JUTRA Maribor, sobota 18. oktobra 1930 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Oglasi po larifu ll* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 taMažno, prejoTian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 .Poštnina plačana v gotovini Marmonta Cena 1 Din Leto IV. 13 po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St, 4 Po desetletnici koroškega plebiscita Odzveneli so zadnji akordi bučnih cepkih in drugih proslav desetletnice •^roškega plebiscita. Po navdušenem ^likanju in veselicah so se težke nem-glave ohladile. Mi smo ta za nas ^renak spomin odpravili bolj na kratko. I1® 10. tm. smo izdali povečane Ste-listov in na Štirih, ali več straneh j010 Povedali tisto, kar smo že davno, ^Vno vedeli, pa nam prav nič ni po-®8alo in koristilo, da je Koroška bila 6k°č vsa siovensk;a) da je bila sredi-rox, jn zibelka Slovencev, da so se ko-q ^ knezi in vojvode ustoličevali na 2|. Sposvetskem polju v slovenskem je-ja l1 >n da je potem prišla germanizaciji.1? Plebiscitni polom. To. je bilo vse! 2 Je Pa tudi bilo zadosti? Smo s tem Js že tudi izvršili svojo najvišjo ja.Znost? In poslej lahko molčimo in rtn i1110 na dvajsetletnico, da zopet po-°vimo lirične jeremijade? Dl vmcern na koroškem so se glave po e*>iscitnih proslavah sicer res ohladile, a ideja prireditev je ostala. Ostal je tod jjr°£ram, ki ne bo — kakor se žal pri Prečesto zgodi — ostal le program, ^Pak se bo postopoma in konsekvent-lzvajal. Ta program pa je, kakor so 1 .do samega koroškega deželnega gla-a jasno in brez sramu povedali: 2 'l^tacija vseh koroških Slovencev do 'n ustvaritev tako etnografsko kn ene Koroške kot braniteljice veli-Nemške meje na Karavankah. Kakor Ul °>vši Avstriji, kjer zaščita narodnosti oila mednarodna zadeva, tako je tudi novi mali avstrijski republiki indivi-Cei a Par°dna pravica hekuba. Nemški p ?vški in dunajski vlastodržci gredo IjI ^0 vseh načel, pravic in obveznosti wTkrvno na dnevni red ostvarjanja ."h brezobzirnih ciljev. Uij ” v tem je razlika med nami in med lic P^biscitna desetlet- „ara samo vzpodbuda za nadaljno raz-u °dovalno delo, nam pa kakor spomin jj^^tve rta Vernih duš dan. Položimo Nli N: vence na grob, prižgemo sveče, iz-^ mo molitve, naslednjega dne pa se itn ne. brigamo več. Toda naši koro-a^e n'so mrtvi* oni ^e živijo, tia dan desete obletnice plebiscita za Oj, ne bi smel biti Vernih duš dan, am-setjh pri2et&k tistega dela, ki ga v de-Dr» d.°sedanjih letih nismo izvršili, če-Ptrvu. ^ila morala biti to naša sveta in ^*eta dolžnost! U,a ai se, kakor da smo pri nas popolno-D0j ?®Zabili, da je mednarodno-pravni |a ,Zai naših koroških Slovencev doce-ltaiijfUKa£en, kakor je oni Slovencev v Orav' kapram Italiji nimamo nobenega hfian?683 leka, napram Avstriji ga pa dal’0, Ta lek je mirovna pogodba, ki lih Avstriji obvezno zaščito narod-k«ltnr nJ5in’ mani^ifiam pa zagotavlja io. A|?0, rasno in jezikovno avtonomi-ln 1 Pa smo ml doslej samo enkrat Nno ' zal*tevali. da se ta medna-0bve2nLmlrovn?. pogudbo zagotovljena n°st Avstrije napram našim koro- Strašen umor sredi Ljubljane UMORJENI BLAGAJNIK CARINARNICE GVOZDEN PANTELIC BO POKOPAN NA DRŽAVNE STROŠKE. LJUBLJANA, 18. okt. Sinoči nekoliko po 18. uri so trije zločinci nenadno vstopili v urad carinarnice in oddali strele na blagajnika Gvozdena Panteliča, ki je še dovrševal svoje posle. Streli so zadeli Panteliča v prsi in trebuh in so bili smrtonosni. Pantelič je že na prevozu v bolnico umrl. Ker so streli alarmirali ljudi v sosednih pisarnah in v hiši sploh, ki so pridrveli od vseh strani, so lopovi zbežali, ne da bi bili odnesli kak plen, kakor so nameravali. Za njimi še ni sledu. Pantelič bi imel tekom 5 dni odpotovati na svoje novo mesto v Beograd in se je kot tannošnji rojak tega že ves čas izredno veselil. Ima ženo in otroka. V blagajni, po kateri je lopove skominalo, ki pa je bila že zaklenjena, je bilo 909.000 Din. Policija je ugotovila, da so se že več dni krog carinarnice potikali sumljivi tipi. Prostor v prvem nadstropju kjer je bil izvršen napad, je slabo razsvetljen, hodnik vedno mračen. Carinsko poslopje samo je v popolni temi. Dva smrtonosna strela sta bila dana iz samokresa sistema »Jenner«. Policija dobro ve, kakšne organizacije se poslužujejo teh samokresov. Carinska komisija je ugotovila, da je blagajna bila popolnoma v redu. Pokojni Pantelič je bil dobra duša in prijeten družabnik. V naših krajih je živel 9 let in Ljubljano je ljubil. BEOGRAD, 18. oktobra. Tragična žrtev zločina v ljubljanski carinarnici blagajnik Gvozden Pantelič, bo po odredbi finančnega ministra pokopan na državne stroške. Memtlja dobi ameriško posojilo BURNA DElBATA V NEMŠKEM PARLAMENTU. — RAZPRAVA O NEZAUPNICI VLADI. BERLIN, 18. oktobra. Včeraj je v nemški zbornici bil viharen dan. Vršila se je razprava o zakonskem načrtu za posojilo 125 milijonov dolarjev, ki je zaključeno pri neki ameriški finančni skupini. Komunisti in narodni socijalisti so pri tej priliki ostro nastopali proti vladi, tako da je moral predsednik Loebe ponovno opozarjati na posledice po pravilniku. Zlasti se je očitalo vladi, da ni znala preprečiti bega kapitala iz Nemčije. Neki narodnosocijalistični poslanec je izrazil bojazen, da bo novo posojilo imelo za posledico zasužnenje Nemčije in njenega gospodarstva inozemskemu kapitalu. Fin. min. Ditrich je ostro zavračal napade in izjavil, da znaša leteči dolg Nemčije 1213 milijonov mark, ki se ga letos radi velike brezposelnosti ni dalo znižati. S posojilom bo pa možno spraviti proračun v ravnotežje. Zbornica je v prvem in drugem čita-nju odobrila zakonski načrt o posojilu. Nato se je pričela razprava o Vladni izjavi in o nezaupnici vladi, ki je predlagana od komunistov in nar. socijali-stov. Imenom soc. demokratov je izjavil bivši drž. kancelar Muller, da bo stranka z ozirom na težko gospodarsko krizo glasovala proti nezaupnici. Debata se danes nadaljuje. Kaj prinraulja Italija u Albaniji? PARIZ, 18. oktobra. List »La Re-publique« objavlja članek o položaju v Albaniji. Pisec, ki je osebno vse videl. poroča o veliki množini italijanskih oficirjev in podoficirjev v Albaniji. So ob grški meji, Klavni del je v Tirani in blizu jugoslovanske meje. Albansko vlado upravlja Italija, albansko vojsko vežbajo italijanski oficirji. Nad Albanijo letajo italijanski aeroplani. Gradijo se strategične ceste in mostovi ob celi jugoslovanski meji. Italija dela vse to v dežel!, ki sicer v vsakem oziru trpi pomanjkanje. Vojska v Albaniji je vse, na čem se dela. Albanija je samo etapa Ita- lije v predvideni vojni proti Jugoslaviji. Fašistična vlada misli samo na pripravljanje vojne. Treba pa ie uod-črtati, da je to slab račun, ker Albanijo ne tvorijo samo begi, ki teše za bakšišem bank velesil. Je tu še narod, ki ga Italijani mrze. Albanci pa so patrijoti: In videlo se bo nekega dne,'da se albanski narod ne da in ne more uporabljati kot instrument tujega imperijalizma. Že 1. 1920 so Albanci vrgli Italijane iz Valone. Albanija danes upira svoje oči v Francijo, koje prestiž je na vzhodu velik, ker je Francija pravična. Nekega dne bo vstal cel albanski narod, naša dolžnost pa je — tako zaključuje člankar — da opozorimo našo vlado, naj oklene pažnjo v Rimu na ta dejstva. škim bratom izpolni? Ali smo sploh kaj storili v tem oziru? Nič, absolutno nič. Nasprotno, ml smo kakor v zasmeh vedno lojalno zagotavljali naši nemški manjšini, kako smo ji naklonjeni in kako silno bomo skrbeli, da bo neokrnjeno ohranila svoj samobitni nacijonalni, jezikovni in kulturni značaj. Dali smo ji vse pravice, celo na veliko nacijonalno, kulturno in gospodarsko škodo nas samih. | In vendar bi bilo samo logično, da bi de-ilali z našo manjšino prav tako, kakor delajo v Avstriji s slovensko vse dotlej, dokler bi se ne dosegel sporazum, po katerem bi se Sele našim Nemcem priznale pravice, odgovarjajoče v Avstriji Slovencem priznanim pravom. Če pa tega doslej še nismo storili, moramo to storiti vsaj sedaj, po deseti obletnici plebiscita. Zato ne sme ostati vse le pri liriki dneva vernih duš. Vzrasti mora dejanje, vznikhiti mora akcija, ki bo v skladu s položajem in močjo velikega In svobodnega jugoslovanskega naroda. naših ladjedelnic BEOGRAD, 18. oktobra. Vrše se velike priprave za povzdigo brodogradnje na našem Primorju. Razširile se bodo ladjedelnice v Kraljeviči in Splitu. Te dni so merodajmi činitelji in strokovnjaki konferirali o tem vprašanju in bo tudi država pripomogla k podvigu brodogradnje v naši državi, ker so za to da>-ni vsi predpogoji. Poleg obstoječih ladjedelnic se bo ustanovilo več novih s pomočjo domačega in tujega kapitala. NOVE VOLITVE V ŠPANIJI. MADRID, 18. oktobra. Vlada je sklenila razpisati nove volitve v španski parlament na 21. in 22. decembra. Vojaška vest. Naš ožji rojak mariborske okolice, ge-neralstabni kapetan g. Anton Sabati, je postavljen za pomočnika načelnika gen. štaba komande kraljeve garde v Beogradu. Obenem poučuje tudi na beograjski vojni akademiji. G. kapetan Sabati je sin upokojenega nadučitelja g. Josipa Sabatija iz Zg. Poljskave pri Pragerskem. Jugoslovansko-češkoslovaška liga opozarja, da bo proslavila češkoslovaški državni praznik »28. oktobra« prihodnjo nedeljo, dne 26. okt. s slavnostno matinejo ob 10. dopoldne v dvorani »Uniona«. Poleg godbenih in pevskih točk je na dnevnem redu slavnostni govor g. dr. Rudolfa Krivica, odvetnika iz Ljubljane. — Popoldne istega dne pa bo imel svojo interno proslavo »28. oktobra« Češki klub v Narodnem domu. — V torek zvečer, dne 28. okt. pa bo proslavila češki državni praznik podružnica mariborske JČ Lige v Ptuju s slavnostno prireditvijo v gledališču. Sokolsko lutkovno gledališče. Radi nepričakovanih ovir se ne more vršiti v nedeljo 19. t. m. uprizoritev napovedanih enodejank »Čarobni dežnik« in »Gašperček slikar«, ampak se ponovi igrica »Snegulčica«. Začetek ob 15. uri. Plesne vaje Turističnega kluba ,,TRIGLAV" se vrSiJo vsako sredo in soboto v hotelu .Zamore* Prijave se še sprejemalo I 2958 Poceni meso. V torek, dne 21. t. m. ob 8. url se bo na stojnici za oporečno mesp pri mestni klavnici prodalo 140 kg govejega mesa po Din 8.— in sicer na odjemalce največ po 2 kg. Tombola aerokluba. Opozarjamo cenj. publiko še enkrat na tbmbolo aerokluba, ki se bo vršila v nedeljo dopoldne v Mariboru na Trgu Svobode ob 11. dopoldne. P:»slu-žite se prilike, da zadenete lep denarni dobitek, ki znese 62% od ^rednosti prodanih kart. — Drva in premog 3. GOVEDIČ, Prešernova ul.19 Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mlgla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, kj so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem Času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropre-izkušene »Franz Joseiove« vode. »Franz joseiova« grenčica se dobi v vseh le* karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, , Romantika leseni pri naSih delavcih JESENSKO »ROMANJE« ZA ŽIVEŽEM. — PRIŽEV POT. _ SMRT PRI e' trinjski ulici, je odpovedano. Višjo vojno akademijo v Beograd1* je dovršil letos z odličnim uspenoj” poleg že navedenih tudi poročni* Zdravko Seručar iz Konjic. prldcUen sedaj 45. pp^-dku v Mariboru. Stoti SDlav »Drave«. Kakor smo že poročali, je dne ’ j t. m. lesna industrijska družba »D]'aJ va« dobila v Maribor svoj 100, spi3 lesa. S tem je družba od svojega stanka dosegla letni rekord, ki ,ie ^ ' števanja vreden zlasti v letošnji K' zi lesne trgovine. Da pa novo stvo tudi zna upoštevati trud in L ' lo svojih delavcev in nastavljene^ ' je dokaz krasno prirejen večer za VL nastavljence, delavce in splavarje * bo gotovo ostal vsem vedno v l: pem spominu. Tečaj za esperantski jezik. , Esperantsko društvo v Mariboru P redi tudi letos tečaj za esp. jezik. Pf čel se bo v prvi polovici novembra. F jave se sprejemajo v trgovini Lega* Vetrinjski ulici. Podrobnejše inform3(jL je sledijo. — Odbor. ™ Pristni kraški teran . dobite v kavarni Union, Meljska K’ Jutri popoldne ob 4. uri Rodbinska predstav* v kavarni Evropa Železničarska tombola j, se vrši nepreklicno v nedeljo 19. tuj. ^ po! 3. popoldne na Trgu svobode. *a mo cenj. občinstvo k nakupu totnv skih srečk, posebno v predprodaji v mizicah na raznih ulicah in trgih. zarjamo, da nudimo za tombolo kra ^ glavne dobitke, ki so na ogled v Iz bi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi sti. Izven tega je še več dobitkov z « nih količin premoga. Posebno še opozarjamo na krasen šivalni stroj * ger« in sicer najmodernejše tipe! zamudite te res izredno ugodne Pr ^ ter si vsi nabavite srečke za to z® čno letošnjo tombolo! — UJNZB, ^ družnica Maribor. Na posebno zahtevo .f6, in vsled zanimanja občinstva, bo p ge dilo ravnateljstvo v torek 21. *• * g, eno predstavo poznanega te!epaernske Svengalija, ako bo njegove in°z pogodbe mogoče preložiti. Brezplačen tečaj šivani^aivalt*00* krojenja in vezenja na Singer s r„e stroju se vrši v dvorani PlV »Union« od 24. oktobra do 8. nov 1930. Jesen — predhodnica oomladi UMIRANJE IN VSTAJENJE PRIRODE. — PREZIMOVANJE. — LEDOM KLIJOČE ŽIVLJENJE. POD ppisavati lepoto in pestrost jesenskih barv v objemu žarkov jesenskega solnca, bi se reklo toliko, kakor fl°sti golobe v Maribor ali vlivati vodo v kozarcih v — Dravo; kajti ni solnce božje še rodilo slikarja, ki bi “'l tej umetnosti kos!... Listje pada, trudno življenja raz ve}. Pada povsod enako: tu prei, tam Pozneje, pri nas pa koncem oktobra ?aČne »veliko umiranje«. * * * Redko krasno in jasno jesensko juho se boči nad menoj. V rebri čujem droben Klasek: pesem poje pastirček, "Snoč, pa dav je slanea pa!a« — je Ppl nekoliko v moško dobo se spremi niajoči glas pastirčka. Ker >ie mi le zdelo greh, da bi ga motil, sem ga iz dalje motril te r se vtopil v misterij njegove bistre pesmi. So jutra, ki pretresajo človeku sr' Cfi in sam ne veš, zakaj čutiš tak po tres v svoji notranjosti. Objemajo te Neizrečeno sladka in slovesna čustva če zapiska v nje kričeča tvorniška sirena, se ne moreš zlepa zdrsati solz, sicer pritajenih in skritih —. kakor da stojiš ob robu groba naidražjega hit-'a, — Čudna so ta čustva, prečudna fares! Kajti narava in čustva člove ska so v tako čudežni harmoniji. .!a sam sebi zazdiš zagonetka! — Iz jeklene sivine vstaja srebrna *rogla; solnce nebeško. S slano po sute livade naličijo na z biseri posute poljane. Pota čudno zimsko škriolje-10 in cvetne grede so kakor poteptala bojišča. V solnce so hrepeneli na-°°1 razcveteli popki, da §e v rdečem ^ehu zasmejijo, pa jc »slanca padla ri Pomorila nežne rožice ...« Kakor h je vanje strela udarila, so žalostne 'J1 brez življenjske moči drhtijo, okra* ^ene z ledenimi kristali. Rože, i^ej 'areče kakor govoreča usta lepe *e-ne, so opaljene, njih popki pa so umr-prodno so luč solnca zazrli... In Ustje ljubkih dalij, kako žalostno isi °b steblu! Muhe umirajo in travniki to se vkočili, kakor da jih ves svet nc briga. — Žalosten deževen dan! Nebeške kupole ne vjdiš. Nebo se ti zdi, kakor "Os plahte cirkuškega šotora. Take dni pač najbolje storiš, če počepiš v 5r>bici in se potopiš v misterij svoje °kolicc. ki ni tako monotona, kakor se Povprečnim ljudem dozdeva, ko zeva * Štirih sten navidezna praznina... »Zzzz — zzzsss« odmeva skozi to navidezno praznino. Pogledam. Osa le- Prej rumena, sedaj bolj bela, ko si-Va- bolj mrtva kot živa se zvija ob napoj svetlem oknu v smrtnem boju Išče varstva, zaklona —, poslednje ,lade na — rešitev. Pa je neizprosen ''akon narave: Z zadnjimi silami je Zabrnel »motor« njene duše, krila so gagala in osa, osovražena od vseh. e nadla v poslednji smeh. Brez tres-liaja, brez vzdihljaja je — utihnila — vedno... Listje umira, trop mehkužnih ptičev se zbira, da ooleti na kig na pomladno letovanje brez tug, pozi naše duše pa veje turoben ve !n seje v hladne ruše naših bodp-c,h grobov seme svetlih rož. ki zacvetijo v času umiranja na naših grobovih. : v Pa ta sentimentalnost, ta ^revolucija c,!stev v mehkem čutnem človeškem Rrcu je le preživ dokaz, da nremalo J17- Prepovršno poznamo skrivnostni '^tfoj narave. Samo površina Jescn-‘ ke pokrajine ustvarja v čustvenem «reu videz smrti, dočlm v globine ko-I r,1cče znanje vidi v jesenski Maravi ^ metamorfozo življenja, pripravo za ■'°če novo žitie. J/rozdu! Razgranjeno mahovje go« v° 'n nepremočljiv". mehko in toplo Svofih skrivnostni'! »hodnikih« Je razpokami nudi lepa šetališča, varna pred uimami in listje dreves pokrije mahovino za streho, na katero pade toplino čuvajoča snežna odeja ... Vse je tako čudovito modro urejeno in nre-skrbljeno z veliko brigo tudi s potrebnim živežem ... Ritem narave je v divnem soglasju z utrujenostjo živalic, ki bi trudne zaspale in morda tudi umrle, če bi zime tudi ne bilq! — Kdo ne pozna snežnih mušic: komu so tuje črnorepe kobilice in kdo ne nožna polžev, ki bi brez ledu — žalostno poginili?! — Človek ima pred seboj živo, odprto knjigo, In rastlinstvo? Za bilje vseh vrst ne pomeni jesen in zima smrti, za mnoge niti počitka ne, ampak zgolj — spreminjanje. Za mnoge pomeni ta doba počitka --- komaj pričakovano pomlad. Poglejmo bujno mahovje, kako bohotne poganja baš v zimi! In gobe! Trg nam pove, Če nočemo v naravo, da je baš v oktobru in novembru naivce gob in gliv. Zvončki, vijolice, trobentice pokukajo na toplih lehah izpod snežno odeje: pod zemljo srkajo in zbirajo gomolji in korenine sveže sokove, Skratka, vse živi. smrti ni nikjer, kar Drobii is Primorja Naše ljudstvo najbolj beli poitalijančenje ljudske šole. Bivši poslanec dr, Besednjak je bil v svoji interpelaciji leta 1926 ostro ožigosal Gentjleje-vo šolsko reformo, katera je vzela Slovencem naravno pravico, da vzgajajo svoje otroke v materinem jeziku. •>Slovensko ljudstvo .:e prišlo v bridek položaj, da na svoji rodni zem.ln v javnih šolah, ki jih ono samo vzdržuje in plačuje, ne čuje več niti besede domače govorice. Šolski zakoni se ne morejo smatrati za drugo kakor za premišljen in dobro pripravljen udar na naše ljudstvo, katero pa se zaveda svoje dolžnosti do države in pošilja svoje sinove v kraljevo vojsko.« »Qq-riška Straža« je takrat napisala te-le krepke stavke; »Mi hočemo,Živeti svoje svojstveno, narodno življenje.. Rodni jezik, ki smo ga vsrkali z materinim mlekom, cenimo, gojimo In ljubimo ter si ga hočemo očuvati. Našli bomo nedvomno tudi pota, da ga bomo ohranili, Ne plašimo se v tem oziru nikakih žrtev, olkakega truda. Težki dnevi so našli krepko. 2.relo ljudstvo. Vse lahko izgubimo, svojega narodnega prepričanja ne bomo izgubili nikoli!« * Fašij v Rojanu je imel svoj občni zbor, Članov je sedaj 550 in navzoči so bili vsi. Govornik Maffei je povdar’ jal naraščajoči vpliv fašizma, pod ka- V Poadižju razširja »Italia Reden-ta« refekcijo na ljudske šole po krajih, ki .so za veginp Otrok precej od,-daljeni od doma. Zahteva pa cd občin primerne prostore, z vsem patrofenim orodjem opremljeno kuhinjo, kuharico in drv;*. Uvedejo se samo italijanske jedi, češ, če bodo drugorodni otroci jedli ,samo mineštro., pasto šuto, riž in polento, se bodo prej poitalijančili. Pri kosilu sc mora. vršiti, ves razgovor samo v italijanščini, tako da se tudi čas šolskega odmora porabi za potujčevanje drugorodnih otrok. >lta-lia Redenta« hoče obenem {udi v Julijski Krajini uvesti tako poitalijanče-valno kosilo za dolske otroke kakor v Poadižju, Slovenske občine čakajo torej nova bremena za poitalijančevanje naših otrok. Fašistični pritisk na delavstvo Je skrajen. V Tržiču se ni mogla razviti fašistična delavska organizacija na če je bilo še toliko, lepega prigovarjanja. Slednjič se je odločil Domeneghin;. da pritisne z vso močjo, Odposlal je v Tržič organizatorja Mortarinija, Ki Je s privoljenjem delodajalcev grozil de-laVcem, da bodo odpuščeni, ako. se ne vpišejo v fašistični sindikat. Tako Je bilo lani v Tržiču 600 fašistično organiziranih delavcev, letos jih fe pa 3000! Te dni so otvorili sedež sindikalnega dopolavora. Domeneghini je Vsakomur pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!« tc&° Go PPsnn PGpitoceQO operet zAtbus miro je pravtako čutil nesmrtni goriškl slav ček, ko je zapel v znani pesmi ko se je poglobil v naravo, »božjo delavnico«, kjer je videl le presnavljanje in življenje, nikjer pa — smrti.,. Vse to nas uči jesen, plodna, bogata in radodarna s sadovi in trajno klijočim semenjem. — Spočita narava pa čaka lc novega rojstva, preporoda, vstajenja k novemu življenju s svojimi mukami in radostmi. Proti neufcusu in nemorali u filmu so pričeli ostro ofenzivo v Zedinjenih državah. Borbo je organiziral »filmski diktator«, državni cenzor Willy Hayes. Boj se vodi v tisku, s plakati, s prižnic v cerkvah vseh veroizpovedi itd. Hayes je objavil nekakšna pravila za film. iz katerih omenjamo, da se v filmu ne sme blatiti in poni* ževati svetost zakona in človeško dostojanstvo; zakonolomstvo sme biti vsebina le, če gre za duhovit hi no-treben zapletljaj: film ne sme vsebovati nemoralnih scen, ki zbujajo nizke instinkte: izražanje strasti se sme dopustiti samo v mejah dostojnosti; respektiratl se mora vsako versko prepričanje itd. »Katedrala mrtvih.« Mesto Miinster v Nemčiji rešuje pravkar problem novega pokopališča. Največ zanimanje je vzbudil načrt dveh arhitektov, ki predlagata zgradbo pokopališča v obliki ogromne stavbe z neštetimi sobicami, v katere bi se polagale rakve. Njihov načrt ima naziv »katedrala mrtvih«. Bila 1 i to stavba z več nadstropji, stavljena v krogu, z ogromnim dvoriščem. V '.a-tedraii mrtvih bi bilo mogoče hraniti 70.000 mrtvih, kar bi za mesto z 120.000 prebivalci gotovo zadoščalo za dolgo dobo. Načrt arhitektov študirajo sedaj z zdravstvene strani. Ako pride do uresničenja ideje, bo imel Miinster vsekakor najorlginalneJŠe r.o- terim je. v Rojanu število članov faši-ja v štirih mesecih narastlo za 420, Razlagal je, kakšnih dobrot in ugodnosti bodo deležni člani fašfja, na koncu pa je vendar le podvomil o uspehih fašija z izjavo, da bo vse pričeto delo brez haska, ako ne bodo vsi člani točno sledili smernicam fašizma s popolno udanostjo In zvestobo... Narast članov se je namreč izvršil nasilnim potom. * i Tržaški municipij ima v svoji oskrbi 10 dečjili azilov, ki so stali lansko leto 526.000 lir, od teh je šlo za 'olsko refekcijo 90.000 lir. Za letošnje leto so smeli na municipiju postaviti v proračun za azile samo 478.000 lir in od teh bi se za hrano porabilo 60.000 lir. V Trstu je velika revščina m mnoge matere so se veselile otvoritve azilov z refekcijo, ali bile so zelo pre-senečene, ko se jim je povedalo, da ne bo več tako. kakor je bilo doslej, in da bodo pričeli dobivati kosilo rev^ ni otroci šele čez par mesecev. Za celo leto ni več potrebnega denarja. Cez par let se sploh opustijo azili v mestni oskrbi. Mestna občina tržaška ima ogromne stroške z zidanjem vojašnic. i|c Tržačanka Ana Zangrando je l.-^ potila v Jugoslavijo Josipino Bukov* šek z veliko partijo pomaranč in limon. Bukovškova je prodala blago ali ker ni bilo pričakovanega dobička. si ni upala po poyratku priti k Zangran-dovi. Ta jo je končno poiskala in ker ni bilo denarja, jo ie tožila. Pri razpravi je povedala Zangrando. da je kupila pomaranče in limone za 3586 lir in je pričakovala, da se bodo prodale v Jugoslaviji za 6000 lir. Bukovškova je povedala, da je dobila !:<.maj 3200 lir za blago, ker ni bilo rn,e dobro. Imela je stroške in za tižltnino In želcznico je bilo treba plačati skoro 3000 Ur. Bukovškova je bila oproščena obtožbe, da sl je prilastila tujo lastnino. priporočal posebno športno vežbanje, ki jači človeka. Fašizem potrebuje krepke mladine, katera naj misli na borbo za bodočnost Italije. V zadnjih letih se razpeča v Trstu pa tudi v drugih primorskih krajih mnogo kokaina. V Gorici so prijeli in postavili pred sodnike 321etuo Tržačanko Marijo Bertani, ki jc obtožena, da je s pomočjo soobtožencev razpečavala kokain v Trstu in drugod. Neki Alojzij Klein ji je dobavlja! kokain iz Avstrije preko Trbiža in sicer "sako pot 6 kg. Večina soobtožencev, samih znanih ljudi, je izjavila pri razpravi, da Bertanijeve sploh ne poznajo. Razprava je bila preložena, ker izročijo Bertanijevo psihiatrom v opazovanje. Tekom razprave se je pokazalo, da ji je, uživanje kokaina močno oslabilo živce. mariborsko gledališče REPERTOAR; Sobota, 18. oktobra ob 20. uri »Aleksan* dra«, ab. C. Kuponi. Nedelja, 19. oktobra ob 20. uri »$kr* jančkov gaj«. Kuponi. Pondeljek, 20. oktobra. Zaprto. Torek. 21. oktobra »Sveti o*amen« ab A. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. ‘Za ljubitelje neprisiljene zabave in lahke muzike, ki pa med tednom ne morejo posečati gledališča, se bo uprizorila v nedeljo, 19. tm. kot večerna predstava krasna Lebarjeva opereta »Škrjančkov jraJ«, Ki je radi svoje melodijozne muzike in veselega dejanja priljubljena. KupOnl. Prva repriza pretresljivega angleškega dela, Maughamove drame Iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki Je pri premljeri dosegla zelo lep uspeh, se bo vršila v torek, 21. t. m. za ab. A. Kuponi. Koža, njene funkcije in nje nega KOŽA JE ENAKO VAŽEN ORGAN KAKOR PLJUČA. - RADI SVOJIH KOMPLICIRANIH NALOG POTREBUJE DOBRO NEGOVANJE. Koža ni samo neke vrste prevleka človeškega telesa, temveč je z ozirom na njeno površino za dihanje ravno tako važen organ, kakor pljuča. Znani so primeri, da so morali umreti ljudje, ki jim je zgorela polovica kože in je vsled tega postalo dihanje skozi kožo preslabo. Razen tega pa ima koža še več drugih nalog, ki so bolj znane, in sicer predvsem, da čuva telo pred zunanjimi vplivi (mehaničnimi dražljaji, vplivi toplote in mraza), da izločuje znoj itd. Da more vse te naloge izvrševati, je zgrajena na poseben način. Če pogledamo finejšo strukturo kože s pomočjo mikroskopa, vidimo, da je v glavnem sestavljena iz dveh slojev: iz ta v. co-riuma, v katerem so krvne in limfne žile, žleze znojnice in lojnice, konci živcev in koreni las. Ta sloj se dviguje v obliki stožca (papile), nad njim je pa povrhni sklad, tzv. epidermis, ki je zopet sestavljen iz več slojev različnih stanic. Zunanji sloj je tzv rožemna, ki je najbolj trda in ki svoje izgubljene stanice vedno nadomešča z novimi. Barvo daje koži pig ment; to so fina zrnca, ki so v stani-cah in med njimi. Izpod vse kože je podkožno tkivo, ki je bogato na krvnih in limfnih žilah. Koža je vsled svoje zgradbe zelo odporna in elastična in more vsled tega vršiti svojo funkcijo kot obrambni organ globljih plasti telesa. Kožno dihanje se vrši predvsem z delovanjem žlez znojnic, ki izločujejo z zrnjem vred iz telesa vodo. seč in druge soli, ki so telesu nepotrebne ali celo škodljive. Vsled tega lahko znoj koži škoduje in ga je treba čim prej temeljito odstraniti z vodo in milom. Predvsem velja to za bolnike, ki se več znojijo kot normalni ljudje in katerih znoi vsebuje razne izmečke telesa. Kožno dihanje se vrši nadalje s pomočjo krvnih žilic in njih regulatorjev t. j. živcev. Poe vplivom telesne okolice (to je ako hladna ali topla) se kožne krvne žilice zožujejo oz. širijo (zato je človek ki mu je hladno, bled, oni pa, ki mu je toplo, rdeč), s tem se kri greje oz hladi in regulira telesno toploto, da je vedno v ravnotežju. Pri veliki toplo ti pomagajo regulirati toploto tudi zleze znojnice, ki vsied živahnejše krvne cirkulacije, intenzivneje delujejo in izločajo na površino več znoja. Ta znoj na površini izhlapeva in jemlie telesu toploto. Živci, ki končavajo v Spori koži, so zelo različni in imajo posebne živčne končiče za občutek bolečine, mraza, toplote, vtipa itd. Znano je, da lahko koža na zunanje dražljaje energično reagira. Ako se solnčimo nekaj časa na intenzivnem solncu, nam koža močno pordeči, za* čnejo se tvoriti mehurji, napolnjeni z vodeno tekočino, končno se koža lušči in pod njo se tvori nov sloj, bogat na pigmentu: pravimo, da »počrni- mo«. Slično se dogaja pri boleznih, predvsem infekcijskih, kjer prihajajo bakterije potom krvi v kožo. Na koži se pojavijo izpuščaji (eksantem), ki prinašajo tvorbo tzv. Antiteles, to je naravne obrambe telesa proti bakterijam; .pozneje pride pri mnogih infekcijskih boleznih do tzv. imunitete, t. j. nemogočnosti, ponovno oboleti na že enkrat preboleli bolezni (11. pr. Škrlatici). Koža ima po novejših medicinskih raziskovanjih zelo važno tzv. imuno-bijološko funkcijo, ki se je medicina dandanes mnogo poslužuje pri določevanju raznih bolezni (kuta-noreakcije na tuberkulozo, difterijo, sifilis itd.) in za njih zdravljenje (per-kutano zdravljenje z mazanjem in cepljenjem kože). Vsakomur bo razumljivo, da je vsled vseh teh kompliciranih nalog, ki jih koža izvršuje, neobhedno potrebno njeno negovanje. Samo s si stematskim in marljivim negovanjem kože in njenih organov, že od rane mladosti, bode omogočeno koži ved no vršiti njeno funkcijo. Predvsem mora biti koža vedno čista. Pri tem nam bode najbolje služila uporaba dobrega mila, vode in krtačice za umivanje. Z umivanjem odvzamemo ko ži povrhno mast, zato je dobro, da kožo včasih namažemo z dobro kremo, ki ji ohrani gibkost. Ribanje kože povzroča boljšo cirkulacijo kivi v koži in s tem v celem telesu. Uporaba tople vode deluje na kožne živce pomirjajoče, dočim jih hladna voda draži. Koža upija razne v vodi raztopile ne snovi, zato nekateri radi dodajajo vodi zdravilne ali drugače osvežujoče dodatke, ki gredo potom kože v telo in imajo jako zadovoljiv vpliv. Med parveniji. »Bil sem v vseh velikih mestih in videl sem vse zanimivosti sveta.« »Ali ste videli tudi Dardanele?« »Seveda, velikokrat! Enkrat so me ti gospodje celo povabili na kosilo!« Šport v nedeljo. Ob 10. na igrišču SR Železničarja: prvenstvena tekma SK Železničar :SK Svoboda. Ob 13.15 na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribor :SK Rapid. Ob 15. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekma ISSK Maribor I:SK Rapid I. Sodniška sekcija, službeno. Delegirajo se k prvenstvenim tekmam dne 19. tm. na igrišču SK Železničarja: ob 10. SK Železničar:SK Svoboda g. Nemec; na igrišču Maribora: ob 13.15 SK Rapid rez.:ISSK Maribor rez. g. M a r i n i č; ob 15. ISSK Maribor I: SK Rapid I g. D e r ž a j (Ljubljana). IZ LNP. Sporoča se klubom v Mariboru, da se bo začelo s tekmovanjem za pokal LNP v Mariboru 16. nov., vsled česar se ne dovoljuje v Mariboru odigranje drugih nogometnih tekem. Apel na športno občinstvo. ISSK Maribor apelira na publiko, ki se bo udeležila jutrišnje prvenstvene tekme med ISSK Mariborom in SK Ra-pidom, naj ne moti poteka tekme z neprimernimi vzkliki. ISSK Maribor pričakuje od publike, da bo sama olajšala delo rediteljem, ki imajo nalog, da vse razboriteže odstranijo s pomočjo varnostne straže z igrišča, na katerega taki nesportniki ne spadajo. ISSK Maribor, nogometni odsek. Vsi igralci prvega, rezervnega in I. juniorskega moštva se pozivajo, naj bodo sigurno ob 13.15 na igrišču v Ljudskem vrtu. — Načelnik. Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi za časa božičnih počitnic, to je od 25. XII. do 1. I. 1931 sledeče tečaje: 1. Za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom gosp. inž. Rungaldiera; 2. za že izvežbane smučarje pri koči na Klopnem vrhu, vadi tudi letos gosp. Tavčar iz Ljubljane in 3. za tekmovalce pri Ribniški koči. Za učitelja tega tečaja se nam je posrečilo pridobiti znanega mednarodnega tekmovalca gosp. Kmeta iz Ljubljane. — Prijave za tečaje se sprejemajo v trgovini gosp. Franja Bure-ša v Vetrinjski ulici in v trgovini gosp. Majerja na Glavnem trgu, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije. Vse, ki se zanimajo za kakšen tečaj, prosimo, da se pravočasno javijo, da jim preskrbimo potrebne prostore. Smuk! Sokolstvo Sokolska četa Slivnica za vso slivniško župnijo (Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas, Skoke, Dobrovce) je bik osnovana v navzočnosti župnega staroste in zastopnikov matičnega sokolskega društva Hoče dne 11. oktobra. Župna uprava je imenovala ta-le odbor: starosta Klasinc Franjo, kmet v Hotinji vasi; podstarosta Klinc Janez, kmet in župan v Dobrovcah; načelnik Magdalene Ivan. trgovec v Slivnici; tajnik Ciček Franjo, učitelj v Slivnici; blagajnik Meglič Vilko, mehanik v Orehovi vasi; revizorja Breznik Matija, kmet in Kašpar Franjo, šol. upravitelj, oba v Dobrovcah. — Va‘ bjo se najiskreneje vsi somišljeniki, zlasti pa kmetje, kmetski fantje in kmetska dekleta, da pristopijo k novi sokolski edinici v čim večjem številu. Sokolska četa bodi naša dika in naš ponos! fpominjaite te CMD Uspehi kolektiuiziranja ruskega polječelstua Iz Moskve javljajo, da so v sovjetski Uniji 15. tm. slavili dan kolektivizacije in žetve. Časopisje naglasa, da je podvig kmetijstva in zvišanje žetvenega donosa s kolektivizacijo bilo brez izjeme doseženo. Kolektiv' na gospodarstva so letošnjo spomlad obsejala 36 milijonov hektarjev, ima* jo 40.000 traktorjev in 11 milijonov kosov živine. Žetveni donos kolektiv' nih gospodarstev presega onega individualnih gospodarstev za 30%. E°' čim so kmetijska gospodarstva kulakov v žitnih rajonih v 1. 1927 vrgla na trg 2 milijona ton žita, so dala kolektivna gospodarstva v tekočem državi deset milijonov ton. O cen! poljuba imajo mnogokrat razsojati zlasti atn*' riška sodišča. Nedavno je bi! takšefl proces zaključen v Lexingtonu v 2e' dinjenih državah. Starejša dama, k* jf že prekoračila 50. leto življenja, J tožila svojega zaročenca za odškoo' nino, ker jo je po mnogih letih od zaj snubljenja pustil sedeti in si vze-mlajšo. Tožiteljica je v tožbi izrecnj' navedla, da je da;a tožencu v letj® sreče najmanj 400.000 poljubov, J1' zahtevala je za te poljube nagra^ 100.000 dolarjev. Toženec seveda 11 mogel navesti protidokazov, da pollu' bov ni bilo toliko. Po dolgi razpra.v‘ je sodišče določilo ceno enega poIJu‘ ba od 25 na 1 cent in obsodilo nezye' stega zaročenca k plačilu 4000 dolaf' jev zapuščeni zaročenki. Tajna mrkega dola (The Boscotnbe Valley Mystery.) Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec. Iz same zadovoljnosti je klatil po zraku, ko je govoril pri zadnjem sestanku z očetom in ga je le-ta silil, naj snubi gospodično Turnerjevo. Razen tega ga je grudila zavest, da ni imel sam prav nobenega imetja; oče pa, nedvomno trdosrčen mož, bi ga bil gotovo zapodil od hiše, da mu je povedal resnico. Zadnje tri dni je prebil pri svoji natakarici v Bristolu, ne da bi oče vedel, kam fe bil odšel. Dobro si zapamtite to dejstvo, ker je zelo važno. Nekaj dobrega pa je le vzkalilo iz zlega semena: natakarica je doznala ..po časnikih, da je njena žrtva zabredla v usodno zagato, v kateri čakajo fanta bržkone vislice: zato mu je dala slovo. Pisala mu je. da ima že svojega moža ha Bermudih in med njima torej ni pray za prav nobene zveze. Mislim, da je ta novica potolažila mladega Mac Carthyja za vse, kar je pretrpel.« • »Toda če je mladenič res nedolžen, kdo je potem zakrivil grozni zločin?« r »Ej, kdo! Rad bi Vas opozori; na dve dejstvi: Prvo je to. da' je imela žrtva pri jezereu sestanek s člove- kom, ki ni mogel biti njegov sin, ko pa je bil le-ta odsoten in oče ni vedel, kdaj se vrne. Drugo dejstvo je to, da so slišali, kako je zaklical stari Mac Carthy ,Kuii!’ še preden je vedel, da se je sin vrnil. To sta glavni točki, od katerih je odvisen izid obravnave. In zdaj pa govoriva o Juriju Meredithu, če Vam je ljubo, in vse manj važne stvari pustiva za jutri! Holmesovo prerokovanje se je izpolnilo; dežja ni bilo. jutro je bilo jasno in vedro. Ob devetih naju je odpeljala Lestradeova kočija in odpravili smo se proti pristavi Hatheriey in proti Mrkemu dolu. »Danes zjutraj se je raznesla slaba novica,« je menil Lestrade. »Pravijo, da je gospod Turner, posestnik dvorca, tako močno bolan, da so zdravniki že obupali.« »Starejši človek, kajne?« ga je vprašal Holmes. »Kakih šestdeset let ima: v tujini si ie pokvari! zdravje, zdaj že dolgo boleha. — Umor v Mrkem dolu ga je zelo potrl. Z Mac Carthvjem sta si bila stara prijatelja. Dejal bi tudi lahko, da je bil rajnemu velik dobrotnik: ču! sem, da mu je prepuščal pristavo Hatherlev brez najemnine.« »Res? To pa je zanimivo,« je dejal Holmes. »Da. da! In še na sto drugih" načinov mu je pomagal. Vsa soseščina pripoveduje o tem, kako mu je bil nar klonjen.* »Res? Mac Carthy skoro nima nobenega lastnega premoženja, vse dolguje Turnerju; ali se Vam ne zdi čudno, če se tak siromak usti, da postane njegov sin Turnerjev zet? Da se baha, da vzame tako bogato nevesto, ki bo bržkone podedovala vse, kar gle-šta njen oče? In to razglaša tako samozavestno, kakor bi mu ne bilo treba drugega storiti, kakor reči le besedico, in vse bo v-redu! In še čud-neje se mi to zdi, ko vemo, da Turner nasprotuje taki zvezi, kakor mi je povedala njegova hčerka. Ali nič iz tega ne zaključujete?« »Aha, zdaj smo pri zaključkih in kombinacijah,« mi je pomežiknil Lestrade. »Meni se zdi zelo težko spojiti ta dejstva, Holmes, ne da hi se izgubljal v teorijah in izmislekih.« »Prav imate,« je odgovoril Holmes ozlovoljeno, »Vi jako težko spajate dejstva,« »Bodi, kakor hoče. a vendar sem izsledil dejstvo, ki bi ga Vi le težko izteknili,'« je odgovoril Lestrade samozavestno. »In to b! bilo?« »Da je stari Mac Carthy padel od roke svojega sina. in da so vse druge teorije toliko vredne kot lunin svit.« »No, lunin svit je; še vedno svetlejša stvar od megle,« se je poredno nasmejal Holmes. »A hudo bi se moral motiti, ko bi tam na levo ne videl pristave Hatherley.« .»Da, to je Hatherley.« Pristava je bila široko, udobno en<^ nadstropno poslopje s skriljnato stre* ho in z velikimi rumenimi lišaji po sl' vih stenah. Kazile so ugoden vtisk 1 spuščene vetrnice in dimnik brez d‘ ma; bilo je, kakor bi grdi zločin z vS% težo ležal na hiši. Javili smo se v Prl' stavi. Dekla nam je na Holmesov ^ zahtevo pokazala čevlje, ki jih je n?' sil rajni oče, ko ga je doletela smrt-tudi par sinovih čevljev je pokazal3’ dasi ne tistih, ki jih je nosil usodne:? dne. Ko je bil Holmes izmeril obute prav natančno v sedmih ali osm1^ smereh, je prosil deklo, naj nas P°v£' de na dvorišče, odkoder smo mu sle' dili po vijugasti stezi v Mrki dol. Sherlock Holmes ie bil ves preobra žen, kadar je iskal kak sled. Kdor je poznal le kot mirnega misleca preudarnega logika iz Pekarske ’ . ce, bi ga ob takih prilikah ne spezj* • Obraz mu je zdaj žarel, zdaj tenu ^ Obrvi je strnil v dve trdi črni cr1ti. oči so se mu svetile izpod njih z *e,\ig|i nim svitom. Upiral je oči v tla, usi hrbet, stisnil Ustnice, na dolgeni-šičastem vratu so mu nabreknile . kakor vrvi. Nozdrvi so se mu sir:U same zverske vneme za gonjo: . jj je bil zaverjen v svoj posel, da it-gluh za najine opombe, ki so nit največ izvabile le kratek, ^f-I^po ljen, osoren odgovor. Molče je m ^ stezi, ki je držala ob robu gpzua loko k jezereu. Za iesen in zimo 990 so prispele v veliki izbiri raznovrstne novosti v blagu za dam* ske plašče in obleke, žametu, svili in v blagu za moške obleke. Prost ogled! K nakupu se ne sili! Polžek i Marini, Trnovska hiša, Maribor, Gosposka ulica 27 Popravila damskih klobukov iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11. 2737 Gojzerce, nepremočljive ima najceneje v zanosi Brzopotplata. Tattenbachova ul. št. 14. XXXVII. V soboto in nedeljo v Narodnem domu domače koline in sladki vinski mošt. Se priporoča Marija Drčar. ,'986 Vabim k koncertu in prosti zabavi v soboto, dne 18. in nedeljo, dne 19. oktobra Čim več cenjenega občinstva. Gostilna Vurberg pri starem mostu. Raznovrstna topla in mrzla jedila vendo na razpolago. Za obi.en obisk se priporoča gostilničarka Zora Rodež. 2985 Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna ln posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-Preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phbbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje In žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-ialna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Čisto opremljeno sobo za dva ali enega gospoda oddam ta-koj. Vojašniška ulica 9, I. nadstr. 3004 Prodam psico ln tri mladiče šesttedenski volčjaki, samci, rodovniki. B. Guštin. Cankarjeva ul. 2. Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 3003 Oddam dvo-, eventuelno trosobno stanovanje s kopalnico, električno lučjo, plinom, skoz parketirano, veliko, elegantno opremljeno sobo, separirano z vsem komfortom eni ali dvema osebama, svetel, čist kabinet, opremljen, sepa-riran, električna luč in parket. Kosarjeva ulica 41. 3005 Kupim in plačam v gotovini razno pohištvo, gramofone do 400 Din. madrace, blazine, nihalne ure, ogledala, damske in moške obleke, ročne vozičke, preproge (Laufte-pich), kakor sploh razne reči. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35 ali Aleksandrova cesta 1, Studenci. ________________________°979 Prodam ceneno moško kolo. Ruška cesta 49. 2990 Opremljeno sobo oddam s 1. novembrom. Vprašati pri stavbenem podjetju Alojz Pe-kiar, Tomšičeva ul. 28 v Mariboru. 2969 Iščejo se dobri reditelji, kateri bi vzeli 21et-nega fanta za svojega. Več po dogovoru. Vprašati v upravi Večerni-ka. 2981 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Pisalne In pisarniške potrebščine, pisemski papir, albume za amaterje priporoča po najnižjih cenah papirnica in knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. XXV Prodajam plašče za gospode, dečke in dame, škornje, čevlje, umivalnike, kuhinjsko omarico itd. Starinarna Peteln, Maribor. Orožnova 1. 2975 Prodam tri moške zimske suknje. dve dolgi in eno kratko. Vprašati Sodna ulica 14 II. vrata 8. 2939 Pozor! Cene hrani so padle! V gostilni Kos, Cvetlična ulica 11 dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7.—. Na razpolago so Vam tudi vsa mrzla in topla jedila. Vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesnate klobase. Z izbornim vinčkom preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar. 2998 Cenjene gospodinje! Prej ko kupite otoman^, madrace ali pohištvo a?i daste isto v popravilo, blagovolite se potruditi k staro znani tvrdki na Vojašniški trr 1, kjer dobite dobro in lepo otomano že od Din 550.— naprej, popravila madrac od Din 50.— naprej. Priporoča se B. Jaeodič. 2999 Dve peči znamke »Lutz« .ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1000 Krasni damski plašči se dobijo samo v Trgovskem domu v Mariboru. Lastna izdelava konfekcije, kakor tudi po meri. Se priporoča 2994 I. Pregrad, veletrgov. Trgovski dom Kartonažna tovarna HERGO HHUIH1CIS H ^ ^ Maribor, Rajčeva ul. 5 Telefon 2472 Prevzame vsa v to stroko spadajpča dela. Drva suha mešana, dostavljena na dom seženj (klafter) Din 400. Kupljena na licu mesta Din 300. Vprašati Meljska cesta 64. 2958 Avto Fiat 507 na prodaj. Naslov v upravi »Večernike«. 2953 Stanovanje, sobo in kuhinjo oddam s 1. novembrom mirni strdnki. Naslov v upravi lista. 3001 Kupimo vsako množino: namizna jabolka in prešno sadje, postavno k vagonu ali pa v skladišče Maribor, Cvetlična ulica 18, po najboljših dnevnih cenah. Eksportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. 298S Sostanovalca sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo po razmeroma nizki ceni. Gosposka ulica 46, I. nadstr, desno. 2978 Vinski sodi, po 150, 200, 300, 400, 700. 800 litrov, tri veliki sodi po 70—80 hekt. se takoj prodajo. Gjuro Valjak, Maribor. Kino Union. 2977 Angleški in nemški jezik podučuje in prevaja (tudi pomoč ori učenju). F. Hanhs, Cankarjeva nll-ca 14, II. nadstr., vrata 9. 2076 Radi odpotovanja na prodaj dva elegantna z rumenkastim brokatom prevlečena fotela za spalnico. Razen tega sta pri trgovcu pod ceno za odkupiti dve lila odeji iz puha. Naslov v upravi. 2989 Volna se le pocenila! Dobra volna znamke ,La-bud* za nogavice, sviterje, dokolenice Kluft lOdkg Din 13--Gelbschild „ „ 15'- Teka „ „ 20'- Specijalna volna za puloverje, šale, nočne jopice Frisia 5 dkg Din 91-Shetland „ „ 15'- Fichu , .15'- C. B 2995 UDEFELDT Gosposka ulica SREseaaBBnaanBBB^MEEB Svetovno znana znamka „Warner ff Samoprodaja: Utrich-ova nasl. MARIJA SIEBER trgovina z rokavicami in stezniki 2970 Maribor, Glavni trg 14 (prej gosposka ulica 9.) ■■Hi3£8HilH8flHEHHHBEBKllBB Izbira pletenih oblek, modernih in trpežnih, kake*’ vseli drugih pletenin, je največja v pletarn* M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17 Naročila po meri se izvršijo točno Ivj ceneno. Naznanilo preselitve I Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo s peclja Irt o delavnico za vsa avto-električna popravila, kakor tudi polnjenje in popravila akumulatorjev ter skladišče nadomestnih delov v Frančiškansko ul. 13 (Triumph-avio družba z o.z.) »Magneto” Karl Dadieu 2964 «6WWW«i Btmmm mmmč m-mMitm *&mmm ,a»isti& igMiraa WTa«*i«slč! V 1C E R If T K Mf» M Centrala; Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 ^Najboljša pralnica ovratnikov je „ddeal TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV Angleško in češko sukno sukno za plašče pralni batžun Lir.dener baržun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri muv. freikoPihlar Maribor, Gosposka ul. 5 Najboljše kemično očiščeno perje in puh dobavlja ,WEK A Maribor OPOZORILO! Gramofoni od Din 298'— dalje Mandoline . , 136— ,, Violine „ , 95'— „ Gitare „ „ 207"— „ Trombe . „ 505*— „ 3361 Rofne harmonike n „ 85-— , PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova zgradba Radi prezidave prodajam vse zimsko blago za lastno in vse drugo blago pa po znižanih cenah. ANTON MACUN, MARIBOR Gosposka ul. 10. 3000 Damsko in modno blago zadamske plaščein kostume Tweed'baržun Angleško sukno za moške obleke in plašče Predno naročite mizarske izdelke, kot vrata, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe od mizarskega podjetja Mariborska lesna industriia AL DOMICELi, Koroška cesta 46, telefon 21-60 ki izdeluje vse tovrstne izdelke strokovno in po konkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske izdelke. Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah. XXXIX Peljem se prihodnji teden z avtomobilom v Gallspach prostora je še 2 do 3 sedeža. Vprašati garaža VOLKER, MARIBOR telefon 2109 2s>9l Kdor vrednoti polasa na elegantno in okusno oblačilo, ta najde vTrgovtkemdomu dobavlja dobro in po ceni. Velika izbira pohištva, tkanin za dekoracije, zaves, preprog, posteljnine, otoman in divanov 21 v Mariboru brez dvoma najlepšo in tudi najboljšo konfekcijo, kakor tudi izdelavo po meri. Za dober kroj se prevzame vsa odgovornost. Se priporoča 2925 L PREGRAD veletrgovina Trgovski dom, Maribor ✓OKLIC HARIBO r PAVEL NEDOG je brezdvomno najboljša pralnica ovratnikovT — Barva, čisti kemično kot novol — Prepričajte sel Gosposka ulica 33 Razlagova ulica 22 GosDOdinie pozori /anatorij vMariboru Gosposka 49 Telefon 23-58 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica »Hala*. Lastnik primarij ♦ Dr. Mirko ČernN specijallst za kirurgijo. Dovoljujem si cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvorila na Aleksandrovi cesti 9 Iz Adrije, Severnega in Vzhodnega moria, Donave, sulci, ščuke, žive krape itd., dobite od petka dnevno v delikatesni trgovini, kakor tudi pri ribji stojnici (pred kavarno Tement) Glavni trg. Nudimo samo kvalitetno blago! Istotam prodajamo tudi divjačino od Slov. lovskega društva podr. Maribor ter razno perutnino. Sprejemamo tudi naročila. L. II H SC. E R Trgovina delikates, rib, divjačine in perutnine, Maribor, Glavni trg 14. 1 SpomlnteseCMD! Ekfportna hiša „LUNA“ lastnik A. Prifternik Aleksandrova testa 19 MA8HBOR Aleksandrova ca»ta 19 Bogato izbrana zaloga: Poletne majice za otroke komad od Din 11,— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24 — naprei Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke kom&d od Din 35.— naprej Kratke uogavlce za otroke par od Din 6.50 naiwe) Kratko nogavice za dame Dar od Din 10,— naprej Kopalne Četice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprei Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz ladrovlne, sandal, kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd. XXI svetovnih znamk prispela. Velika izbira kitajskih in indijskih vrst po različnih cenah. Poučljive brošure za pravilno pripravljanje Čaja cenj. odjemalcem na razpolago. Isdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja Ja urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA x Maribor,