462
NOVICE
—   Dogodek na sejmu. Ob zadujem sejmu v Zagrebu je prišel neki obrtnik s svojim sinom na trg sv. Marka. Sinek je tu zagledal v tlatu žepno uro in povedal očetu. Oče jo je pobral, očedil in nesel k policiji. Na sejmišči je šel ta obrtnik v neko gostilno in ondu dopovedoval, kako je uro našel. Me) pivci je bil jeden, kat^rfmu je bila ura ukradona Ta je začel sumiti, da mu je obrtnik uro ukradt-l, in potem neko slabša uro izročil policiji. Stvar se je pa izročila sodišču. Sodniku se je pa zamenjanje ure zdelo tako neverojetn^, da je obrtnika oprostil.
—   Eksplozija v premogovniku. V premogovniku v Blackwelu so se vneli  plini in je ubilo sedem delavcev.
—   Smrt blazneca. Dimnikarja Alberta Prusa pripeljala je iz Vinkovca v Zagreb žena njegova, da ga izroči blaznici v Stenjevec Ker ni imf-la nobenih spisov pri sebi, ga v blaznico niso vsprejeli Peljala je moža v neki hotel. Tu je po noči jel besneti, da so morali poslati po polic jo. Policija je odreiila, da se blaznec pripelje v bolnico usmiljenih bratov. Ko so ga v bolnico pripeljali, se je blaznec mrtev zgrudil na tla
—   Posestva zjedinjenih držav. Komisar Lamoreaux v \Vašingtonu naznanja v svojem letnem poročilu, katerega je izročil tajniku notranjih zadev, da je naseljevanje na državna posestva v minolem letu zaostalo S primero leta kon-čujočega se 20 junija 1894, se je število prepisov zemljišč za 19 095 strank in za 6,016 685 akrov zemlje zmanjšalo. Seveda so se tudi dohodki tega urada v poslednjem letu znižali za 734 370 dolarjev. Prodalo se je zemljišč v obsegu 417.878 akrov, razdelilo pa 5,009.491 aker. Skupna posest še ne naseljenih zemljišč znaša 513,818 888 akrov, katera so že odmerjena, in 285,245 607 akrov še ne odmerjenih zemljišč Komisar priporoča, da naj se dovoli vsako leto 50.000 dol. za varstvo gozdov, in da naj se proglase strogejš-- postave v varstvo javnih gozdov
—   Nekedanji jezuvit grof Hoensbroch [Tf-stopil je k evangeljski cerkvi in v zakon stopil z hčerjo nekega zborničnega predsednika v Washingtonu.
—   Velik vihar. V Quaymasu v Ameriki je divjal grozovit pomorski vihar Meksikanska ladija „Comet" bila je ob-skalovju razbita in se potopila, utonil je njen kapitan Jednaka usoda zadela je večjo ladijo „Diego" in 16 manjših, tudi parnik „Czar" je pokončan V La Paz je opustošenih 184 poslopij, pet oseb je usmrtenih
—   Osemdesetletnico sta praznovala, odkar sta bila poročena Francoz Louis Darwin in njegova žena, ta dva sta najstarejša zakonska dvojica v Zjedinjenih državah. Francoz. Darwin je sedaj star 107 let, njegova žena pa 101 leto. V zakon stopila sta leta 1815 . torej ravno pred 80. leti. Odgo-jila sta sedem sinov in 5 hčera Petero njujinih otrok je še pri življenji.
—   Kozlowski, bivši poljski duhovnik, namerava či-kaškega nadškofa Feehana tožiti in sicer zahteva 10.000 dolarjev odškodnine od njega,  ker ga je suspendiral.
463
—   Ustanovitelj podpornega in penzijskega društva «Allmacht Gottes». Te dni so na Dunaji obsodili stavbenega palirja Avgusta Buchta zaradi goljufije v petletno lečo. Ta poštenjak je že poprej bil zaradi goljufije zaprt 41/2 l^ta. Oženjen je že drugič in je zabil doti obeh žen po 2000 gld Zatoženec je bil osnoval podporno in penzijsko društvo, a bolje, le razglašal je, da ga je osnoval To je uganjal zaradi tega, da je nekatere Ijudij, ki so pri tem društvu iskali službe, osleparil za nekaj stotin goldinarjev.
—   Pretep mej inženerjem in učiteljem. V Ruskici na Ogerskem sta se sprla inžener Pohlenaa in učitelj Tatar in stepla. Inžener je ukazal učitelja pripeljati v svoje stanovanje, od koder so ga žandarji na povelje višjega oskrbnika Btidingerja odpeljali peš v Busko Banjo. Ondi so ga izpustili, ker se je nt-ki župnik odločno zanj potegnil. Učitelj sedaj toži inženerja in višjega oskrbnika, ki sta tako grdo ž njim ravnala.
—   Ločitev zakona. V Londonu je bila te dni obravnava zaradi ločitve zakona. Znano je, da v Angliji mora plakati veliko odškodnino, kdor kateri obljubi, da jo vzame, pa bi obljube svoje ne držal. V tej pravdi je soprog izpovedal, da je že pred poroko spoznal, da žena ne bode zanj, a jo je vzel le zaradi tega, ker bi sicer bil moral 1000 funtov šter-linga odškodnine plačati, ker je obljubil, da jo vzame. Mislil si je, da ga bode manj stalo, ako se pozneje loči od nje.
—   Krvav prizor v gledališči. V Belfastu se je igrala igra, v kateri se irska vstaja dramatiški predstavlja. Ko pride izdajalec s policajem, je v zadnjem dejanju občinstvo jelo na oder metati jabelka, tobačnice, pipe in itd. Zavesa je pala in režiser je naznanil, da se igra konča, ker so trije igralci smrtnonevarno poškodovani, dvanajst drugih pa manj. Policija je že v gledališči več razsajačev prijela.
—   Otrovateljke. Y Hodunezo-Vasarhalyju na Ogerskem pride več žensk pred sodišče, ker so več Ijudij otrovale. Lida €sordas-Nazy je že priznala, da je 1. 1894. zastrupila svojo mater. Mihaela Turi je priznala, da je zastrupila svojo mater, svojo sestro in svojega moža. Samuela Kiss je priznala, da je zastrupila neko deklico. Nadalje je izpovedala tudi neka Frančiška Bauman, da je zastrupila prvega moža. Marija Szalai-Jager je preskrbovala strup, Lidija Csordas-Nagy je posredovala.   Otrovane osebe so prej zavarovale.
—   Raj za pivce je Španija. Letos je zopet v nekaterih krajih tolika vina, da ga ne morejo spraviti. Nekateri kmetje puste grozdje na trti, ker se spravljanje ne plača. Drugi pridelek dele z delavci, ki spravljajo. Arobavina to je 11^2 litra velja 2 vinarja.
-- Pogumno delo poddesetnikovo. Ob zadnjih orožnih vajah na Ogerskem pri Miškolcu je poddesetnik Kardos 60. pešpolka videl na cesti dečka, za njim pa v divjem diru dva splašena konja. Se malo časa in dečka bi bili povozili. Poddesetnik je skočil na cesto, zgrabil splašena konja za uzdi in ju toliko ustavil, da se je deček umaknil. Konj pa poddesetnik ni mogel dolgo držati. Vrgla sta ga na tla in je bil pri tem piecej poškodovan. Odnesli so ga v bolnico, kjer je ozdravel. Te dni je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem in imenovan četovodjo.
—   Ženitnina v rodbini Vanderbiltovi. Vojvoda Marlborough in Konzula Vanderbilt sta minoli teden v sredo bila poročena. Poročal je škof v Long Islandu dr. A. N. Littbjaku, ki je gospico tudi krstil in birmal. Cerkev je bila ob tej priliki jako olepšana. Samo cvetlice so stale 25.000 dolarjev, vsa dekoracija cerkve je pa stala 125.000 dolarjev. Dote ima nevesta milijon funtov šterlinga. Poročena sta šla oa potovanje sprva do konca pacifiške železnice po železnici, potem se peljeta s posebno, Vanderbiltovo ladijo v Egipet in Evropo. Tovarišice so dobile na svatbi broše v podobi metulja s smaragdi in demanti, katerih je vsaka vredna 500 dolarjev, tovariši dobili so pa prsne igle s safiri.
—   Linčali so ju. V kraju Jackson, Mo., v Ameriki je tolpa ljudi linčala zamorca. Oboroženi ljudje so se polastili zamorca Wiliama Hendersona, katerega je šerif tiral v ječo. odvlekli so ga in na bližnje drevo obesili, na kar so linčarji razšli. Zamorca je šerif prijel zaradi surovega napada na 141etno belopoltno deklico. Zamorca Jeff Elisa, kateri je 17letno belopoltno dekle nesramno napal vpričo male sestre so 16. oktobra po noči v Braden pripeljali. Obstal je svoje peklensko dejanje in dekle ga je spoznalo. Ko ga je policaj hotel pripeljati v Lomerwile, mu gaje iztrgalo kakih 300 f>bo-roženih mož. Zamorec je moral poklekniti, moliti in vse povedati, kako je z deklico napravil, kako je svojo ženo do smrti mučil in pred nekaj meseci zaznal stanovanje gospe Harrol, kjer je ona in dve hčeri zgoreli. Nato so zamorcu porezali uš^^sa, nos in prste na rokah, pot^m ga obesili na bližnji brzojavni drog, na prsi mu pripeli listek z napisom: „Nihče ne sme truplo sneti pred solcnim zahodom, drugače zapade smrtni kazni." Kasneje so truplo sneli in mu odsekali glavo in jo vrgli pred hišo neke mlado deklice, katero je skušal zlorabiti.
—   Tudi strijc Sam znižuje zaslužke. V pristanišču amerikanske mornarnice v Brookljnu izdeluje 34 žen zastave in prapore za zvezne države. Te delavke so imele do 1. julija po 1 50 dolarjev na dan, takrat so jim napovedali, da bodo njih zaslužki na 1 05 dolarjev, in res se je to zgodilo. Šivilje so sedaj z znižanim zaslužkom zelo nezadovoljne in se nekaj govori, da bodo delo popustile.
—   Roparski morilec usmrten. Harry Ljons je bil 11 oktobra za njegov zločin roparskega umora kaznovan z smrtjo na vešalih. Lyons in Cornelius Brien sta dne 9. febru-varija napadla gledališkega slikarja Albert B. Masona v West Van Buren Str , ga oropala in smrtno ranila. Plen roparjev je bila zlata ura z verižico in mali znesek denarja. Mason je umrl vsled dobljene rane dne 13. febr., mož je bil oženjen in zapustil IGletnega sina. Dne 2&. maja sta bila obsojena Lyons na smrt, Brien pa na 20 let ječe. Lyons je šel ped vešala spokorjen, v roki je držal razpelo in za duhovnom izgovarjal molitev. Nekaj trenutkov kasneje je Lyons v belej obleki pal v globino z vrvjo za vratom in bil v štirih in pol minutah mrtev. Usmrteni je bil 27 let star.
—  Požar v Ameriki. Okraj Mooreton v Ameriki je obiskal 6. oktobra grozovit požar. Prizadeti so, tudi nekateri Slovenci. Pogorela so posestva: Jos. Mukovič-u, Mih. Čeinik-u Mat. Wertin-u, Štefan Eadovič-u; zadnji imel je hotel. Vsi ti so bili lastniki večjih iz kamena zidanih hiš. Eazun teh zgorelo je še več manjših poslopij. Škode je 30.000 dolarjev, zavarovalnina pokrije dobro polovico te izgube.
—  Rop. Pet našemljenih tatov ustavilo ^e 7. oktobra po noči električno železnico v Čikagu. Dva izmed tatov sta držala inženirja in sprevodnika, doČim so ostali trije ropali potnike. Osemnajstim potnikom so bile vkradene ure in več stotin dolarjev.
—    Nesreča v amerikanskem rudniku. Grrozna eksplozija je nastala 7. okt. v rudniku v Wilkesbarre. Takoj bilo je vbitih pet inženirjev, poleg teh pa se troje premo-garjev, katerih imena so doslej nepoznana. Sodi se, da morajo biti ponesrečenci Ogri.
—   Ukradeni akti. Nepoznani ljudje so odnesli iz sod-nijskega poslopja v Hamburghu v Kanzasu veliko dokumentov, in drugih aktov ter jih sežgali. V bližnjem zasedanju prišlo bi na vrsto mnogo toženih oseb, po številu 102, pa nobeden izmed teh ne bo pozvan pred sodnijo, ker sedaj nimajo dokazov.
—   Velika nesreča. Pogorel je most Northern ameriške pacifične železnice. Ko so ga jeli popravljati, preobrnil se je neki hlod in padel s tako močjo, da se je prostor, kjer so delavci bili, zazibal in jim je vsled tega ^zmanjkalo tal, da so vsi popadali t skerfimM ;]^repad, globok 60 čevljev.   4 de^
¦lavci'S0 mrtvi.   '^'''^- ^'^''^^'i^'*'-'^'^«    -^
464
—   Nesreča na električni železnici. V bližiui mesta Pittsburg je 13. oktobra skočil voz električne železnice iz tira, nzrok temu je zlomljenje zavore, usmrtena sta bila dva delavca Carnegievne tovarne in nepoznana SOletna žena, devet osob je ranjenih.
—   V pijanosti prodal ženo. V Jermynu v Ameriki 80 imeli Madjari neko slavnost. Ves dan so pili, proti ve-dern pa je bil Aleck Malzollock tako pijan, da ni mogel več pošteno misliti; v tem stanju je kričal in ponujal v prodajo svojo mlado ženo za 25 centov. Njegov rojak Polločk mu je dal „kvoder'' in zagotovlja, da je žena njegova.
—   Nesreče na železnicah v Ameriki. V Newarku se je dogodila v torek 15. okt. ob 7. uri na progi New Jersey Central železnici, kjer križa Lawrence Str. grozna nesreča, dva moža sta bila povožena in usmrtena. Ker je bila ograja čez cesto odprta sta Ma čez progo Patrick 0'Connor, 35 let star, manager Roples Supplj Comp., in Peter Keller, 30 let star, službujoč pri Connor. Komaj sta dospela sredi tira jo prisopiha ekspresni vlak in ju podere Connor je bil raztrgan v dva dela in takoj usmrten. Keller je bil tako hudo poškodovan, da je med potjo umrl, ko so ga nesli v bolnišnico sv. Mihaela. Železnica je odgovorna za to nesrečo. Na progi Western Novi Jork & PeDUsjlvania železnice je 15. oktobra zjutraj skočil tovorni vlak iz tira blizo postaje Eldred, Pa. Lokomotiva in 11 voz je palo raz nasip in se razbili. Kurilec je ostal na mestu mrtev, vodja vlaka in zaviralec sta hudo poškodovana. Na progi Pennsjlvania železnice, miljo od Altore, sta 16. oktobra trčila iz tira osobni in tovorni vlak. Kurilec in zaviralec sta usmrtena, trije služabniki in dva potnika pa poškodovani. Obe lokomotivi in več voz je razbitih
—   Žareč dež. V tovarni za železo Jones & Laughlin v Frunstownu v Ameriki se je 14. okt. zjutraj vlila na delavce žareča ruda Štirje delavci so bili tako hudo poškdovani da ne bodo okrevali, štirje drugi delavci so težko poškodovani. Delavci so zjutraj delali v tovarni, kar se hkr ti preobrne topilna peč in šestnajst ton raztopljene rude se je razlilo na dvajset delavcev, kateri so delali v malej globini pod pečjo. Nesrečniki so kriče bežali narazen, nekaterim je žareča ruda do kosti vse prežgala Tovarna je le neznatno poškodovana. Ubogi delavci so pač povsodi v nevarnosti, ko se trudijo za potrebni zaslužek
—   220 hiš pogorelo. V Aligers pri Novem Orleansu v Ameriki je pričelo dne 19. oktobra pozno po noČi goreti. Pogorelo je 220 hiš, škoda znaša 400 000 dolarjev, a le malo je bilo zavarovanih. Ogenj je nastal v prodajalnici italijanskega trgovca s sadjem, ljudstvo je sumničilo, da je ta Človek naltšč zažgal, ako ga ne bi policaji prijeli in v zapor odpeljali, bi bil gotovo linčan od razjarjenega ljudstva
—   Nesreča v rovu. V premogokofu, 2Y2 nailje od Stcry City v Ameriki so 13. oktobra žrtvovali svoje življenje štirje delavci. V hiši kjer stoje stroji, pri vhodu v rov je nastal dne 12. oktobra zvečer ogenj, rovi so se hitro napolnili z dimom, štirje delavci niso mogli uteči groznej smrti Žica na katerej je pritrjena vspenjača, je bila vsled ognja pokvarjena. Nesrečni ljudje so skušali ubežati grozoej osodi po drugem rovu, ali gost dim jim je to preprečil. Jeden za drugim so popadali na tla in se zadušili. Nesreče je kriv strojevodja, ker je stroj zakuril in odšel, blizo nahajajoči les se je vnel in ogenj segal proti rovu.
—    Nesreča v tovarni. Streha tovarne „Cleveland Eolling Mili Companj" Cleveland v Ameriki se je minolo noč udrla in bilo deset delavcev pokopanih pod težkimi kupi. Trije delavci so bili usmrteni, drugi pa težko poškodovani. Uzrok, zakaj se je streha udrla ni znan.