integriteti države. Poslužiti pa se moramo tudi tega sredstva, ker imamo preveč zagrizenih nasprotnikov, da bi jih tako lahko spreobrnili za to naso zahtevo in рта-vo. Torej je dolžnost naših poslancev nastopiti z gotovim, enotnim in solidnim programom, ki naj vsebuje gori omenjene naše zahteve. Ta svoj program pa morate izvršiti na vsak način, naj vas napadajo in- tuhjo v vas kolikor hočejo, ker ta program je naše življenje m naša bodočnost, za katero se je treba z vso silo do smrti boriti. Narod je Ml prej tu kot država, je prej živel in obstajal kot ona in če je država v se strnila več narodov v višjo polii ti čno in gospodarsko obliko, se mora tudi pnlagoduti .potrebam elementov, iz katerih" fce sestavlja, ker drugače mi vredna, da obstoja. Nas program pa je treba tudi potom parlamenta razglasiti celemu svetu, da vedo vsi "sovražniki in (prijatelji, kaj hočemo, da tudi oni zavzamejo proti nam svoje stališče, da vemo enkrat za vselej, kdo je naš prijatelj, kdo naš sovraž­ nik in se potem ravnamo. Izjaviti pa moramo tudi, da smo pmipravijem za to svoje življenje se boriti proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom do cladnjega moža. Naj se enkrat odloči naša usoda! Da se pa naše ljudstvo zave, kaj hoče, in kaj je potrebno, se mwa uprizoriti v to svrho intenzivna propaganda potoni - časopisja in od moža do moža! Poslanci v parlamentu pa nam morajo korakati na čelu, morajo poka­ zati feto korajžo, premišljenost in odločnost kot naši fantje v krvavi borbi pred sovražnikom. Še le 'tedaj se morete imenovati resnične zastopnike tega vrlega ljudstva.' Ali mi zamerite aH ne, povedal sem Vam kot postavnem zastopimiiku to, kar mi je ležalo na srcu in kar se je v tisočih drugih kuhalo v treh letih krvave in mučne vojne službe. Veselilo bi me, če že vsled previdnosti mi potrdite prejem mojega piisma, ki upam, da bo ušlo cenzuri in ki ga pošljean rekomandirano. Z vojaškim in slovenskim pozdravom udani Mihael Kosianjšek stud. trgovske visoke šole v Kölnu Dr. FRANCE GORŠIČ - DEVETDESETLETNIK Dne 5. julija 196? je dr. France Goršič, rojen v Ljubljani, ki živi že nekaj desetletij v Beogradu, dopolnil 90 let. Po poklicu pravnik, delujoč najprej v pravosodni, pozneje v upravni službi, se je v poletju svojega življenja posebno odlikoval kot strokovnjak za slovensko pravno terminologijo in kot komentator zakonov. Njegove prve razprave (1910—1920) pa že kažejo tudi nadaljno, širšo usmeritev zanimanja, deloma v pravno filozofijo, predvsem pa v specifične pojave pravnega življenja med Slovenci, na katere >je postal pozoren kot prak­ tičen pravnik (Agrarske zadruge in njih uprava pri nas, Slovenski pravnik 1910; O kasatorjih in njihovih pogodbah, prav tam 1914). Ko se je vedno znova rad vračal na vprašanje domačega prava, je čedalje bolj prihajalo do veljave zanimanje za zgodovinsko tematiko, v kateri ga najbolj privlačujejo pojavi samoraslega, starega (»nadanjega«) slovenskega prava. Potem ko je začel pred­ vsem s poročili o pravnozgodovinskih delih in pozdravil Dolenčevo odkritje gorskega prava, je z »Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini« (ČZN 1929) prešel na samostojno razpravljanje s področja tiste vede, >za katero je pozneje začel odločno zahtevati naziv »zgodovina prava«, češ da je »pravna zgodovina« le s pravnega gledišča obravnavana politična zgodovina. Za usme­ ritev v raziskovanje samoraslega slovenskega prava so mu dajale največ snovi razprave in druge objave Metoda Dolenca o gorskih zborih. Ta snov je Potala glavni predmet Goršičevega izredno plodnega znanstvenega dela po osvoboditvi. Z mestoma zelo opaznim nagnjenjem k slovenski pravno-historični terminolo­ giji, pa tudi z ostrim posluhom zanjo, je France Goršič izdelal nekaj obsežnih elaboratov, predvsem o slovenskem gorskem pravu, katerih celotna objava pa hi bila za katerega koli založnika pomenila vsaj zelo občuten finančni problem. Zato je imel Goršij mnogo več uspeha, ko jé začel okrog 1955 razvijati 210 svoje poglede v številnih razpravah, ki so bile objavljene v vrsti slovenskih m inozemskih strokovnih časopisov, med drugim tudi v Zgodovinskem časopisu (U rodbinski zadrugi kot izrazoslovnem problemu, ZČ XVI/1962). Goršičeve razprave so znanstveno zanimive kot zelo izvirne, včasih tudi drzne interpretacije sicer ze objavljenega historičnega gradiva. V njih so zasto­ pam koncepti ki v mnogem odstopajo od splošnega mnenja, jim pa ne manjka živahnega duha, neke notranje logike in svojevrstnega načina argumentacije. Gorsiceve razprave so jezikovno in stilistično odlično pisane; njihova kvaliteta je zlasti tildi v terminološka in pojmovnih .opredelitvah in v sistemizaciji materije, ki je v njih pregledno zbrana o posamezni temi iz precej raztresenih podatkov v literaturi in objavljenih virih. ^Goršičev plodni življenjski opus, usmerjen v jeseni življenja predvsem v ГоГПЛР™¥г Se C0!gT° ni skIenJen- Na objavo čaka še vrsta rokopisov in ob 90-letmei želimo dr. Francetu Goršiču, da bi jih še mnogo dobil v roke v tiskani obliki. Sergij Vilfan "• • 211