PoStnlna plačana v gotovlnl btliaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane rnesečno po post! 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 750 Din, za inozemstvo 20 Din RaCun prl poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, Strossmayerjeva ullca §t I pritllčje, desno. Telefon Interurban §tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se iprejemajo ob ponedeljklb. in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po moinostL Štev. 11. Celje, petek 9. februarja 1934. Leto XVI. Regulacija Savinje in nove ceste v celjskem srezu Banovinski svet je v teku svojega proračunskega zasedanja razpravljal v sredo 7. t. m. tudi o regulaciji Sa- vinje in cestah. K proračunski postavki o banovin- skem prispevku za regulacijo Savi- nje in pritokov v iznosu 1,000.000 Din je mestna občina celjska predložila samostojen predlog glede pospešitvo regulacije Savinje in njenih prito- kov. Banovinski svetnik celjski župan g. dr. Alojzij Goričan je med razpra- vo toplo priporočal, naj se vendar enkrat začne z deli za regulacijo Sa- vinje in pritokov. Regulacija je tern bolj nujna, ker je gornji del Savinje nad Celjem reguliran in prinaša za- radi tega velike množine gramoza, ki se ustavlja tik pri Celju. Posledica je, da prestopa voda vedno češče bre- gove ter povzroča ogromno škodo. V zadnjih letih pa se niti ni vzdrževal gornji regulirani del Savinje, tako da je tudi tarn nastala milijonska škoda. Kakor kaže rastoča višina po- plav, je nevarnost vedno večja ter je «adnja velika poplava v jeseni 1933 dosegla višino kakor je že več sto let ni bilo. Pri tern povzročena škoda do- sega po najnovejših ugotovitvah vso- to, s katero bi se data vsa regulacija pri Celju izvesti in s tern za vedno onemogočiti nova taka škoda. Zato je izvršitev regulacije tudi s stališča narodnega gospodarstva absolutno potrebna. G. dr. Goričan je predla- gal, naj se ustanovi v Celju terenska sekcija, katere delokrog bi bila re- gulacija Savinje in vzdrževanje re- guliranih delov Savinje. Ta predlog je že šel v Beograd. Banska uprava naj posreduje, da se terenska sekcija čimprej ustanovi. Banovinski svetnik g. Franjo Pi'kl iz Žalca je predlagal, da se ustanovi fond za vzdrževanje že reguliranega dela Savinje. V zgornjem delu se je Savinja regulirala v ravni črti, vsled tega je tok zelo močan. Struga je v daljavi 4 do 5 km ravna, zato tam dere in odnaša gramoz. Most med Polzelo in Braslovčami se bo podrl, ker je voda v svojem naglem toku žo izpodjedla ternelje. Pri razpravi o banovinskih cestah je banovinski svetnik g. dr. Goričan priporočal zgraditev nove ceste Šmartno—Vojnik ter dograditev cest Št. Jurij ob j. ž. — Rebro — Sv. Jakob in Trbovlje — Mari j a Reka — Sv. Pa- vel pri Preboldu. Pritožil se je, da banska uprava znižuje v cestnih pro- računih postavke za gramoz, ki so najvažnejše za vzdrževanje cest. Ban- ska uprava naj licitacije za dobavo gramoza vedno pravočasno odobri, ker imajo sicer načelniki cestnih od- borov velike neprilike pri plačevanju gramoza. DOMACE VESTI d Narodna skupščina se je v pone- deljek 5. t. m. po božičnih počitnicah fopet sestala. Na prvi seji sta bila m. dr. prečitana oba ukaza o ustavki vlarie dr. Milana Srškiča in imeno- vanju vlade Nikole Uzunoviča, ki ju je sprejela Narodna skupačina z vi- harnimi vzkliki kralju in državi. Na tej seji je bil soglasno sprejet zakon o pobijanju spolnih bolezni. Narod- na skupščina je v torek sprejela spre- membe zakonov o neposrednih dav- kih, o davku na poslovni promet in o samskem davku, v sredo pa zakon o izpremembi in dopolnilih zakona o taksah (s kateriin so m. dr. povišuje- jo takse na objave in reklame, na ra- čune in trgovske knjige ter uvajajo nove takse na avtobusni promet), za- kon o izpremembah v trošarinskem zakonu, zakon o izpremembah in do- polnilih carinskega zakona, zakon o izpremembah in dopolnilih zakona o izplačilu vojne škode ter zakon o nak- nadnih kreditih v znesku 20 mil i jo- nov dinarjev. Prihodnja seja bo skli- cana pismeno. ¦ d Za jugoslovenskega konzula v Gelovcu je imenovan pisatelj in celj- ski rojak g. dr. Anton Novačan, do- slej odpravnik poslov jugoslovenske- ga poslaništva v Kairu. Cestitamo! d Vekoslav Benkovič f. V Kamni- ku je v četrtek 7. t. m. umrl farma- cevt in literat g. Vekoslav Benkovič v G7. letu starosti. Pokojnik si je v lekarniškem^ poklicu pridobil velike zasluge pri zgraditvi strokovne termi- nologije. Zlasti uspešno pa se je uve- Ijavljal kot neumoren prevajalec iz ruske, češke, poljske, angleške, nem- Ške in madžarske literature. Pokoj- nik je pred leti živel nekaj časa tudi v Celju in si je tu pridobil mnogo prijateljev in znancev. Zaslužnemu kulturnemu delavcu in plemenitemu možu bodi ohranjen časten spomin! d Ukinjena koncesija za tvornico kvasa. Ministrstvo financ je razve- ljavilo koncesijo za zgradnjo tvorni- co kvasa, ki je bila izdana Gos'tilni- čarski pivovarni d. d. v Laškem in ki je bila, vezana na rok do 1. junija 1933., ko bi bila morala tvornica kva- sa že pričeti z obratom. d Vlom na Polzeli pojasnjen. Orož- nikom v Braslovčah jo kmalu uspelo pojasniti veliki vlom v tekstilno to- varno na Polzeli v noči na 1. t. m., o katerem sino poročali v zadnji što- j vilki. Kot storilca sta bila aretirana in izročena okrajnemu sodi&ču na Vranskem Anton Kamenäek in An- ton Debevc s. Polzele. Pri njima so našli fie ves plen in ga vrnili tovar- ni. d Tiscčaki in stotaki, ki bodo vzeti iz prometa. Letos 25. maja poteče rok za zamenjavo bankovcev dinarsko- kronske izdaje po Din 1000 (4000 kron) in Din 100 (400 kron), ki bodo vzeti iz prometa. Ti bankovci imajo napis »Ministar financija dr. M. Nin- čič«, datum izdaje pa ni označen. Bankovci so svetlo-modre barve. Za- menjavala jih bo Narodna banka in njene podružnice proti polni vred- nosti drugih bankovcev do 25. maja, pozneje pa izgube vsako vrednost ter jih Narodna banka in glavna držav- na blagajna finančnega ministrstva ne bosta več sprejemali. (1 Vodstvo radijske oddajne posta- je v Ljnbljani razpisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število liaroeiiikov naglo številu 10.000, vabi oddajna postaja vse interesente, da čim prej postanejo njeni naročniki. Desettisočega narornika čaka zlata ura. (1 Dunajska vremenska napoved za soboto 10. februarja: Hitro poje- majoči severozapadni vetrovi, tem- peratura bo le malo izpremenjena, ponekod jutranji mraz, podnevi lah- no južno vreme, izpremenljiva, zo- pet pojemajoča oblačnost. »Zakaj tepeš svojega psa?« — »Ker mi je raztrgal člansko izkaznico Dru- štva za zaščito živali.« Celje in okolica c Občna zbora organizacij JNS v Vojniku in St. Pavlu pri Preboldu. Krajevna organizacija JNS za trg Vojnik in Višnjo vas bo imela v ne- deljo 11. t. m. ob 8. zjutraj redni qbfc- ni zbor v prvem nadstropju pri g. Vrečerju v Vojniku. lstočasno bo se- ja pripravljalnega odbora za zgradi- tev ceste Vojnik—Šmartno v Rožni dolini. Istega dne ob 15. bo v Zadmž- ncni domu v St. Pavlu pri Preboldu redni občni zbor občinske organiza- cije JNS za St. Pavel pri Preboldu. Na obeli občnih zborih bosta poroča- la gg. narodni poslanec Ivan Prekor- šek in predsednik sreske organizaci- je JNS dr. Ernest Kalan iz Celja. Po občnem zboru v Št. Pavlu bo imel sreski veterinar g. M. Šribar zani- mivo gospodarsko predavanje. c Ljudsko vseučilšde. V ponedeljek 12. t. m. ob 20. bo predaval g. prof. Branko Rudolf iz Celja o predmetu »Kazvojna teorija (nastanek novih vrst) — Darwin, Lamarck«. Predava- nje bo s skioptičniini slikami. (- Zanimivo pxfedavanje o mikro- kozmu. Na Ljudskcrn vseufilišču je v ponedeljek G. t. m. zvečer predaval g. prof. dr. L. Čermelj iz Ljubljane o mikrokozmu, svetu najmanjših del- cev, ki scstavljajo snovi. Opisal je razvoj atomistike v teku stoletij in bistvo atoma, ki ga tvori pozitivno električno jedro, obkroženo z elektro- ni. Znanstveniki pa so v poslednji dobi poleg teh ugotovili še obstoj po- zitronov in nevtronov. Žarenje teh delcev ustvarja energijo, prav tako ustvarja onergija žarenje, tako da ustvarja energija materijo in obrat- no. Tu vodijo pota sodobnih razisko- vanj k volevažnim odkritjem. V manjšem številu navzoče občinstvo je sledilo predavanju odličnega znan- stvenika z vso pozornostjo. c Zlato poroko obhajata v nedeljo 11. t. m. bivsi barvar in hiŠni po- sestnik g. Ivan Riegersperger v Ce- lju in njegova soproga Marija. Jubi- lant bo dopolnil letos v juliju 80. le- to, njegova soproga pa je obhajala lani v decembru 75-letnico. Ugledni- ma zlatoporočencema naše iskrene čestitke! c Poroka. V Cetrtek 8. t. m. se je poročil v Bcogradu Celjan g. Joško Kvac, poročnik bojnega broda — voj- ni hidropilot, z gdč. Branko Daskalo- vicevo, hčerko divizijskega generala. Mlademu paru iskreno cestitamo! Badiura: Zimski vodnik po Sloveoiji Pred nienoj leži niodra knjižica v okusni opremi z gori navedenim na- slovom. Dva smuCarja stojita v pre- lestni zimski pokrajini nad Domom na Kofcah in v nemern občudovanju strmita v belino mogočnih zasneže- nih gora. Pred 25 leti je pri nas pognal prve korenine beli zimski sport. In danes? Danes vemo in vidimo, da je zmagal na vsej črti. Danes je smučarski sport v naši ožji domovini ljudski, narodni sport, ki šteje na desettisoče navdušenih pristašev obojega spola pVav vseh slojev naroda. »Topli zapeč^ek, zatohla krčma, ples- nai dvorana šc eksistirajo, kajpak. toda j)remnogim vse to že davno ni več ediiio pribežališče v prostih mrz- Uh, meglcnih, Cemernih zimskih dneh. Skozi špalirje krmežljavih, de- belo v kožuho zavitih mestnih mu- lnij marširajo smučarji, poosebljena živahnost, rdečclična veselost, zdrav- Je. Pojavljajo se novodobne procesi- h, goste žuine smučk, rožlanje smu- Carskih kolcev in derez drami spa- nec vratarjem po kolodvorih žo v mnogih krajih Slovenije.« Te tehtne in rcsnične besede je zapisal izdajatelj v uvod svoji knji- žici. Pa nele domaCi, tudi iz južnih krajev naše domovine preplavljajo bolj in bolj vse naše kraje armade smuöarjev. Zasavje, Savinjske Alpe, Poh or je, Karavanke, Julijske Alpe so vabljive točke, kamor se usmerja smuöarska reka od Časa, ko zapade sneg, pa do takrat, ko po dolinah že bohotno zeleni vsa narava. Višje in višje se spomladi umikajo, dokler na Korošici, pod Ojstrico, v Savinjskih Alpah in v äirokih planotah pod si- njim Triglavom in Jalovcem v Julij- skih Alpah meseca maja ne odložijo smuči do nove zime. Vsa naša ožja domovina ima razen navedenih še nešteto predelov, ki so nadvse pri- pravni za smučarski sport. Zimski vodnik je bil skrajno po- treben in itežko smo ga čakali. Pa ča- kali bi bili še dolgo zaman, da ni tu- di v tej smeri zaoral ledino naä ne- uinorni Rudolf Badiura. Kdor ve, kako delo predstavlja knjižica, ki je pred nami, kdor ve, koliko neizmerne potrpežljivosti in noumornega dela je treba, koliko je treba potov, pisarij in stroškov, da je sestavljen vodič, bo možu, ki je to delo opravil, v globokem spoštova- nju in priznanju toplo stisnil roko. Posebno še, kar podčrtavam, ko pre- vzema izdajatelj in pisatelj tudi ves finančni riziko izdaje na svoje rame. Ali ni sramota, da izdajatelj, ki s tern »Vodnikom« izdaja že deseto svoje delo, ki služi tujskemu prome- tu in turistiki, katera panoga daje dravski banovini letno milijonske dohodke, ne prejema razen malen- kostnih zneskov niti pare podpore za svoje delo? Ali je čudež, da se polaš- ča Badiure ti^pkost in nevolja, ko vi- di, (kako javnost upošteva njegovo delo? Kakor vse ostale, diči tudi ta Ba- diurov »Vodnik« obsežno poznavanje tvarine, naše ožje domovine. Po kratkem popisu zimskega spor- ta v Sloveniji, ključa Vodnika in po- pisu »Smučarska pota«, kjer najde vsak smučar za zimske izlete podrob- na navodila in pojasnila, je obdelal Badiura v dvanajstih poglavjih vso banovino od Zasavja do Mežižke do- line, od Dolenjske do Dravske doli- ne, in od Notranjske do Pohorja. Vse pozna, vse vidi, na vse opozar- ja. Tudi Clovek, ki ni smučar, z užit- koni čita te zapiske. Smučar, ki hoče Slovenijo dodobra poznati, naj pa broz Vodnika ne hodi na pot. »Vodnik« mu bo prijatelj in zvest spreniljevalec povsod. Zelo umestno je dodan Vodniku srbohr- vatski tolmač, ki omogoča uporabo »Vodnika« tudi Hrvatom in Srbom, ki tako pridno poseCajo naše kraje Knjižico zaključujo krajevno kazalo. V poglavju Savinjska dolina je te- meljito predelano ozemlje: Celje, Celjska koča, Mozirje, Golti, LuCe in Korošica. Jezik je lep in čist, posebno stro- kovni izrazi o smučarstvu so prist- no slovenski. Saj pisatelj že posebno opozarja slovenskega smučarja, naj spoštuje svoj materni jezik in naj ga ne pači z grdimi germanizmi. Najlepša hvala izdajatelju bo, če bo »Vodnik« prišel v roke vsakega prijatelja belega sporta. Naročilo te knjige je dolžuost vseh, ki slovensko zemljo Ijubijo, ki na njej prebivajo in ki jo obiskujejo. Le na ta način nara ostane izda- jatelj in pisatelj Badiura ohranjen za bodoča dela, ki jih od njega pri- čakujo še vsa naša javnost. Dr. Milko Hrašovec. Stran 2. »Nova Doba« 9. II. 1934. Stev. 11. c Ga. Hani Diehlova f. V četrtek 8. t. m. zjutraj je umrla v celjski bol- rrišnici po dolgem, težkem trpljenju v starosta 54 let ga. Hani Diehlova, roj. Friedrichova, s'oproga znanega in splošno priljubljenega trgovca in bivšega industrijca, zavednega na- rodnjaka g. Roberta Diehla v Celju. Pokojnica je posvetila vse svoje ziv- ljenje neuniornemu delu in skrbi za ljubljeno družino. Bila je plemenita žena, vzoraa soproga in izredno do- bra mati. Zapušča soproga g. Rober- ta, sinova gg. Branka in Vladimira ter hčerki go. Miro por. Gradišerjevo in gdč. Silvo. Pogreb bo v soboto 10. t. m. ob 16.30 izpred mrtvažnice na okoliškem pokopališču. Nepozabni pokojnici bodi ohranjen časten spo- min, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! c Iz državne službe. Gosp. dr. Josip Bavdek, sodnik upravnega sodišča v Celju, je napredoval v 3. položajno skupino II. stopnje. c Konznm alkoholnih pijač v Ce- IjiL. Lani smo popili v mestu Celju 411.760 1 vina, 135.654 1 piva in 10.763 litrov žganja. Če računamo vino po- vprečno po 10 Din, pivo po 9 Din in žganje po 20 Din liter, so Celjani la- ni izdali za alkoholne pijače 5 mili- jonov 553.746 :Din, tako da je odpadlo na vsakega prebivalca 700 Din na leto. c Šest krasnih daril — med temi dve prvi — bodo prejele najučinko- vitejše maske na pustni torek zvečer v veliki dvorani Celjskega doma, kjer bo običajna maškerada s plesom in tajinstvenim barom, kar vse bo priredilo tukajšnje Olepševalno in tujsko-prometno društvo v prid olep- šavi našega starodavnega mesta Ce- lja. Ta prireditev je bila dosedaj še vsako leto na višku in je med meš- čani kakor tudi okoličani kar naj- bolj priljubljena, saj je tudi ta maš- kerada nekak mejnik med veselini predpustnim in resnim postnim ča- som. c Zabavnl večer »Soče«. V soboto 10. t. m. se vrši splošno pričakovani »Sočin« zabavni večer v Narodnem domu. S sokolskim društvom se je društvo »Soča« domenilo za letos, da se no priredi na pustno soboto obi- čajna sokolska maškerada, zato pa dobi Sokol del čistega dobička. Pri- čakovati je, da bo vsled tega Sokol- stvo jutri še posebej pokazalo »Soči« svojo itak znano naklonjenost. c Sokolsko društvo v Celju sporo- ča vsemu svojemu članstvu, da začno s pobiranjem društvene članari- n e, obenem pa prosi, naj po mož- nosti to obveznost vsak osebno po- ravna pri društvenem blagajniku br. Franju Dolžanu. Tako bo mogoče ta- koj potrditi tudi legitimacije. Nada- Ije sporoča društvo, da izdaja dru- štvo znake in legitimacije posamez- nim bratom in sestram samo na iz- recno željo, ako se pošlje slika. — Uprava. c Rednl letni glavni zbor Strelske drnžine v Celjn bo v petek 16. t. m. ob 20. v prostorih hotel a »Hubertusa« 7. dnevnim redom kakor je predvideu v pravilih družine. Vsi člani se po- zivajo k točni in polnoStevilni ude- ležbi! — Odbor. c Občni zbor Rdečega krlža v Ce- lja bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v sej- ni dvorani na mestnem magistratu. Clani in prijatelji društva vabljeni! c Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo imela redni letni občni zbor v čotrtek 22. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Krožek mestnik uslužbencev in upokojencev v Celjn bo imel redni letni občni zbor, združen s proslavo 10-lotnice krožkovega obstoja, v ne- deljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldne v sejrii dvorani na mestnem magistra- tu. c Združenje sedlatjfev, tapetarjev in sorodnih strok v Celju bo imelo redni letni občni zbor v ncdeljo 25 t. m. ob 8. zjutraj v hotelu »Pošti«. c Na občnesn zboru Ccljskega ša- hovskega kluba je bil nedavno izvo- ljen nov odbor, ki ga tvorijo gg.: predsednik dr. Anton Schwab, pod- predsednik Josip Grašer, tajnik Emil Csörgö, gospodar Ivan Petrak, od- borniki inž. Srečko Sajovic, inž. Is- kren PipuŠ in Karol Florjančič. c Na pustno soboto »Sočin« zabav- ni večer v Narodnem domu. Svira King-Jazz, še dve drugi godbi, šaljiv hiter spored, zadnji gost dobi diplo- mo. Vstopnina 5 Din, obleka poljub- na, maske dobrodošle. Najlepša dru- žinska zabava v Celju. c I. klnb damskih frizerjev za za dravsko banovino v Celju bo imel redni letni obCni zbor v sredo 21. t. m. ob 20. v klubovi sobi hotela »Zvezde«. Dobro bo vozil Vaš avto le z izredno lahkim bencinom, ki se dobi edino pri črpalkah pred veletrgovino Ivan Ravnikar, Celje, Kralja Petra c. in pri tv. los. Delakorda, Gaberje c Gasilski pies pod geslom »Valček ima prednost« bo priredila Prosto- voljna gasilska in reševalna četa v Celju v soboto 17. t. m. ob 20. v vseh prostorih Narodnega dorna. Igrala bo celjska železničarska godba. Po- sebna vabila se ne razpošiljajo. Cisti dobiček prireditve je nainenjen za iz- popolnitev in razširjenje alarmnega omrežja. c Opozorilo lastnikom biciklov ter Hjakarskih in polfijakarskik voz. Rok za plačilo takse na bicikle ter fijakarske in polfijakarske vozovo je za celjski srez podaljšan nepreklicno do 28. t. m. Takso je treba plaeati pri davčni upravi v Celju. c člani SPD, ki reflektirajo na po- lovično vožnjo po železnici, naj iz- ročijo svoje planinske legitimacije najpozneje do srede 14. t. m. blagajni- ku podružnice g. Vrtovcu, drogerija na Kralja Petra cesti. c V celjski bolnišnici je umrl v po nedeljek 33-letni delavcc Franc NeŽ- mah iz Ločendola pri Rogaški Slati- ni, v sredo pa je umrla 21-letna služ- kinja Ivanka Mlakarjeva iz Gaberja (Cesta iia Dobrovo). N. p. v m.! c Kronika napadov in nesreč. V Št. Vidu pri Grohelnem jc neki moš- ki v nedeljo v prepiru zabodel 28- letno posestnikovo ženo Amalijo Mastnakovo z nožem v hrbet. Istega dne si je 22-letni mizarski pomočnik Josip Kralj iz Nove vasi pri Celju pri padcu na cesti na Teharju zlo- mil desno nogo. V Podčetrtku je pa- dla 41-letna kurjačeva žena Marija Fistričeva na gnojne vile in se vbo- dla globoko v desno roko. V nedeljo si je 10-letni posestnikov sin Karol Zavolovšek '/, Otoka pri Bočni pri smučanju zlomil levo nogo, dva dni nato pa si je njegova triletna sestri- ca Vera pri padcu pri sankanju isto- tako zlomila levo nogo. V ponedeljek je padel 8-letni posestnikov sin Bo- ris Knez iz St. Jurija ob juž. žel. pri smučanju in si zlomil desno nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v celj- ski bolnišnici. c Pravkar je izšla knjiga »Zimski vodnik po Slöveniji« izpod percsa odličncga poznavalca naših planin g. R. Badjure. Knjiga obširno obrav- nava smuške terene slovenskih pla- nin z navedbo zimskosportnih posto- jank in zavetišč ter jo sportnikom in turistom toplo priporočamo. Dobi so ?.a ceno 50 Din v biletarni »Putnika« in v kolodvorski prodajalni v Celju. c Vozne olajšave. Posetniki zadran- skih kopališč objezerskih mest, zdra- vilišč, višinskh lctovišč itd. uživajo po 10-dnevnem bivanju 100% popusta pri povratku po železnici in to Se do konca februarja, pozneje pa 75 odn. 50% popusta. — Od 11.—18. marca bo velcsejem v Pragi. Prvi dan za odhod 6. marec, zadnji dan za povra- tek 23. marec. Znatni popusti na vscJi žcleznicah. — Dunajski velesejem bo od 11.—18. marca. Prvi dan za odhod 7. marec, zadnji dan za povratek 22. marec. Popust na želcznicah, vizum prost. Legitimacija 50 Din. — Dunaj: Na podlagi zimsko-sezijske karte še do konca februarja 40% popusta na ' železnici na brzovlakih pri povratku. Vizum prost. Legitimacija 70 Din. — Lipski velesejem bo od 4.—11. mar- ca. Prvi dan za odhod 27. februar, zadnji dan za povratek 17. marec. Popusti na želoznicah v vseh drža- vah. Vizum brezplačen. — Vse na- . daljne informacije, prospekti in legi- i timacije se dobe v pisarni »Putnika« ! (Tourist-office), Celje, Krekov trg. j c Najdeno. V sredo 7. t. in. je bil na Kralja Petra cesti najden zavi- tek, v katerem sta bili hranilna knji- žica Hranilnice dravske banovine v Celju s srednjo vlogo na ime Nežo \ Karnerjeve iz Sp. Bodreža pri Gro- I bolnem in pesmarica, na kateri je j napisano ime Franje Viedenškove z Ostrožnega. c Restavracija Narodni dom. V ne- deljo ob 5. pop. koncert. Igra tambu- raški zbor. — Marija Lapornik, go- stilničarka. c Koledarje, rednike, brzoveze, tr- | govske in prepisne knjige v veliki izbiii po nizkih cenah priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarYia in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 10. t. m. do vstctega petka 16. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilska in reševalna četa v Ce- lju. Gasilno službo ima od nedelje 11 t. m. do vštete sobote 17. t. m. III. vod pod poveljstvom g. B. Schlosser- ja, reševalno I. skupina, inspekcij- sko pa v februarju poveljnik g. F. Koschier. Solistični koncert Borisa Popova v Celju V torek 6. t. m. zvečer je priredil znani ruski baritonist Boris Popov, član pariške Komične opere in gost raznih velikih evropskih oper, kon- cert v celjskem gledališču. Boris Po- pov je izredno muzikalen pevec vi- soke umetniške kvalitete. Njegov ba- riton je poln, sočen, izenačen in iz- vrstno solan. Glas zveni v vseh stop- njah od pp do ff čisto in naravno, najsi bo v liričnih ali pa v dramat- skih momentih. Intei'pretacija in vo- kalizacija sta brozhibni. Spored Borisa Popova je obsegal 12 tack: opeme arije in ruske uraet- ne pesmi. Vse točke so bile podane z znanjcin, poglobityijo in osvajajo- čo neposrednostjo pravega umetni- ka, zlasti pa je treba omeniti arijo iz Borodinovega »Kneza Igora«, Caj- kovskega romanco »Noč«, Napravni- kovo »Serenado Don Juana«, mono- log iz Verdijevega »Rigoletta«, Reč- kunovo balado »Morje« in bravuroz- no podano Figarovo arijo iz »Scvilj- skega brivca«. Umetnika je eksaktno in z rutino spremljal na klavirju g. dr. Danilo Švara, dirigent ljubljari^ ske opere. Občinstvo je prirejalo Bo- risu Popovu navdušene aplavze. Koncert Borisa Popova je bil redek umetniški dogodek za Celje. Prav za- to je nerazumljivo, da je bil obisk , slab. Taka brezbrižnost občinstva za- služi vso grajo.'V gledališču je bilo — kljub ponovnim kritikam v jav- nosti — zopet hladno. ^i'ivda gotovo ne leži samo na defektni centralni kurjavi. — rp — Priporoča se specerijska in delikatesna trgovina Karol Lolbner Celje Kralja Petra cesla 17 Pri „Zvoncu" Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Petek 9. februarja ob 20.: »Maksl«. Uprizoritev celjskih igralcev. Abon- ma. * V Mestnem gledališču bodo dre- vi ob osmih uprizorili celjski igral- ci pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča Wallfriedovo kmečko burko v 3 dejanjih »Maksl«. Predstava je za abonma. * Igralska sola v Mestnem gledališ- 2u bo imela vajo v nedeljo 11. t. m. ob pol 11. dopoldne. * Vaja za mladinsko igro »Princes- ka in pastirček« bo v sredo 14. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču. Sport Slalom tekma za prvenstvo MZSP pri Celjski koči SPD Celje razpisuje podzvezno pr- venstvo v slalomu za leto 1934 na dan 18. februarja pri Celjski koči. Tekmovanje se bo vräilo po pravil- niku JZSS. Start je dovoljen vsem verificiranim članom MZSP (Man- borske zimsko-sportne podzveze), iz- ven konkurence vsem drugim srau- čarjem. V konkurenci prejmejo prvi trije častna darila, prav tako je do- ločeno darilo za prvaka izven konku- rence. Vsak tekmovalec (izvzeti so le neverificirani) se mora prijaviti a predpisano zvezno prijavnico Savinj- ski podružnici SPD v Celju do 17. t. m. ali pa v Celjski koči pred žre- banjem. Prijavnina znaša 10 Din, iz- ven konkurence 20 Din. Žrebanje bo 18. t. m. točno ob 9.30 v Celjski koči, start točno ob 10.30. Objava uspeha pol ure po zaključku tekme. Opomba: Progo prekrmarijo tek- movalci dvakrat; kdor pri prvem te- ku ne doseže določenega časa, izpa- de iz nadaljnega tekmovanja. V Celj- ski koči je le omejeno število ležiač, zato se udeležencem plriporoča, da prenočijo v Celju, ali pa da pridejo z jutranjimi vlaki. Od Celja je kraj tekme oddaljen poldrugo uro. Medklubska smučarska skakalna tekma v Liscah pri Celju Za medklubsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja, ki se bo pričela v nedeljo 11. t. rri. ob 14. na dr. Julija Kugyja skakalnici v Liscah pri Ce- lju, je prijavljeno precejšnje ätevilo dobrih skakalcev. Za naslov celjske- ga prvaka v smuških skokih se bodo borili celjski, ljubljanski^ maanbor- ski in ptujski skakalci, pričakovati pa je tudi iznenadenj iz najblifcje okolice. Ker bo borba ostra, je priča- kovati, da bo na skakalnici postav- Ijen nov rekord. Za tekmovanje iz- ven konkurence so se doslej prija- vili .tekmovalci iz Gradca, med njimi tudi nekateri, ki so že lani ob otvo- ritvi skakalnice v Liscah nastopili 7. velikim uspehom. Skakalnica je v izvrstnem stanju. Občinstvo se pro- si, da se zaradi lastne vamosti po- kori navodilom rediteljev in zavza- me doloceno prostoro. Hazdelitev da- ril bo ob 18. v restavraciji g. Petrifc- ka v Liscah. Vstopnice za tekmo za odjrasle 10 Din, za dijake, otroke in vojake 5 Din. t Negometna tekma SK Celje : SK Trbovlje. V nedeljo 11. t. m. bo v Ce- lju prva letošnja nogometna tekma in sicer se bo pričela ob 10.45 dopol- dne na Glaziji prijateljska nogomet- na tekma med SK Celjem in SK Tr- bovljami. Sodil bo g. Ochs. t Nügometna sekcija SK Celja bo imela drevi ob osmih obvezen sesta- nek v klubovi sobi v Zdravstvenem domu. — Načelnik. t Vremensko poroSilo. Mozirska ko- ča, 8. februarja: Lcpo, solnčno. Sneg na zaj>adni strani pršič, Smuka ide- alna. Celjska koča: Sneg suh, smuka dobra. Skavtizem s Steg skavtov in planink v Celju naznanja Clanstvu, da bo v nedeljo 25. februarja ob 10. dopoldne v dru- štvenem stanu »Stegov zbor«. Udeložba obVezna za vse Clane in (ilanice. Pridite točno! s Glavna uprava v Beogradn j© pri- čela izdajati nov list »Skavtske n o v i n e« z zelo pestro vsebino Clanstvo se opozarja, da si po mož- riosti narosii gornji list, ki izhaja mo> ^ečno in stane letno komaj 1U Din A.: »Povej mi, zakaj se hoče tvoja žena ločiti?« — B.: »Ker je odkrila briljantni prstan na moji desni ro- ki.« — A.: »Pa to vendar ni vzrok za ločitev!« — B.: »Toda moja desna roka je moja — tajnica.« Štev. 11. »Nova Doba« 9. II. 1934. Stran 3. Sokolstvo Smučarski praznik sokolske dece v Celju Naši sokolski najmlajši so se v soboto 3. t. m. popoldne pomorili v smuški spretnostih na kratki progi, dolgi jedva 1 km. Kako lepo jih je bi- lo gledati pri smučanju okrog hriba sv. Jožefa! Večkrat so seveda zame- njali smuči s hlačkami — samo da je drselo — in to v veliko veselje številnih gledalcev. Sploh je to bila smučarska pTireditev večjega stila, saj se je zbralo k tekmovanju 50 tek- movalcev, vprežen je bil kajpada eli- ten sodniSki zbor, za želodčkc pa jo poskrbela kuhinja pri »Skalni kleti« z vročim Cajem. Doseženi uspehi po- sameznikov so prav dobri. V višji skupini moške dece (od 12.—14. leta) je prvi Erik Gorjup iz IV. razreda gimnazije, drugi je Emil Cerge iz I. razreda meščanske šole, tretji pa Raj- ko Šifer iz VI. razreda okoliške tleš- ke narodne šole. V tiižji ^kupini mo5- ke dece (do 12. leta) je prvi Hinko Švarc Iz V. razreda mestne deSke na- rodne Sole, drugi je Marjan Pestevšck iz II. razreda gimnazije, tretji je Srečko Švarc iz IV. razreda mestne deöke narodne sole. Vsi ostali po- drobni rezultati so bili deci razgla- šeni v rednih telovadnih urah. Ce bi bila na tem mladinskem smučarskem ponoldnevu zastopana v večjem štc- vilu tudi ženska deca (bili sta samo 2), bi ta popoldan uspel še lepše in še v večje zadovoljstvo nas vseh. Ve- sela je odhajala mladina proti domu z zavestjo, da je doživela prelep praz- nik, da mora biti takih še več in vsak naslednji še lepši, saj bo deca odslej povezala smueanje s telovadbo, ka- kor kaže to objavljeni načrt smučar- skega odseka — sokolstvo pa bo s to res sokolsko rnladino jačalo svoje vr- Bte. x Mobilizacija sinučarjev Sokol- s&ega drnštva v Celju je določena za nedeljo 11. |t. pn. Vršile se bodo tekme fclanov, članic, moškega in ženskega naraSčaja od 16.—18. leta. Vskočili bodo pa tudi starejši hratje. Tekme bodo bolj propagandnega značaja v obliki zleta, zato jo tudi proga moč- no skrajšana. Dolga bo za članstvo le do 8 km, za moški naraščaj G km, za članice in ženski naraščaj 4 km Zbirališče za člae ob 7.30 v telovad- nici mestne narodne sole, start 8.30. Za naraščaj in članice zbirališče ob 9., start ob 10. Za posamezne oddel- ke je odhod skupen, zato naj bodo tekmovalci točni. Tekmo naj se ude- leži vsakdo, ki goji smučarstvo, saj ne gre za uspeh, ampak za poskus, koliko in kaj kdo zmore. Proga bo iz- peljana po lahkem, malo valovitem svetu v smeri proti Lahovni. Bratje in sestre!1 Prijavite se pravočasno, i t. j. do petka zvečer svojim vodnikom, ! ali pa društvenemu smučarskemu odseku. Mislite tudi že sedaj na iz- let, ki ga napravimo Sokoli-smucarji 18. t.,m. na Celjsko kočo (slalom tek- me Zimskosportne podzveze). Na vi- j diku so tudi župne patruljne tekme v trojkah s Celjske koče na Store. Dopisi Konjice Iz občinske seje. Pretekli teden se je vršila v Konjicah občinska seja, na kateri je župan uvodoma sporočil, da je brzojavno čestital predsedniku ,TNS g. Nikoli Uzunoviču k imenova- nju za predsednika vlade, kar so pri- sotni odborniki vzeli z odobravanjem na znanje. V sreski odbor za javna dela pošlje občina obč. odbornika g. Antona Petka. Iz konjiške občine sta že v tem odboru načelnik cestnega odbora g. notar Rado Jereb in pod- naCelnik tega odbora g. dr. Ervin Me- jak. Na prošnjo Rdečega križa v Ko- njicah, da se po krajevnem odboru pri bolnišnici zgrajena cesta prizna kot občinska cesta, je sklenil občin- ski odbor soglasno, da se preizkusi prej dejansko in tehnično stanje te ceste, nakar bo šele odbor sklepal o rešitvi prošnje. Rešene so bile tudi j nekatere personalne zadeve. Pri slu- čajnostih je poročal župan, da ni no- ben liišni posestnik vložil ugovora proti prodaji komunske hiše, glede katere je bilo 26. januarja posebno glasovanje. Iz delovanja JNS. Na Svečnico sta imeli občni zbor občinska organiza- cija JNS v Ločah v Valandovi gostil- ni po rani maži, krajevna organiza- cija JNS pri Sv. Jerneju pa v Vali- šerjevi gostilni ob 10. dopoklne. Obe organizaciji, ki sta izkazali na obč- iiem zboru izredno živahno delova- nje in lepe uspehe v preteklem letu, sta izvolili z malenkostnimi spre- membami stari odbor z našimi za- služnimi delävci na čelu. Na obeh zborih sta poročala o političnem in gospodarskem položaju v državi in o delu v srezu gg. narodni poslanec Karol Gajšek in član banovinskega sveta g. Rado Jereb. V nedeljo 4. t. m. po rani maši se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v Zrečah v Kračunovi gostilni, ki so jo na- polnili številni pristaši do zadnjega kotička. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da spada ta organiza- cija med najdelavnejše v srezu in da je dosegla lani prav lepe uspehe. Z nekaterimi spremembami je bil zo- pet izvoljen stari odbor s predsedni- kom g. Ferdinandom Mauherjem. Na zboru je poročal narodni poslanec g. Karol Gajšek o političnem in gospo- darskem stanju in o podrobnem de- lu v srezu, podpredsednik srcske or- ganizacije JNS g. dr. Mejak pa je razpravljal o ukrepih vlade glede omiljenja gospodarske krize in ne- katerih organizacijskih vprašanjih. Na vseh teh zborih je bila izročena z velikim odobravanjem zaupnica gg. narodnemu poslancu Karlu Gaj- šku in članu banovinskega sveta g. Radu Jerebu. Usoden požar v gradu veleposest- nika dr. Hngona Windischgrätza. V ponedeljek 5. t. m. okrog tieh zjutraj je zbudila tržane iz spanja tromba tukajšnje gasilske čete, V gradu je v najlepši sobani, v kateri je bila dragocena rodbinska knjižnica in rodbinski arhiv, izbruhnil ogenj v steni, skozi katero vodi kamin. Tleti je moralo že več ur, ker je bila vsa oprema sobe ob prihodu gasilcev v ognju in se je po vsem gradu valil gost dim. Vrli gasilei so z razkopa- vanjem tlečih in deloma že gorečih predmetov omejili ogenj na to soba- no. Uporabo vode so zmanjšali, da ne bi nastala prevelika škoda v kras- nih sobanah, po katerih so bile na- peljane cevi. Uničena je dragocena rodbinska knjižnica, rodbinski arhiv, razne starinske oljnate slike so po večini težko poškodovane, poškodo- vana je tudi dragocena oprema v tej sobani. Škoda znaša nad 100.000 Din in pomeni za lastnika marsikaterega nenadomestljivega uničenega precl- meta zelo veJiko izgubo, ker so ne- katei'i uničeni predmeti nenadomest- Ijivi. Požrtvovalni gasilski četi gre vsa pohvala, da je ogenj pravočasno omejila in udušila. Ustanovitev krajevnega odboia Na- roclne odbrane bo v ponedeljek 19. t. m. ob 19.30 v Narodnem domu. Seja cestnega odbora bo v torek 13. t. m. ob 8. zjutraj v Okrajni hra- nilnici v Konjicah. Na dnevnem re- du je sprejetje letnega proračuna. Zalec »V deželi smehljaja« je simbol sportne maškerade, ki jo bodo prire- dili žalski sportniki v soboto 10. t. m. zvečer v Roblekovi dvorani. Krasna orientalska dekoraeija, originalen ja- ponski Jonny-jazz in posebna japon- ska nogometna reprezentenca bodo posotniko zabavali do jutranjih ur. V odmoru otvoritev nove radio-postaje Žalc-ung-jank. V bufejih pa bodo brhke Japonke delile najfinejSe ja- ponske jslaščice, jestvine in pijače, da nikdo ne bo dvomil, da je res »v bajni deželi smehljaja«. Kino Union Celje. Petek 9., sobo- ta 10., nedelja 11. in ponedeljek 12. februarja: »Paprika«. Sijajna zvočna opereta po gledališkem komadu »Skok v zakon«. V glavnih ulogah slovita Franciška Gaal, Pavel Hörbi- ger, Pavel Heidemann in H. Fischer- Koppe. Glasba: Franc Wachsmann. Predigri: zvočni tednik in kultumi film. Predstave: ob delavnikih ob 1G.30 in 20.30, ob nedeljah in prazni- kih ob 14.15, 16.15. 18.30 in 20.45. r Lepo opremljeno sobo z električno razsvetlJLvo, posebnim vho- ' dorn in dobro doma^o hrano oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi lista. Bukovo oglje vilano suho, vagonske in manjše mno- žine prodam. Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dolint Sianovanje 2 sobi s pritiklinami se išče za takoj all pozneje v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stanovanje 1934«. Sestavo Setnih računov in bilanc oskrbuie posojilnicam, zadrugam in druStvom priznan strokovniak. Pisati na naslov : »S i ro !. o v n j ak«, Celje, poštni predal 45. Boljši lokal v centru mesta se odda takoj. Naslov v upravi lista. MAURICE LEBLANC: 44 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RlbteršiS »Takten ničvreden Iopov! Toda prisilil ga born . . . Še nocoj, ali slišiš, Sebastian? . . . Nocoj ob de- setih se vrnem . . . potem mu bomo razvezali jezik! . . . TakŠen trmoglavec!« Sebastiani je pripravil konja. D'Albufex se je obrnil k njegovi ženi: »Vaši sinovi naj ga dobro stražijo! Gorje njemu, če ga bo kdo poskušal rešiti! Pofiljemo ga skozi podzemeljska vrata! Ali se lahko na vaše sinove zanesem?« »Kakor na njihovega očeta, gospod markiz!« jo jel zatrjevati gonjač. »Saj vedo, koliko je gospod markiz meni dobrega storil. Ničesar se ne bodo bali.« »Zdaj pa na konja!« je velel markiz. »Spet se morava pridružiti lovcem.« »Tako je torej,« je dejal Lupin Klarisi Mergyjevi, ko se je spet z njo dobil v neki gostilni, ki ni bila prav daleč od gradu. »Nocoj ob desetih bo markiz stopil Daubrecquu na prste. ZasliSeval ga bo.« »In Daubrecq bo svojo skrivnost izdal . .« se je prestrašila Klarisa. »Tudi jaz se bojim.« »In potem?« »Potem?« je mirno ponovil Lupin. »Potem mo- ram izbirati med dvema mogočnostima. Ali prepre- Cim to zasliševanje . . .« »Toda kako?« »Da prehitim d1 Albufexa. Ob devetih zlezemo Grognard, Le Ballu in jaz cez zid na grajsko dvo- riščo. Vdoremo v grad, vlomimo v ječe in razoro- žimo posadko. Igra bo dobljena, ker bo Daubrecq v naših rokah.« »Ce ga ne bodo Sebastianijevi sinovi poslali skozi podzemeljska vrata, kakor je markiz namig- nil . . .« »Zato se born za ta načrt odločil le tedaj, če dru- gega ne born mogel uresničiti . . .« »In v čem je drugi načrt?« »Da bi prisluškoval pri zasliševanju. Ce bo Dau- brecq molCal, ga lahko ob ugodnih okoliščinah odve- deino iz ječe, Če bo pa povedal, kjo je imenik sedem- indvajsctih, bom to izvedel ob istem Casu kakor d% Albufex in prisežem vara, da ga bom prehitel in prišel do cilja prej kakor on.« »Da . . . da . . .« je pritrjevala Klarisa. »Toda kako boste mogli prisluškovati?« »Tega zdaj še ne vem,« je priznal Lupin. »To je I še odvisno od raznih okoliščin, ki jih še ne poznam.« I Zapustil je gostilno in se vrnil šele čez dobro uro, ko se je že znočilo. Kmalu za njim je prišel tudi Le Ballu. »Ali si dobil knjižico?« jo vprašal svojega poma- gača. »Da, mojster! Dobro, da sem jo opazil pri pro- dajalcu dnevnikov. Deset soldov sem dal zanjo.« »Sem jo daj!« Le Ballu mu je izročil staro, umazano knjižico, kl je imela naslov: »Obisk na Morte-Pierru 1824 s sli- kami in načrti.« Takoj je i^oiskal Lupin načrte jeC. »Töle bo pravo,« je rekel. »Nad zemljo so bila tri nadstropja, ki pa so jih podrli, spodaj pa sta dve nadstropji. v skalo vsekani. Eno so zasuli, drugo pa . . . Cakajte, tu je prostor, kjer tiči naš prijatelj Dau- brecq. Ime je zelo pomembno . . . Mučilnica . . . Ubogi prijatelj! . . . Med stopnicami in njogovo sobo je dvoje vrat. Vmes je tudi celica, kjer najbrž čakajo trije brat je z nabitimi puškami v rokah.« | »Torej se ne boste mogli priplaziti, ne da bi vas j opazili?« j »Ne bo glo! . . . Toda morda bi se dalo priti od zgoraj skozi podrto nadstropje in si poiskati pot skozi strop . . . To pa je seveda precej dvomljivo . . .« Spet je začel listati po knjižici. Klarisa ga je vprašala: »Ali soba nima nobenega okna?« »Da, nad reko — prav zdajlc sem tarn — se vidi majhna odprtina. Toda petdeset metrov visoko je in skala je strma, celo nad reko visi ponekod.« »Torej tudi nemogoče.« Preletel je še nekaj strani. Neko poglavje je zbu- dilo njegovo pozornost. Naslov na njem je bil: ,Stolp obeh zaljubljencev1. Prebral je ta- koj prve vrste: »Nekoč so okoliški prebivalci imenovali ječ.o .Stolp obeh zaljubljencev', v spomin na žalostrm zgodbo, ki ga je v srednjem veku omadeževala s krvjo. Vojvoda de Morte-Pierre je izvedel, da mu je bila žena nezvesta. Zato jo je zaprl v muCilnico, kjer je, kakor pripovedujejo, ostala dvajset let. Neko noC je bil njen ljubljenec grof de Tancarville tako pro- drzen, da je postavil v reko lestev in zlezel po strrni steni do odprtine njenega okna. Posrečilo se mu j v prepiliti križe v oknu, rešiti ljubico in se spustiti / njo do gornjega klina lestve, ki so jo stražili dobi i prijatelji. Tedaj pa je pocil strel z gradu in zade! moža v hrbet. Oba zaljubljenca sta padla V globe- čino . . .« Ko je Lupin te besede prebral, so vsi nmolknJli in si v mislih narisali romantični beg ljubezensV • dvojice. »Torej pred tremi ali štirimi stoletji je nekd<> že to poskusil in posrečilo bi se mu bilo, če ga ne bi bila straža zapazila. To se je mož upal! To je mo?. storil!« Lupin je pogledal Klariso. Strmela je vanj •/. obupa polnimi, milo prosečimi očmi matere, ki zu- hteva nckaj nemogoeega in je pripravljena žrtvovati karkoli za rešitev svojega sina. Tedaj se ni mogoi več upirati. »Le Ballu,« je rekel, »priskrbi mi moCno, zelo tanko vrv, ki si jo born lahko ovil okoli telesa. Dol&n mora biti petdeset ali šestdeset metrov. In ti, Grog- nard, pojdi in poišči tri ali štiri lestve in jih itum! seboj tako zveži, da bomo imeli eno samo dolr,.: lestev.« »Kaj?« sta vzkliknila oba pomagača. »Vi hoCr^ poizkusiti tako tvegano? . . .« Kar v besede jima je skoČil. »Kar je že nekdo drugi poskusil, bom tudi j lahko.« »Saj je vendar stokrat večja verjetnost, da si z) -¦ mite vrat, kakor da se vam posreči.« »Ceprav bi stavil sto mogočnosti proti eni, bi j bila ta edina dovolj, Le Ballu.« »Toda mojster . . .« »Nehajta, prijatelja! Cez pol ure se snidemo < b bregu reke.« Stran 4. »Nova Doba« 9. II. 1934. Stev. 11. Uinfro Huftowc, obi, fepnces.mestni tesorsM majstep no Lags «Hi PpIih izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UulJU hišc, vile, tovarne in cerkve, stropc in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna zaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun štev. 14.737 Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgoraj novedeno stroka jpadajoca dela in poprauila — Cena zmsrne — Postrežba točna In solidn« Radioamaterjil iVes radiomaterijal, deli, literatura, načrti, sheme za samogradnjo aparatov, najnovej§i izumi za odstranjevanje motenj, za pojačanje selektivnosti, elektro-dinamični zvočniki, induktorski sistemi, zadnje novosti itd. Zahtevajte naS najnovejši katalog za vso radiotehniko. Brezkonkurenčne cene, bogata izbira, preko 1.000 slik. Radio Artos, Celje - Sp. Hudinja 90 Največje specialno podjetje z radio- in elektromaterijalom KLAVIRJI ¦ PIANINI Stain» zuloga svetovnlh tvrdk — Znlžanc ceno in ngodna mesccna odplačila — Vsji popravila in nglaševanje slrokov- njaško — Izposojevanje in prudaja preigranlh klavirjev M. ROPAS • CELJE T L L E F 0 N 107 Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je preminila ljubljena soproga in dobra mamica, gospa HANI DIEHL roj. FRIEDRICH ki je po dolgem in tnučnem trpljenju dne 8. II. 1934 ob 6. zjutraj mirno v Oospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v soboto 10. t. m. ob 1630 izpred nirt- vnšnicc okoliSkega pokopaliSča v Celju. — Sv. tnaša zadušnica se bo brala v ponedeljik 12. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Pokojnico priporočamo v blag spomin. CELJE, 8. februarja 1934. Robert Diehl, industrijalec, soprog Branko, dipl. phil., Mira por. GradiScr, Silva, Vladimir, abs. iur., otroci in ostalo sorodstvo Eno ali dve gospodični sprejmem nahrano in stanovanje po zelo ugodnl ceni. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarniSke potrebSčine po nizkih cenah se dobijo naveliko in drobno v knjigarni Crane Leskovšek Glavnl irg 16 P R 0 M E T trgovina z mešanim blagom Celje, Gosposka uflica 26 Prvorazredna moka, južno sadje olivno, namizno in bučno olje, vinski kis, zelje v glavah KONKURENČNE CENE! Nagrobni vend trakovi za vence s tiskom v vseh barvah, vse mrtvaSke potrebščine v veliki izbiri, ter krste v vseh velikostih v manufakturni in modni trgovini Fr. Karbeutz - Celje Kralja Petra cesta 3 Izbiro raznega pohiiiva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartnep Wlarija - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami, z vrtom išče mirna stranka za takoj «li za 1. marec. Ponudbe pod »V.f« na upravo lista. Oglasulte! Vsake vrste očiščeno perutnino kakor: purane purice peteline gosi pace ima v zalogi Flora Neckermann Celje, Kralja Petra c. 24 Lepo stanovanje v vili s krasnim razgledom in lego ca. 10 minut oddaljeno od mesta, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalnice, 2 balkonov z moderno urejenim vodovodom za mrzlo in toplo vodo, električno razsvetljavo se da takoj in po ugodni ceni v najem. Po- nudbe je poslati na: Celje, post, predal 8. RADIO NARODU! Odločili smo se, da radio 100% populariziramo in za- radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi AMERIKANSKE postaje, na razpolago, in sicer na 18 MESEčNE OBR0KE OD DIN 210- oziroma Din 220"— za isti aparat z vdelanem supre- sorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Največja radio industrijasveta PHILIPS RADIOzastopstvo R» I. Jelen, Celje9 Presepnoira uh 18 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRfllME BANOUINE C E L J E • prei Južnoštajerska hranžlnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom j Celjska meslna hranilnica v CELJU, KREKOWTRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan fistlna. - Oba v Celju.