je naročila. Dva sina .je imela v armadi, pa .je molila, da.bi ostala zdrava in čast Bogu je rekla; vse je dobro. Tam bljizu, na isti cesti, je Mrs. Anna Persey, rodom i:< Suborske fare pri Metliki. 12 otrok je bilo v družini, pa kai vse je dobro vzgojila in zdaj m pozna leta ji pomagajo; kei rada čita, je naročila A. D. I mela je več sinov v armad Strca Sama, 2 pri mornarici. Na Broadway cesti pa živ stara krepka korenina Matev Bučhar, 83 let je star, pa n j izgleda več kot takole okro. i 65 in je še tajnik pri dr. sv. Ci , j rila in Metoda št. 8 RSKJ. Ti - den mož; doma iz Šmarja-Su. ^Kot vojak je služil pri dome : brancih. Njegova žena je d< - ma iz Police pri Višnji gori. S - se tudi naročili na list. -j (Dalje prihodnjič) ' j -o-- -j Pomagajte Ameriki, kupuj i; Victory boiule in znamke. Kupim vaš avto Kateregakoli izdelka in v kakršnemkoli stanju. Plačam v gotovini. Pokličite ENdicott 9712. (M-W-x) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KI LOK JOK AVE. Mesarski pomočnik Sprejme se take,j mesarskega pomočnika ali vajenca, ki im v tem poslu že nekaj vaje. Stalno delo in unijska plača*. Zglasite se pri Zlate's Market 662 E. 140. St. (42) Za delo v kuhinji Sprejme se na delo ženska, da bi (pomivala posodo in pomagala v kuhinji. Stalno delo. Zglasite se na 390 E. 156. St. (43) pl!lllll!!flilIlllllipilllllllllM Income Tax Return I Joliet. (Nadaljevanje) Od tam je mahnem preko mostu na OttaVa Si«., k Bučarjevim, kjer sem se spoznal z Jos. Bučarjem in njegovo soprogo Klaro, ki je zelo značaj-tia pa odločna žena, ki je svo-ječasno že veliko storila za Ave Marija'in še zdaj neumorno dela zlasti za begunce, ko je zbirala zanje obleko po Jolietu in jo sama peljala v Lemont. Njen soprog Jože je doma iz Smartna ipri Litiji, žena pa i ž Zaplaza na Dolenjskem. Seveda sta se takoj naročila na list, dasi sta imela Glas Naroda; pozneje sta mi zelo pohvalila A. D., da je izboren list. Zelo smo zadovoljni mi je zatrjevala Mrs. Bučarjeva. Drugo j utro sem obiskal Paul N. Lauricha, ki ima dobro urejeno grocerijsko trgovino na Broadway. "Ja, se te spominjam s konvencije KSKJ v Clevelandu," kjer je bil Lau-rich za delegata kakor jaz, za tem mi je pa prinesel "scrap book," kjer ima razne zanimive stvari iz časopisov, ter mi pokaže nek moj dopis, menda iz Glasila KSKJ. "Vidiš," pravi, "da se spominjam, ko tole hranim." Potem pa vpraša: "Ali piše v tisti list tisti duhovnik?" Ker mu ni hitro prišlo misel, mu pripomnim: Kanonik Oman mislite? "Da!' Seveda on piše Newburške no-1 vice. No pravi Laurich, poten Cenjenemu občinstvu v naznanje,, da tudi letos EE izpolnujemo, izvršimo ter za vas uredimo dohodnin-ski davek, == INCOME IM RETURN | Ker imamo večletne izkušnje, zatorej bodite uverjeni, da bo vaša listina za dohodninski davek to- p čno in pravilno urejena. Torej se priporočamo, da se se zglasite v našem uradu in to pravočasno. Nikdar ne odlašajte do zadnjih dni, ker potem ni možno natan- §s čno po predpisih vse urediti. = I STEVE F. PIRNAT I gj 7403 St. Clair Ave. HE 3500 | =E Cleveland 3, Ohio = iyiiyiiiiiyiiiiiiiiiiiiiuiiBiiiiiiwiiiiiiniiiiiBiBiiiiiniHUiitiUiiiniinHi V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti predragega soproga in očeta 1. Joseph I iarkofič Iz kupov razvalin bo zrastel nov jez. — Iz kupov razvalin bodo ruski ..delavci zopet^ postavili jez nareki Dnieper, ki teče skozi za,padno Rusijo in Ukrajino. Rusi so sami raztreliii ta jez v vojnem času, da so Nemcem onemogočili napredovanje. ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 26. februarja 1945 Leto dni je že minilo, odkar Te zemlja črna krije. Tužna so naša srca, odkar Te / več med nami ni, ljubi soprog in dragi oče, Duh Tvoj pa bo živel med nami dokler se ne združimo s Teboj v nebeškem kraljestvu! Žalujoči ostali: ANNA MARKOVIČ. soproga; VICTOR, sin; ANNA PREBIL, hči ga sem se že tiste dm naučil, o čemer prej pri vsej svoji domišljavosti nisem imel niti pojma! Mislil sem si prej, da znam že vse, da ni nobenega nad menoj, a tedaj sem uvidel, da je v meni komaj kvas in da .je treba še mnogo, da postane iz njega užiten kruh. Uvidel sem, da je šele življenje prava šola in blagor mu, kdor najde v njem pravega učitelja-voditelja, kakor snega sem našel tiste dni jaz. . . Ako so prišli ti-le moji zapiski komu pred oči, tedaj se je gotovo že večkrat nasmehnil, preden jih je prečital do tukaj, češ, ti ljudje, ki jih opisuje in popisuje ljubi Jelenko, so pa res nad vse popolni, to so vzor ljudje! Kje pod božjim solncem pa je takšna vas kakor je Črna!? Potrpi nekoliko, dragi čitatelj, morda se v kratkem prepričaš, da so tudi na črni ljudje iz krvi in mesa . . . Potekal mi je naglo dan za dnevom in v kratkem sem poznal vse ljudi na čirni in tudi po okolici. Bili so večinoma vsi dobri posestniki, samo nekoliko je bilo kočarjev. Njih zemljišče jim jej nosilo toliko, da so se zlahka i preživljali in da so še precejšen' del svojih pridelkov razpečavali.1 (Dalje prihodnjič) M A LI 0 6L ASI 2 sobi išče Moški išče 2 sobi brez pohi-1 štva. Kdor ima kaj pripravne-: ga naj pusti naslov v uradu te-j ga lista. (Wed.&Fri. Mar.29) j Si lahko izberete Naprodaj je mesnica in gro-: cerija v bližini 185. ceste, ima | tudi 5 sob, veliko zalogo, cena i je nizka, samo $6,500. ..Naprodaj imamo 50 farm v ; severni Ohio in Penna. Cena £2,500 in več. Hiša za eno družino 5 sob, na ' Salewood Ave. Cena $7,000. Za 5 družin na Pennsylvania Ave. dohodki $1164 na leto. Ako bi radi kaj prodali ali kupili, (zglasite se pri nas EX4808 GL 0015 (48) Lepi prilika Na Pearl Ed. Middleburg ;'Heights je naprodaj 6 sob hiša, i lot 395 čevljev spredaj, hlev in druga gospodarska poslopja. 21 akrov na Pearl Rd. in Brookside Parkway, vse -okrog zidane hiše, se lahko razdeli v | lote. To si morate ogledati. 1 Pokličite za podrobnosti Clifton Realty BO 0911 _(42) orili sm Pogo- redsob; 'Se navadno kar v toikaj T/n Vse se Je zabeležilo ■ma !ioni mali mizi- Tak0 f sred" vitkega stasa>ve- imenih K in kakor zlato WTih las" Nič kmeti-■ vidim na nJ'ej; menil sem, ica, i; pred seboj mestno de-Wnai!.Ifiorda samo prišla «Potrdil V tem me je i njeno Ves dekličin nastop, , govorjenje. Toda ka- '^a d!!,* k° mi jepove- ^Sšef!.bilanikjer' opravi v bIlžnjem trgu •>4bin a še ni videla me- I božj0 n rada šla enkrat Wj00Sna Sv. Goro in bi s vedo o , Kala s starši Gorico, rWfJTr0marji Povedati !ie hodit ,n samo v domačo ? Učitelj^' sedanjemu 80S" .s« sic I ■ Uej š , VS1 učenci in učen- 'kaV v H-naUČili toliko lepe- tSvi!» PH vas' alimor-; - sem jo vprašal ne- li, "Md .p ■ 4 • r'az sem Se nasmehnila. II menda med zadnji-'Vgi ,g02dar'' je odvrni-Hše." 2llaj° vsi veliko več Hik Se P^pričal, da > sebe T^0'^ sicer gle- * >ev^a.vobče. in tu jjiji ako jm ka.i premore šo- 0bodita vraVega učitelja in vroki yupaj s cerkvijo i,o-j H% k. Jako velikansko delo 'J a etehv ga tukaj obvlada-l %lSa°mike- Ni čuda, da ^.r°kahr° spošt°valo in nosi- 111 spinih sem imel hra-Jtofe; ,Vs° oskrbo. Preden eC^Se Z1 tistega dne P^ poglobim V ,,wSe bl! V duši že po-••laznil s krajem in ^ial3 Cel° še poznal ni- ic«!'"4 tiobrSem Si' da sem nale" in,da sem it: ibj se je zglasil pri ic|^venkaredsto^ik' nadgoz- INoJm Ni čaka1'da bi ,'t'l Prvi J'az> kar bi se 4 %i 8P°dobilo. Pri spo-/f Sk;m°ram. Odkriti. Bil jf ^ d|, Povedano vse. ' f« Hr ,SVa Se razgovorila 1 it^ % • ga> a med tednom ®n°V0 , Vedel polagoma v tiSm^lrm ^0' dan za dnem nK Pastem J f^^j^Koliko nove- USED FAT EARNINGS V,|>ut0 »he rr"3clern kitchen has standard equipment In every rt«p*eV ?' ki,M|> a fed can It is a kitchen meant to be workeo In ccr-•Si 6>1b the used fat can is a constant reminder to avoid waste ;fea5e Uiat is so urgently needsfl Saving uied 'at will —modern conveniences v»t a'.i Mad našimi Slovenci po širni Ameriki Piše Jože Grdina KOMUNISTE (kar se je sicer tudi tajilo ... ), ali smo mogli biti v zmoti glede enega in drugega: PRVIČ: kako hočejo priti ti ljudje do oblasti, in DRUGIČ : kako bodo doseženo oblast RABILI? Ali ni tako, da KOMUNISTE — rodi KOMUNIZEM? * * H! Prej omenjeni "Slovenski Poročevalec" v isti številki piše o "domobranskem morišču na barju." Nič lepega ne piše. Ne moremo reči, da ni res. O-koliščine nam niso znane. Zanimivo pa je, da čitamo tudi to: "Nekateri teh (morilcev) so bili poprej nekaj časa med partizani . . ." Nam je zelo žal, da so bili. Slovenija ni nikoli rodila toliko zločinskih morilcev, kot jih je imela tiste dni, ko so slovenski fantje radi ali neradi "bili nekaj časa" ali celo dolgo— med partizani . . . * * * Isti "Slovenski Poročevalec" poroča, kako je Tito sprejel češke poročevalce listov in jim odgovarjal na stavljena vprašanja. Med drugim so ga Čehi vprašali: "O stališču države nasproti cerkvi" v Jugoslaviji. Tito je odgovoril in med drugim rekel: "Pri nas cerkev ni bila ni in ne bo preganjana. Duhovniki .v WJJ.1. AMltKlSKA DUMLVLNA. FEBRUARY 27, 194G Income Tax - m" Kakor vsako leto, tako tudi letos izpolnava ; COME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene P :j kem posamezniku, ki je zaslužil $500 ali več. Vsaka oseba, ki daje.v najem posestvo ali ^ koli trgovino, mora izpolniti formo 1040. V vašo lastno korist bo, ako vaše pole izP0}11'^ izkušeni osebi, ki se razume na vse zadeve, tikaj^J* hoclninskih davkov in stroškov na posestvih 111 ^ nah. Mr. Marian Mihaljevich se kot public acf° bavi s takimi zadevami že več kot 20 let v veh* voljstvo vseh, ki se poslužujejo njegovega urada- . let" Postave za poses pike in trgovce se vsaKO ^ njajo, torej mora laitt i>seba, ki izpolni vaše P0'e'or^ zanesljiva in izurjena v takem poslovanju, da 1,1 f v korist posestnikom ali trgovcem. Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsak ^jj zjutraj do 7 ure zvečer. Torej za vsa vprašanja> $ ča se INCOME TAX, se obrnite takoj na do^r0 in zanesljivo tvrdko. MIHALJEVICH BROS. 0 6424 St. Clair Ave. PRIPOMBA! Iz stare domovine prihajajo pisma, ki pripovedujejo, da prihaja vsak teden ^f če paketov. Pakete, ki jih pošilja tvrdlca **» VI Bros. dobi naslovnik vedno, v roke. MihaljeVlC I imajo vse potrebne listine za darovne pakete jNa&naniio in &ahi)ala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom m prijateljem, tla je angel smrti posegel med nas in nam odvzel najdražji zaklad namreč našo prisrčno ljubljeno in nikdar pozabljeno drago mater RO^iA PREVEČ ki so previdni s svetimi zakramenti v božjo voljo vdani po dolgi bolezni mirno zaspali večno spanje dne 25. januarja 1946 v visoki starosti 80 let. Doma so bili od Loža, v Ameriki so se pa nahajali 54. let. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi Sv. Vida so bili dne 29. januarja 1946 položeni k večnem počitku na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Francis Baragi za številne obiske, tolažbo in podeljene svete zakramente v bolezni, za molitve ob krsti, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo jn cerkvene pogrebne obrede. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jih obiskovali v bolezni in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih ter vsem, ki so jih prišli pokropit, se ijih spominjali z molitvijo, z nami čuli ter se udeležili pogrebne svete maše in jih spremili do groba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v blag spomin naše drage pokojne, obenem tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za njih blago dušo, ravno tako tudi onim, ki so dali svoje avtomobile, pri pogrebu. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo nosilci krste, ki so jih sprem-ljevali do groba in jih položili k večnem počitku. Enako tudi častnim spremljevalkam od društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljub!jena in nikdar pozabljena draga mati, ni Vas več med nami in bridka žalost nam teži srce, ker smo Vas izgubili. Toda božja volja je bila, da se je končalo Vaše mučno trpljenje in poklical Vas je k sebi, da sedaj mirno počivate v zasluženem počitku, mi se Vas pa v molitvi ljubeznivo spominjamo. Vaša duša blaga naj pa veselje vživa v srečni večnosti. žalujoči ostali: MARY FOGARTY in ANGELA, hčeri; VICTOR GERM, sin. Cleveland, O., 27. feb., 1946. Tukaj je čiBti, moderni način ol&jiati navaden hrbtobol. John-«cn's Back Plaster 1 Olajša bolečine, otrpj«, nategnjenoat. — Vpliva prijetno! V vneli lekarnah. Zulitevajte Johnson & Johnson kakovost. CLEVELAND ORCHESTRA ERICK LE1NSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Čet., 28. feb. 8:30 Sob. .2. mar. 8:30 YEHUDI MENUHIN, violina CE 7300 OBLAK MOVER ev» Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba- ^ J se 7 vsem zaupanjem na vašega starega zna110 JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. ^ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA JOHN YANCHAR ki je v Bogu za vedno zaspal 27 februarja 1944. Leti, dve sta že minili, kar Tebe več med nami ni, božja volja to je bila, da si zdaj nad zvezdami. Mirno spavaj tam v grobu v tihem tam kraju miru, duša pa plačilo večno uživa naj pri. ljubem Bogu. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O. 27. feb 1946. l I & "S' ŽIVI VIRI IVAN MATlClč Dasi je budno pazil Ti'len, vendar jo je tu in i tam zgrešil v hrupnem vrvežu; nazadnje je pa na noben način , ni mogel več ujeti. Prav kot bi . se vdrla v tla, ni je bilo več. Domov je zbežala, si je mislil : Tilen in kar odleglo mu je. , Vendar se je hotel prepričata ; pa je stopil do Podliparjeve hi- ] še. Tam je pogledal v vežo, , poslušal. Nič, samo mirno , kramljanje moških je bilo sli- , šati iz hiše, ognjišče pa je sa- ] mevalo temno.- Tilen je stopil ( okrog hiše, pokukal v hlev: < morda moke? Nič. Ubere jo , nazaj k plesišču, a Mile nikjer, ] pač pa uzre njeno mater, ki , bega okrog plesišča, odriva lju- ] di pa kliče: "Mila! Mila!" Toda ne kliče samo ta, tudi Jaz- i barica išče svojo, in Tilen vidi, } kako.je Skukovka pravkar po- | padla svojo in jo za lase vleče ( plesalcu iz objema. Tilna po- , pade silna žalost. Steče v Tavž- ( Ijev kot, potem pogleda v Ko- ; iarjevega, nazadnje se spusti . ven proti Sestrin jim kopam. In tam se je nekaj zganilo v mesečini in Tilen je zaslišal rahle korake. Stisnil se je v seč— in prišla sta mimo po stezi. V soju mesečine jo je spoznal. Lase je imela nekam zvihrane, obličje malce prepadeno, izgle-j dala je kakor pijana. Ligur jo! je objemal čez pas — in molče| sta str pala mimo. Tilen je po-i lagoma zlezel k tlom. Noge so mu skoro odpovedale, a globoko v prsih je začutil neznansko bolečino. Na "sredi vasi pa je žarela; nad plesiščem močna elcktrič-' na luč. Že pred meseci je prvič zazarela na Pogorju, in nanjo to Lig uri kaj pc nosni. Kako bi ne bili. Ljudem jo ponujajo za m al denar, hočejo jim jo na-! peljati v hiše in celo v hleve in j svinjake. Ljudje se pa brani-J POMAGA HITRO m HRBTOBOLA ! jo te čarobne luči, češ da bi morda pritegnila nase strelo a-li pa kako drugo nesrečo. Zato jo tembolj Liguri sami nažiga-jo. V Šimnovi hiši so tičali Šimenca, Žara in Bran. V temi so tiho kramljali. Toda nika-kih skrivnosti, le o vsakdanjih brigah. Bran je bil izredno zgo-voren, poln najlepših upov. Žara je o dopoldanski zadevi o-menila le toliko, da je šele danes pooliže spoznala novega u-čitelja. On se je bil prav posebno izkazal. — "Prasec!" doda po kratkem premisleku. Bran na to nič ne odgovori, samo nestrpen hlastne zopet na košnjo, kot bi se tega človeka posebno izogibal. Bilo mu je tako razmišljanje vpričo drugih nekam neprijetno, da celo pred materjo je zatajeval ja-dovanje. Tem rajši je govoril 0 vsakdanjem delu, živini in drugih opravkih, saj se je s tem le razvedril in si udušil težke m ar nje. Ko se je odpravljal in obje-' mal Žaro za veznimi vrati, je zažvižgal težak kamen ob hiš-' ni prag. Bran je pogledal v mesečino in videl, kako je ne-' kdo pred hišo nekoga dohitel • pa ga oplazil cd zadaj s pole-' j pom. — "Vuh !" Prihitelo jih je '] še nekaj pa iso prvega zgrabili !|in vlekli nazaj. — "Tine . ''je šepnil Bran dekletu pa jo iz-1 pustil, kakor da ga je minilo use veselje. -Šel je in izginil ne-'jkaim v noč. Medtem je bilo tudi plesa na vasi konec. lj Zatem se ie pa izvila nekje s *. konta vasi fantovska pe-.e;m. ; Kakor blaga sanja je božala ' razrvaho vas. — "Polje, kdo bo 1 tebe ljubil ..." — Bliže in bli-1 že je prihajala, močneje in "|močneje prekipevala. Mahoma 1Js-o pa utrgala v nesoglasju. V 'IgLiK-o'je zažvižgal kamen. Še 'jpreden se je razmaknila, je u- 1 daril 'drugi. Gruča se je zagna-lla v bližnji plot,— in kakor bi !|trenil je bil nemilo oropan vseh : količev in kolov. Nato se je si-; lovita razsulo po vasi. Began je ' senc iz kota v kot, žvižg kamnov, lom količev, čepet in beg na vse strani. Nekaj senc se je zavihtelo k plesnemu odru in nekdo je s kolom oplazil po e-lektrični žarnici na stebru. Potem je pa šlo plesišče v fran-.: že: trobente in bobni in deske i1 in venci — vse križem je letelo !po vasi. V bijočem se nesoglas-|ju je zamrla pesem žegnanja. j Naslednje jutri je pa bilo ži-jvahno na senožetih. Kose so ! /.gale -striuipeno, vihtele se in i pobli .kavale kakor sami nabru-Leni meči. V silovitem zagonu Iso se gnali kosci — in cvetoče | trave so padale kakor bi jih | žela sama smrtna kosa. Zdaj [jpa zdaj je'kdo zaukal. Ni pa j bil vrisk iz grla, temveč izbruh !iz razlitega žolča, rjovenje ka-|kor kletev trdo. Niso bili to kla-jvrni kosci, nihče ni hotel osam-jljen grunta ti v travo, temveč •|v gruč a s so kosili, vpili kakor bi hoteli oglušitii svet. In v ja-kem zagonu so se gnali nakre-sani skozi redice. Vse, kar jih teži, vse mora na dan! Krstni kamen osvinjart — kaj naj jim j še svetega ostane? Spoštovanje je šlo po Zlodjem koritu, ves svet naj Perun raztrga! Darovali mu bodo zrelih klasov, vso žetev! — Ks, ks! Brusi ! Mahni! Kreši! — Cvetna trava neusmiljeno tone. Ti pa, ki niso imeli košnje, so sekali s krampi v kopih Gluhovnika; kopače in dleta so kresale iskre v rovih Svitave I planine, Danes so tem h u je 1865 1946 n------- škropile izpod' trdih rok. Naj se sesedejo hribi, naj se ugrez-ne ves svet! Saj doma jih čaka le suha kaša in sok. Leto in dan kopača in žulji, suha kaša, koruzni sok! Udri! Mahni! Kreši! Podiraj! Budjn o v pa kosi v ogradi pod vasjo. Lepo jo reže skon-cern njiv in ob seči. Sam kosi pa misli na to in ono in na Žaro. Sinoči je bila močno ra;z-,mišljena. Kaj neki jo toliko vznemirja sun Sukum, novi u-čitelj? Saj je tu že pol leta, a nikoli ga ni jemala v misel. Da jo je sunil v cerkvi s puškinim kopitom, nu, prava reč. Ali le kaj je tolikrat vprašala po Lenci, ki hodi v šolo? Dalje je rojil Branu po glavi včerajšnji dan, predvsem skrivnostni pomenek za Svetovitom. Najsi je prišel mimo po poti ta ali oni domačin ali Ligur, Bran se zatopljen skoro ni zmenil za ogovore. Le zdaj pa zdaj se je ozrl na višinjske senožeti, kjer so cvetele trave, potem pogleda! na Svetovit, ki je bil kakor nem. Je pa ošinil s pogledom tudi tja proti šoli — a je naglo sklonil glavo in močno zavihtel koso, prav kot bi ga nekaj sunkovito zaskelelo. Vznemirjalo ga je nekoliko tudi tisto, kar je bil slišal o Branarci iz Jasinja. Šuslja se," da je udrla v šolo kar med poukom pa iztrgala svojega otroka prav kakor samemu jastrebu iz krempljev* Sukum da je ženo popadel, o-na se ga pa otresla kakor levi-:aja pa odnesla svojega mladi-'! ča. Vse mogoče se šušulja, nih-■ če i)a ne ve kako in kaj. Pravi-, jo, da niti Branarca nič ne re-. če, a svojih mladičev ne »pusti ■jveč i., pod krova. '! Kakor bi Bran slutil, da je | ■ prav ob tistem času učitelj Su-ikum mlatil D rej ca. Ne le tega, .•vse od kraja je nemilostno mi-. kastil. In nihče od teh, ki so j šli mimo Budinove ograde in hodili mimo šole, ni vedel, kaj se dogaja za šolskimi zidovi. [ Je bilo pač slišati neko tulje-| nje, toda to ni bil otroški vik, ampak glas sun a Sukuma, ki je razlagal in vtepal pogorski j deei važne .modrosti v glavo. Sicer je bilo slišati kdaj pa ' kdaj tudi otrorke vzkrike-i.; ve- kanje, toda se je vse to tako r naglo zadušilo, da si nihče ni; r mogel prav razlagati tega skriv- s nostnega pouka. i Ta dan se je pa sun Sukum j izredno, razvnel. Takoj zjutraj * je nagnal šolarje pod Svetovit, ' in pobci so tekli pa nalomili le- ^ skovk. S prsti rok je bil poka-zal Sukum, koliko ji-mora vsa-'^ kdo prinesti. In zdaj leže raz-! lomi jene v razredu po tleh. In1 ne prvič danes, na vsako toliko časa leže v učilnici razlom-Ijene šibe. Saj to ni nič hude-j ga, nad tem se nihče ne joka.! Pobci žde negibni,, in najsi bij šel kdo mimo šole ali stopil ra-j doveden celo noter, bi ne mo-i gel razumeti, čemu tista na-j vlaka po tleh. Da, prepričal bij se lahko na lastne oči, kako vzo-l ren red je pod Sukumom v šo-1 li, učenci niti ne trenejo, pravi ko,t bi bili iz voska. Res vzorna šola. Le kako je to mogoče? Hm, šiba ima čudovito moč: učencu vcepi veselje do učenja in strah, hkrati rnu pa izbi je cmeravost; sun Sukum je umel t,o reč prav temeljito. Nihče si pa ni nikoli Sukumove nčbene metode pobliže ogledal, razen (njegove soproge učiteljice, ki se je včasih pojavila na vratih učilnice pa občudovala svojega soproga pri praktičnem po,uku. Ni pa svojim učencem modrosti samo vcepljal, temveč jo je umel tudi vdihavati. Počasi je poudarjal besedo za besedo,' 'potem pa tirjal odgovor kar od j j kraja. In najsi je deček izble-; ' ' --- betal karkoli, vse Je bJ . da je le nekoliko diš^; gursko. V tem 0ZIlU ^ kum res ni bil natančen^ naravnost velikodušen komu se pa pri vsej<:0" le ni posrečilo iztisn1"^ gorskega iz sebe, P!l ' 'kar po domače. (Dalje prihodnji?. Mi lahko popravimo! šm & : v P' Popravilo radijev, pralnikov in čistilcev .le ^ roka. Nobeno delo ni preveliko ali premajhno :sperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, mi ;» »pravimo. -M NIALŽ ELECTRIC DVE TRGOVINI j 6902 St. Clair Ave. 9108 Superior AJ EN 4808 CE __ UČITE SE ANGLEiilNt iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BER^ "ENGLISH- SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^K |J|; in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA , 6113 St. Clair Ave. Cleveland^