D o p i s i. Kranjsko. Okrajna učiteljska konferencija Ijubljanskih slovenskih Ijudskih šol. Dne 2. julija je bila v telovadnici I. mestne šole običajna letna okrajna učiteljska konferencija za ljubIjanske slovenske Ijndske šole pod predsedstvom c. kr. olfrajnega šolskega nadzornika g. A. Maierja. Ko g. predsednik prisotne prav prijazno pozdravi, imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Fr. Gabrška. Zapisnikarjema sta bila z vzklikom izvoljena goepoda učitelja Pavel Gorjup in Viktor Jaklič, overovateljema zapisnika pa gg. nadučitelj Dimnik in učitelj Režek. G. predsednik omeni, da se s svojim poročilom pri tej priliki ne bo spuačal na nedoatatke, ki jih je opazil pri nadzorovanju, ker je to atoril že vsakemu učitelju posebej in za vaako posaraezno šolo pa pri inšpekcijski konferenciji. Namesto tega nam je pokazal g. nadzornik z zgledi na šolski tabli, kako je u.iteljstvu postopati pri računanju z navadnimi ulomki in z desetinskimi števili. Temu je sledilo šest poročil o podrobnih učnih načrtih za nazorni nauk, za domoznanstvo, zemljepisje in zgodovino ter za prirodopis in prirodoslovje. Vsa poročila so bila brez debate odobrena in sprejeta. G. J. Levec je razpravljal o lepopiaju na osemrazrednih ljudskih šolah in g. Simon pa o popravnih znamenjih. Po kratki debati sta bili tudi ti dve poro.ili sprejeti enoglaano. To dokazuje, da so bila vea poročila temeljito preštudirana in pripravljena, kar se je zgodilo med letom pri voditeljskih konferencijah in pa pri konferencijah razrednih učiteljev. Na ta način je delovalo pri seatavi podrobnih učnih načrtov, za katere so ae izdelale tudi dotične ucne slike, večinoma vse ljubljansko učiteljstvo. Bilo je mnogo dela in mnogo truda, a končni uspeh tega delovanja je tako lep in velik, da smejo biti vei, ki so sodelovali pri seatavi podrobnih učnih načrtov in učnih alik, ponoani na to delo. Ysi podrobni učni načrti z učnimi slikami vred se bodo obelodanili. Načrt za nazorni nauk v 1. in 2. razredu bo dotiskan še ta mesec. Nad vae zanimivo je bilo J. Levčevo poročilo o lepopisju. Vsa čaat g. poročevalcu, ki mu mora vaak priznati, da je res strokovnjak v lepopisju. Želimo le, da bi zanesljivo do začetka šolskega leta dobili to izborno poro.ilo tiskano, oziroma litografovano v roke. Pri določitri učnih knjig ae je aklenilo, da ostanemo v 1. in 2. razredu. še pri Razingerjevemu Abecedniku in Berilu, a s pogojem, da v enem letu predela obe knjigi popolnoma po najnovejših metodičnih načelih. Za 2. razred se je določila Črnivčeva II. računica in za 5. razred pa Joain-Ganglovo ,,Tretje berilo". Ko so se izvršile obiSajne volitve v knjižnični (gg. Dimnik, Furlan, Sadar) in stalni odbor (gg. Gabršek, Gusl, Likar in Režek), je zaklju.il g. predsednik konferencijo s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. Z Gorenjskega nam pišejo: Na Kranjskem je ogromno šol s poldnevnim poukom. Te šole so na mnogih krajih prenapolnjene". Ko pride take šole nadzorovat c. kr. okr. šolski nadzornik ali pa tudi c. kr. deželni šolski nadzornik ter misli nadzorovati poleg dopoldanske šole tudi popoldansko, počaka pričetka popoldanskega šolakega pouka. Ni ae še čulo, da bi tak c. kr. državni nadzornik zaukazal — kar bi bilo bolj komodno — naj vai šolski oddelki skupno — recimo dopoldne — v svrho nadzorovanja pridejo obenem v šolo. Ačepaprečastiti gospod dekan misli poslušati verouk v šoli 8 poldnevnim poukom, tedaj isti dan preneha biti šola s poldnevnim poukom, tak dan izostane vsak drugačen posveten pouk, posvetno u.iteljstvo je tiatega dne le nekako postrežno osobje, čigar naloga ^e samo, da naj preskrbi, da se zberejo vai šolski otroci v šolskih sobali ter mirno in brez hrupa pričakujejo milostnega prihoda prečastitega goepoda dekana s spremstvom domačega veroueitelja. Kakor že rečeno: za druge posvetne predmete isti dan ni pouka, učiteljrazredničar more isti dan samo še otroke iz šolske sobe odsloviti domov, ker sta mu jih milostno prepustila gospoda domači veroučitelj in dekan. Taka razvada se je uvedla v novejšem času v nekaterih okrajih z vednostjo in željo visjih okrajnih oblasti. Zamujenega šolskega pouka ni bilo nadomeatiti. V najnovejšem čaau pa je izdal c. kr. dež. šol. svet v Ljubljani odlok z dne 26. maja 1902, št. 1511, v katerem pravi n. pr. pri točki 5., da se posveten pouk ne sme prikrajševati. No, in kaj se namerava sedaj? Ostane naj pri pfejšnjem. Ko pride dekan, isti dan ni pouka v posvetnih predmetih, pač pa naj so otroci v s i zbrani v šolskem poslopju ter pričakujejo z učiteljstvom prihoda dekanovega. Zamujeni šolski pouk v posvetnih predmetih pa je nadoraestiti najbrže v četrtek. No, če pa ima —- recimo — učiteljstvo tudi ekskurendno šolo vsak četrtek, kdaj naj se nadomesti potem zamujeni pouk? Ali naj se radi dekanovega dohoda v solo velike počitnice prikrajšajo za eden dan? Ali bi se smeli predrzniti ter javno prositi v to poklicane faktorje, naj bi povedali tudi g. dekanu, da naj počaka do ene ali druge ure popoldne ter potem nadzoruje tudi popoldanake oddelke v verouku, da ae zaradi njega ne moti pouk v posvetnih predmetih? Morda je sola tudi sedaj samo zato, da dela tlako dekanom, kadar se jim ravno zljubi? Dejanja kažejo, da je temu tako! Praga. f Josef Kršl. V zadnji številki smo že naznanili, da so izgubili naši severni bratje enega izmed najboljših svojib. mož. Umrl je namreč dne 3. pret. m. v Pragi Joaef Kral, voditelj deške ljudske šole pri av. Petrn, mnogoletni urednik najuglednejsega češkega pedagoškega liata -Učitelske No- viny". Pokojnik se je rodil 1. 1839. v Milevski in je že kot mlad mož razvil veliko delavnost v mnogi stroki. Odlikoval se je kot ucitelj, kot pedagog in beletrist (za mladino), kot žurnalist in končno kot izvrsten govornik, kjerkoli in kadarkoli je bilo treba neustrašeno zastopati interese učiteljskega stanu. Najprej je urejal učiteljski list ,,Po8el z Budče", 1. 1883. pa je osnoval .Učitelske Noviny", katere je urejal dolgo vrsto let. Izdal je v tisku zbirko državnih in deželnih šolskih zakonov ter je vrlo pridno sodeloval pri mnogih šolskih in političnih listih. Irael je kot malokdo bister pogled za šolstvo in potrebe učiteljstva; zaradi neobičajne euergije in agilnosti ga je postavilo češko učiteljstvo 1. 1881. na čelo upravnemu odboru češke učiteljsKe ,,Zaveze". Celih šestnajst let je vodil češko učiteljstvo, sklical nekoliko velikih učitelj8kih skupščin in se vselej pokazal vrlega govornika in branitelja uciteljskih pravic. Sodeloval je tudi pokojni Kral pri ustanovitvi -Osrednje šol. Matice" kjer je bil prvi podpredsednik in kjer je deloval kot rojen organizator. Praško učiteljstvo je zastopal v mestnem šolskem svetu. Svojim učencein je bil pravi oče, osnoval je društvo sv. Nikolaja v podporo ubožnim otrokom itd. Zaradi neumornoga in blagotvornega delovanja je bil imenovan častnim meščanom zlate Prage in častnim članom vseh okrajnih učiteljskih društev češkib. Slava J osefuKralu!