•  """.........••••.••¦•.....................................
Gospodarstvo.
•                                                                                           !
I....................... ..................................a|
Tovarna za lesene žeblje ustanovi v Slovenski Bistrici uprava posestev grofa Attemaa. To bo v tem mestecu že druga tovarna za omenjeni predmet.
Kupčija sadja v mariborski okolici se je zadnje čase lepo razvila, ker so nrišli kupci iz Banata, Slavonije, Dunaja, Nemčije in celo iz Nizozemske. Dočim se je do zadnjega časa plačevalo najboljše sadje komaj kilogram po 1 K, so sedaj narasle cene na 2 do 3 K za kilogram.
Cene žitu in moki v Banatu so zopet poskočile. Za pšenico se zahteva od 830 do 870 kron, za rž od 570 do 580 kron, za ječmen od 450 do 490 kron, za oves od 220 do 240 kron za 100 kg. Moka št. 1 velja kilogram od 13 do 13-30 kron, moka za kuho od 12 do 12 30 kron, krušna moka pa 11 K.
Pivivarne v Jugoslaviji. V naši državi imamo 42 pivovarn, ki so pred vojno izdelovale 750.000 hI piva. Suujeta se dve veliki novi pivovarni, in sicer v Zagrebu, kjer jo ustanovi gostilničarska zadruga, in v Mostam, kjer jo ustanove s češkim kapitalom.
Nove sadjarske in vinarske šole na Hrvatskem se ustanove v najkrajšem času. V ta namen se vzamejo potem agrarne reforme pripravna velepost-stva, kar se je že zgodilo za tako šolo v Novem, ki ima 30 oralov sveta.
Pridelek tobaka v Hercegovini se ceni letos na 20.000 (lani 18.000) centov. Nasajenega je bilo letos izredno mnogo tobaka, toda uničila ga jo suša.
Žita za Avstrijo. Nemška Avstrija je letos nakupila od Jugoslavije, Bolgarije in Ru-munije 56.100 vagonov žita ter plačala zanj okoli 5 milijard kron. Kaj bi bilo z Nemci brez naših žitnic ?
Drobiž iz lesa je založila nemška občina Hadersfeld, ker primanjkuje kovin in papirja.
Za pregled carinskega poslovanja, proti kateremu je toliko pritožb, bo sestavil finančni minister posebno komisijo, ki bo pregledovala carinsko poslovanje. Nastavijo se tudi potujoči carinski nadzorniki, ki bodo sprejemali pritožbe strank.
Dohodki nove trošarine so proračunjeni za dobo prvega leta tako-le: pri sladkorju s 480 milijoni, pri alkoholu s 320 milijoni, pri pivu s 128 milijoni, pri žganju s 48 milijoni, pri kavi s 96 milijoni kron itd. Vsi dohodki trošarine so proračunjeni na 1 milijardo in 12 milijonov kron.
IZVOZ naših žrebet. Za okrepitev naše valute je dovolil ministrski odbor, da se sme iz naše države izvoziti 500 žrebet iz leta 1918. in 1000 žrebet iz let 1919. in 1920.
Cene Vinu. Inozemci povprašujejo le po starem vinu, ki ga je že malo. Za novo vino še ni pravega povpraševanja, ker se splošno pričakuje, da bodo cene padle. Ker je letošnji pridelek izboren, naj bi ga vinogradniki, ki nimajo sile za denar, držali, da se nastavijo prave cene. V Istri in na Primorskem so cene trdne. V Istri so prodajali grozdje 100 kg po 60 do 100 lir. Dalmatinsko novo vino se prodaja v Trst postavljeno liter po 10 kron. Dolenjsko vino ima od 16 do 22 stopinj sladkorja ter ne prodaja po 10 do 14 kron liter.
Izvoz vina je še vedno nemogoč vsled velike razliko v tujih valutah in visoke izvozne carine. Na Češkem se prodaja dobro vino hektoliter po 1500, na Dunaju pa po 1550 naših kron, dočim imajo pri nas in na Hrvatskem nekoliko dobra vina ceno od 1600 do 1800 kron, mošt pa po 1000 kron za hek-
toliter. Hektoliter banatskega vina velja na mestu (v Vršcu) od 1200 do 1500 kron. — V Italiji so pridelali letoa 10 milijonov hektolitrov vina več, kot lani ter se tam prodaja dobro vino hektoliter po 900 naših kron. Za našo vinsko trgovino se potemtakem ne odpira ugodna bodočnost.
Sladkor. Poročila iz češkoslovaške glede sladkorne letine so prav ugodna. Tudi Nizozemska in Belgija bosta imeli sladkorja za izvoz. Na Angleškem padajo cene sladkorju, istotako v Ameriki. V Nemčiji je pridelek sladkorne repe dober. Cena sladkorju bo od 4 do 450 mark.
IZVOZ Suhega Sadja je prost. Plačati je treba 40 kron izvozne carine za 100 kg.
Monopolna uprava in tobak. Monopolna uprava v Beogradu se je šele sedaj, ko so začeli tobak spravljati, spomnila, da se bodo potrebovala zanj velika skladišča, ki so jih začeli z vso naglico graditi. Bati se je, da bodo velike množine tobaka segnile, preden pridejo pod streho.
Trgovski promet med Jugoslavijo in Češko slovaško. Lani se je uvozilo k nam iz Češkoslovaške blaga za 168 in pol milijona, od nas pa se ga je izvozilo za 243 milijonov kron.
Naš trgovski promet s Čehoskovaško. Češkoslovaška delegacija je prejšnji mesec posredovala pri naših prometnih oblastih in dosegla marsikatere zboljšave in ugodnosti. Zlasti je upati, da se zboljša tudi carinsko postopanje. V Mariboru se že vidi to izboljšanje, promet se sedaj vrši mnogo hitrejše in točnejše. To izboljšanje bo imelo velik vpliv na povzdigo našega trgovskega prometa s čehoslovaško. Nabava blaga, zlasti tekstilnih potrebščin in manufakturne robe naravnost iz Čehoslova&ke je bila dosedaj radi neverjetno počasnega prometa zelo ovirana. Vsled težav v direktnem prometu se je pri nas kupovalo češko blago s posredovanjem avstrijsko trgovine, da, celo preko Italije. Sedaj bodo vozili direktni vlaki iz Češke v Jugoslavijo. Avstrija jih mora dopuščati po n> rovni pogodbi. Zato je pričakovati, da bodo naše kupcijake zveze s Čehoslovaško hitro oživele. Čehoslovaška ima dobrega blaga, tudi cene bodo za nas ugodnejše, kakor pri italijanskem blagu, ki smo ga kupovali le v največji zadregi. Nadejati se je, da bodo nove prometne uredbe ugodno vplivale tudi na cene manufakturnega blaga. Pri uvozu blaga iz čehoslovaške v Jugoslavijo so zaračunava carina po minimalnih tarifnih  postavkah.
CarinStVO je pri nas tista naprava, ki predstavlja balkanski uradniški sistem in ki daje največ upravičenega gradiva hujskačem proti državnemu edinstvu in proti bratski slogi s Srbi. Zato je nujno potrebno, da dobijo pokrajine odločilno besedo pri carinarstvu.
Dohodki naše carine. Naš uvoz leta 1919. je znašal 2 milijardi 982 milijonov 607.000 dinarjev, v prvi polovici leta 1920. pa 1 milijardo 850 milijonov 164.000 kron.
Vino. Ljutomersko-ormoške gorice, začetkom oktobra 1920. Danes se že ima pregled črez kvantitete in kvalitete vina v tem vinskem okolišu Slovenije. Kvantitativno se sme ra-čuniti povprečno na 8 —10 hI na ha, torej še nekoliko manje kakor lani, ko se je raču-nilo vsaj na 10 do 12 hI. Kvaliteta pa je zelo različna, ker so vinogradniki različno brali. Vinski mošt je kazal v tednu 12. —18./9. 15—17 stopinj sladkorja po klosterneuburški tehtnici ; izredno lepo in toplo vreme je povzdignilo mostni sladkor na 17—19 stopinj v prihodnjem tednu. Kdor pa je začel brati po 27./9. je imel 18—21 stopinj sladkorja pri povprečnih sortah. Sortirana vina so kazala v zadnjem tednu minulega in v začetku sedanjega mesca: Burgundec 21—23 stopinj, Rulandec 22—24 stopinj, Muškat silvanec 21 -23 stopinj. Laški rizling 19—22 stopinj, Mali rizling 21—23 stopinj, Mozlor 19 —21 stopinj. Ta vina bodo izvrstna ; kakor vse kaže, ne bodo zaostala za 1. 1917. Sigurnih cen še ni! Manjše partije so kupujejo po 11-14 K za 1.
Vino I. 1920. Gradacija letošnjega mošta, branega   zadnje   dni   septembra in prve dni
oktobra, kaže isti rezultat kakor 1. 1917. Dobrota pa bo odvisna od kisline. Ta se bo pokazala po pretoku. Do danes je sigurno samo to, da bo letošnji vinski pridelek prekosil onega iz 1. 1918 in 1919. Ravno letos se pogreša pomanjkanje strokovnih vinskih preizkušenj, ali v slučaju, da so se izvršile na naših vinorejskih šolah in kemičnih preiz-kuševališčih, obelodanjenje istih ob pravem času.
Italijanski vinski trg. Bratva v Italiji je srednja, kvaliteta povsod dobra, gradacija višja nego lani. Prve kupčije so se sklenile po 12—13 lir za stopnjo sladkorja, kmalu pa so cene poskočile na 15—17 lir. Kakor poroča ,,Giornale vinikolo italiano" je dognala uradna statistika, da se bo v Italiji pridelalo 64 milijon q grozdja. Ker se 2 milijona centov porabi za direktni konzum, bo to grozdje dalo približno 42 milijon hI vina. (1 q 68 1.) — Ta račun pa se je sestavil začetkom avgusta in je zato previsok. Bratva se je izkazala precej manjše kvantitete.
Vinska letina na Francoskem bo dala letos okoli 5 mil. hI manj ko lansko leto.