Leto. Vi, it. 273.
P®S$i»Srta p»*a?awa w solwfc?l«
V Mublfanf« v torak 1i« cšac&ah&ra' HSI22L
0*@sam. SL 1 0ln.
HflPRE
Glasile Socialistične strank« iugesiaviie.
Krivi ton.
O ljubljanskih občinskih volitvah je pisala obširno 1. t. m. »Borba«, komunistično glasilo, ki izhaja v Zagrebu. \ članku »Na krivem Dotu krivi ton«. 3e ostro obsodila ljubljanske komun ste. o katerih izreka skoro isto mnenje kakor ga je izrekel v tržaškem »Delu« inž. Gustinčič. Zagrebški komunisti pravijo v omenjenem članku da. čeprav je demokratska stranka proletariatu največii sovražnik, bi komunistični proletariat vseeno ne smel iti v volilno borbo z^ buržoazno stranko, kateri načeluje dr. Korošec. Komunisti namreč ne bi smeli pozabiti, da je klerikalna stranka v Sloveniji zagreš la nad komunisti naitežje zločine. Cisto sigurno ie. da bodo šli klerikalci pri prvi vladni krizi v vlado, če jim bo le mogoče. Toda oni zaenkrat še ne postopajo odkrito in tako se ie zgodilo da so poslali v boj v ljubljanskin volitvah svojo podružnico — krščanske socialce. In ravno s temi ljudmi so se zvezali komunisti iz »revolucionarnega oportunizma« kakor pravijo. Toda komunalni program, na podlagi katerega so se združili s klerikalci, ne vsebuje niti sledu kake razredne borbe. Komunalni provram ie tak. kakor da gre za čimveč mandatov. Tega programa ne bo »Zveza delovnega ljudstva« nikdar mogla izpolniti, ker bodo v niei prevladovali klerikalci. Tak »oportunizem« ima v sebi buržoazni karaktpr. Zato pa je treba najodločneje obsodTi krivi ton s katerim nastopajo »Delavske Novice«, ki progla-
šajo vsakega, ki ni njihovega korumpira-nega mnenja za »sovražnika enotne fronte. izdajalca in lakaja buržuazije ter agenta demokratske stranke«. Komunalni program vrhu vsega nima zveze z »enotno fronto proletariata«, kaiti sestavljen je bil zaradi sodelovanja z buržoazno stranko v občinskem svetu. Ona tudi ne bi smela biti cilj. temveč sredstvo v dosego socialističnega družabnega reda. Tako tedaj »Borba«, ki napoveduje več ali mani med vrsticami težka razočarania med slovenskimi komun'sti. In čisto prav ima. Raz-očanala niso bila še nikdar tako potrebna, kakor so sedai. ko se bliža reakcija svojemu višku, čeprav pričakujemo, da bo ponehala. Delavstvo bo namreč spoznavalo. ker mora spoznavati če količkaj misli da je rešitev odvisna edinole od njegovega vztrajnega dela. nikakor pa ne v kričanju in v pozi nekakšne »revolucionarnosti«. čeprav leži na dlani, da je daleč od izvalaira razredne borbe. To se že godi pospeševano sedai no ljubljanskih občinskih volitvah. V komunistični stranki se že vrši podoben proces, kakor se je vršil v naši stranki ob času razkola. Ustvaria se idejna platforma, ki nas bo združila no dolgem tavan u ter nam omogočila da bomo izdatnejše nastopali v nadčlovrški borbi s kapitalizmom za socializem.
Ne zamudite nobena prilike. š'rlti svoj list! Če si socialist, tedaj je tvo! list »Na-nrel«. Pr’dob'vsJ mu nove naročnike!
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Poiifiine vesti.
+ Hrvaški blok je 9. t. m. poslal bivšemu predsedniku Ljubi Davidoviču sledečo brzojavko: S svojim odločnim držanjem za politiko sporazuma z nami Hrvati na osnovi stvarne enakopravnosti ste si pridobili naše popolno zaupanje ter stojite danes na čelu vseh parlamentarnih strank in grup za sporazum in delo. ki imajo že od poslednjih volitev za seboj veliko večino naroda, namreč 900.000. od tega sam Hrvaški blok okoli 330.000, od vseh preko 1,300.000 oddanih glasov. Tudi v parlamentu samem imajo stranke za sporazum znatno večino nad strankami, ki so za nadaljevanje politike nasilja brezpravnosti, korupcije in za katere hrvaško vprašanje takorekoč ne obstoja. Zato Vas Hrvaški blok ooobalšča. da Vi v njegovem imenu predložite sestavo izborne vlade sporazuma. kot edino ustavno pot. da se parlamentarna kriza ne pretvori v državljansko voino od strani oblasti, kar bi nedvomno vodilo do katastrofe. Predsedstvo Hrvaškega bloka: Stjenan Radič, dr. M. Drikovič. — G. Pašiču se dosedaj še ni posrečilo sestaviti vlado. Njegova pogajanja z zastopniki posameznih strank delalo vtis da hoče krizo na vsak način zavleči. Davidovič ie pozval takoj po sprejemu omenjene brzojavke Hrvaški blok v Belgrad- Bl žnji dnevi bodo pokazali. bo li imel g. Pašič srečo pri sestavi vlade, ali ne. Verjetno je. da bo kralj v nasprotnem slučaju poveril sestavo vlade g. Davidoviču. Nahajamo se pred važnimi
Narodne pripovedke.*
Zbral Vinko Modemdorfer.
v
i.
KUGA.
Pred več sto leti je razsajala v Mežici kuga. Da bi se ta strašna bolezen ne razširala še po drugih krajih, so bili nastanjeni pri Rebtu vojaki, ki so imeli paziti, da ni šel kdo iz vasi, ali pa došel kakšen tujec iz Pliberka v vas. Pri Kaj-žerjevem križu — na desnem bregu Meže — so skopali globoko jamo in zagrozili, da bodo vsakogar, ki bi prišel do te jame in hotel v vas, živega pokopali.
Kajzer je imel krasno hčerko. Ta krasotica je prišla prva do te jame iif hotela iti v Mežico po opravkih. Vojaki so jo zgrabili in jo vrgli v jamo- Kljub milim prošnjam in pretresljivemu joku krasotice so jo kruti vojaki živo pokopali. Od tega časa je kuga ponehala. Vojaki in ljudje so bili prepričani, da se je kuga spremenila v lepo Kajžerjevo hči in da je samo vsled tega ponehala moriti ljudi, ker so jo pokopali.
V času, ko je kuga še razsajala, je ljudstvu v Mežici huda predla. Nobeden,
* Ponatis prepovedan.
ki je bil v hiši, ni^ smel iz hiše, tisti pa, ki so bili zunaj hiš, s<*> morali ostati tudi ponoči pod milim nebom. Mimo Stopar-jeve hiše je letel Stoparjev brat. Stopar je zaklical bratu skozi okno: »Čuj, brat! Tam-le je zakopan moj denar, vzemi ga Ti, meni tako ne bo več koristil, ker bom gotovo umrl.« Brat pa je odgovoril Stoparju: »Kaj me brigaš Ti in Tvoj denar« in je tekel dalje.
Radi kuge so izumrli v Mežici vsi ljudje, samo pri Pustniku je še ostal en sam človek pri življenju. Ta se je obranil kuge s tem, da se je hranil samo z medom in se vsak dan solnčil na ta način, da je ležal ob vznožju klanca na trebuhu.
Kuga se je razširila samo do Votlice, kjer stoji sedaj hiša v rudarja Florjanca. Cesta iz Mežice v Crno je vedla skozi predor na katerega so komaj nekaj časa pred razsajanjem kuge postavili križ-Križ je zabranil kugi pot v Črno; druge poti iz Mežice v črno ni.
II.
ŽAL ŽENE.
Nekdaj so bile v Volinjaku žal - žene. Ena od teh je vedno hodila k Her-monku in učila gospodarja sejati žito. Ko
je nastopila izredno mrzla zima, je rekla žal - žena gospodarju: »Hermonko, sej bob!« Gospodar je nasejal bob po snegu. Ker pa je bil sneg trd, je ves bob zletel po sneženi skorji po bregu proti Mežici. Tisto leto je dobil Hermonko toliko boba, kolikor ga ni pridelal najbogatejši kmet v dolini in mu ga ni bilo treba več sejati. Neko jutro, ko je šla Hermonkova žena kuhat zajutrek, je prišla žal - žena h gospodarju, se vlegla k njemu v posteljo in ga učila sejati. Ko se je vrnila Her-monka v sobo, je zapazila, da vise iz postelje njenega moža ženske kite, pogledala je natančneje in spoznala žal - ženo. Ker je bila Hermonka pobožna kmetica, je takoj hitela v župnišče po svet. Duhovnik ji je nasvetoval, da naj poravna žal - ženi kite, da nc bodo visele iz postelje. Hermonka je storila po nasvetu. Zal - žena je pa kar vstala iz postelje in rekla: »Jaz nisem njegova žena, da bi mogla cela zraven njega ležati«. Žal - žena je odšla in od tistega časa ni več na Volinjaku žal - žene, pa tudi Hermonko nima več toliko žita, ker sedaj ne ve, kdaj je pravi čas za setev. — Isto se je prigodilo tudi kmetu Žačnu v Podpeci.-
odločitvami. Eno ie gotovo in to je: režimu Dosta!aio tla vroča.
+ V Dubrovnku je 7. t. m. udrla nacionalistična mladina v uredništvo »Republikanske Straže« ter zaplenila vso zalogo nrve številke. Jugofašistovski list »Pokret« dne 9. t. m. Doroča. da je vsebovala že prva številka tega lista »nesramne napade na našo dinastijo, državo in nacionaliste«. Nacionalistična mladina je vso zaplenjeno zalogo znesla na mestni trg ter jo zažga'a! O tem dogodku poroča jugofašistovsko glasilo nod debelim naslovom »Spaliena republika«. Lepim rečem plovemo nasproti!
+ Novosadski »Vidovdan« poroča, da je umrl v Sarajevu nenadne smrti komandant ondotne voaške šole polkovnik Trebinjac. Ker obstoia sum. da ga je za-strumla neka Italijanka ki ie b;la pri njem v službi, do nalogu neke politične ličnosti, je ministrstvo za notranje zadeve odredilo njegov izkop in obdukcijo telesa.
+ Vlada je odstavila dosedanjega poslanika v Rimu g. Antonijeviča. Ta go-sood se je anmreč preveč »zastopil« z laško vlado. Na njegovo mesto bo odpotoval te dni g. Ljubo Nešič. Če bo on boljši zastopnik jugoslovanske države, se še prav nič ne ve.
+ Pred belgrajskim sodiščem se prične danes, v ponedeljek, 11. t. m. razprava proti komunističnemu poslancu Simi Markoviču, ki ga bodo sodili po zloglasnem zakonu o zaščiti države. Za razpravo vlada silno zanimanje. Obtoženca, ki ie tožen po § 90. srbskega zakona, zagovarja odvetnik dr. Ognieslav Jovanovič.
+ Min"strstvo za socialno politiko se je po dolgem cincanju odločilo ustanoviti fond za brezposelne v slučaju industrijske krize. Tozadevno odredbo je ministrstvo že izdelalo.
-r V belgrajske hotele je zahajal tajnik ministrstva narodnega zdravja, gosp. Milutin Mihajlovič. ki si je v ta namen vedno rezerviral brezplačno sobo za 1 do 2 uri, da »pregleda« zdravstveno stanje hotela. Prihajal je z legitimacijo doktorja medicine to pa vedno v družbi kake dame, čepra-v je ožen:'en. Nekega dne pa se je spravil nanj portir, ki ga je dal odvesti po detektivu na policijo. Tu so ugotovili, da se zares piše Milutin Mihajlovič. da ie uradnik v ministrstvu narodnega zdravia, da pa ie legitimacijo, s katero se je izkazoval za doktorja medicine. ponaredil. Ugotovili so. da ni doktor, tudi ne medicinec. pač pa — slikar. Gosp. lažidoktorla ki ie neoostavno pregledoval hotelske sobe, so oddali sodišču. Ni čuda, če gre v vseh ministrstvih narobe, ko pa imajo povsod uslužbene same »strokovnjake«. Daleč je prijadral buržoazni sistem. ker nastavlja v ministrstvu za narodno zdravje — slikarje! Zdai vsai vemo. zakai so bile zdravstvene odredbe iz Belgrada tako zelo Čudne. Delali so jih slikarji!
-f Orlentska mirovna konferenca v Lansannl bo 23. t. m. prekinila svoje delo ter ga nastavila okoli 3. januarja.
+ Na Poljskem so 9. t. m. izvolili 2a predsednika države dosedanjega zunanjega ministra dr. Narutov/icza. Dobil ie 289 glasov, njegov protikandidat Zamojskv na 227. Dr. Narutowicz se že dali časa peča s politiko. Bil je že večkrat minister.
+ Berlinsko novinarsko društvo je priredilo 9. t. m. v državnozborski oaiači sestanek, katerega so se udeležili tudi predsednik Ebert kancelar Cuno in še ostali člani vlade. Med drugimi je govoril
tudi Cuno. ki le Izjavil, da tvori Poren!e del Nemčije in da ne bo Nemčija nikdar dovolila, da bi Francozi zasedli Porenje, Palatinat in saarsko kotlino.
+ Pariški list »Matin« objavlja dokumente. iz katerih ie razvidno, da je zakrivil grško katastrofo v Mali Aziji Venizelos. grški delegat na orientski mirovni konferenci. Venizelos ie bil namreč tisti, ki je nagovoril grško vlado, naj pošlje armado v Malo Azijo. Zviti diplomat je kot dober poznavateli maloazijskih razmer prav dobro vedel, da bo prišlo do katastrofe. kar ga pa ni motilo, da bi odstopil od svoiih nakleoov. Venizelos stremi namreč po republik?, kateri bi bil on predsednik. V resnici poročajo grški listi o močnem republikanskem gibanju in o želji grškega ljudstva, naj pride Venizelos v domovino. Brezdvomno ie da bo grško liudstvo prebolelo tudi svoie koorneme po različnih bogovih kakor mu je sedaj Venizelos in da bo iskalo rešitev iz blata iz svojih vrst. ne da bi poveličevalo tega ali onega voditelja, ki mora biti v demokratski organizaciji samo izvršitelj sklepov organiziranih članov, ne pa samodržec.
Dnevne vesti.
V severni Dalmaciji divjajo strahoviti snežni meteži. V selu Kijevu se je ponesrečilo več pastirjev. Zmrznilo je več tisoč ovac.
O električni puški piše »Privredni Glasnik«, ki poroča, da so se vršili poizkusi z njo v okolici samostana Matke pri Skoplju. Puška lahko izstreli v eni minuti do 1000 krogel. Komisija, ki ie po nalogu vojnega ministrstva prisostvovala poizkusom je bila zelo zadovoljna.
V Srbiji so pretekle dni čutili močne potresne sunke, ki so tra.;ali okoli pol ure. Potres je napravil mnogo škode v bitolj-skem in ohridskem okrožju.
V Nevvjcrku so se vršili pretekle dni baje zelo uspešni poizkusi z novim tipom napadalnega voza. Po neravnih tleh. po strminah ie vozil ta voz s hitrostjo 48 km na uro. S pomočjo vretenčastega vijaka odzadaj ie preplul reko Phudison. široko 2 km. Poizkusov so se seveda udeležili zastopniki ministrstva za volno in mornarico. Voz je oborožen s strojnicami in topovi ter ima municije za enodneven boj. Da lih je ministrstvo za voino in mornarico naročilo več tisoč, menda ni potreba še posebej pristavljati. Ob istem času se pa vrše po vsem svetu mirovne konference. sklicane od imperialist.čnih vlad. Posledice trpi delavno ljudstvo, ki mora plačevati ogromne vsote, ki na se še ni navaddo misliti z lastno glavo.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto nas prosi da objavimo sledeče pojasnilo:	Dijaki naše kraljevine, ki žele
študirati na kakšni nemški univerji. višji tehnični ali trgovski šoli. sd- opozarjalo, naj ne hod io v Nemčiio dokler ne bodo pozvani. Prošnie za vpis na kaki nemški šoli se moralo nasiovljati na našega častnega konzula v Berlinu (G. John Wiener, Berlin Mohrenstrasse 3) s sledečimi prilogami: a) šolsko izpričevalo, ki ie enakovredno zrelostnemu iznričevalu kake nemške devetletne šole z uradn'm dokazom. da se prosilcu na osnovi tega izpričevala dovoljuie brez ovire vpis na domači visoki šoli (za izrednega slušateFa ie potrebno Prinesti dokaz o zadostni šolski izobrazbi); b) potrdilo o obnašanju za čas od končamh študij: c) dokaz, da zna dovolj nemški jezik, kar se posebno sma-
tra za dokazano, ako ima v zrelostnem izpričevalu inozemske šole potrdilo, da ie lastnik izpričevala v najvišjih razredih prisostvoval najmani 3 šolska leta pouku nemškega jezika z dovolinim uspehom; č) dokaz o potrebnih sredstvih za šolanje; d) svoieročno spisan življenjeps. ki vsebuje polno ime. dan in kraj roistva, vero, državljanstvo, bivališče in poklic starišev, šolanje, vojaško razmerje itd.: e) inozem-ci, ki se nahajalo v Nemčiji, moraio prinesti potni list. ki se po vpogledu takoi vrne. — Vsa potrdila, ki n:so izdana od pristojnega nemškega konzula, mora ta overoviti. Potrdilu v tujem jeziku je treba priložiti overovljen prevod. — Omenjeni konzulat bo sporazumno s pristojnimi ministrstvi porazdelil v začetku vsakega Šolskega leta pripravljene di ake na posamezne nemške šole. Pri čemer se bo po možnosti oziral na nfhove želje. Izrecno se pristavlja da o pripustitvi na kakšno nemško šolo odloča oristoino nrnistrstvo. Dijaki bodo pravočasno obveščeni, ali in kateri šoli so prideljeni.
Delegacija min strstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z dnem 1. januarja 1923 bodo dane v promet nove enotne taksne marke (kolki) do 5. 10. 20 in 50 para in po 1, 2. 3. 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev in marke za igra’ne kvarte in domine do 50 dinarjev. Popis te nove emisije vsebuie razglas, ki izide v najkrajšem Času v »Uradnem Listu«. Kolki sedai veljavne emisije se smejo uporabljati in po pooblaščenih prodajalcih razpečavati do konca januarja 1923. potem pa zgube veljavo in se moraio do vštetega 30. apri'a 1923 zamenjati s kolki nove emisije pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in pri davčnih uradih.
Četrto obletnico smrti našega Ivana Cankarja proslavi ljubljansko delavstvo s tem. da se udeleži slavnostnega predavanja. ki ga priredi S. D. J. S. »Svoboda« v ponedeFek. 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata. Po predavanju recitacije. Vstopnina: sedež 3 Din, stojišče 1 Din.
Kurz Iz zgodovine umetnosti, ki ga
priredi Umetnostno zgodovinsko društvo, se je pričel v soboto 9. t. m. Obsegal bo 12 predavanj in se bo končal 17. marca 1923. Vrši se v bivši zbornici dež. zbora v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu vselej ob sobotah od pol 6. do pol 8. Program: 9. dec. dr. V. Mole: Uvod. Atene o Periklejevem času. 16. dec. Isti: Svetovna umetnost helenizma. 13. jan. 1923. Isti: Cesarski Rim. 20. jan. Msgr. J. Dostal: Umetnost starokrščanskega srednjega veka. 27. jan. dr. Fr. Stele: Gotska arhitektura in plastika. 3. febr. Isti: Giotto. 10. febr. dr. J. Cankar: Toskanska umetnost XV. st. 17. febr- Isti: Michelangelo In začetki baroka. 24. febr. Isti: Rubens in Rebrandt. 3. marca- Dr. V. Mole: Francosko slikarstvo XVIII. st. 10. marca. Dr. Fr. Stele: Umetnost in Slovenci. 17. marca. Dr. J. Cankar: Sodobne umetniške težnje. Vstopnina za vsa predavanja znaša 30 Din., za posamezna predavanja 5 Din. Vstopnice za vsa predavanja se dobe v prodajalnah Tiskovne Zadruge v Prešernovi ulici in Noye Založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice za posamezna predavanja pri vstopu.
Konzulat Češkoslovaške Republike v Liubliani opozarja tukajšnie trgovske kroge. da je ministrstvo zunanjih zadev Cc>K v Pragi z ozirom na trgovske odnoša^e med CSR in kralj. SHS dovolilo sledečo
olaJSavo za trgovce. k! potujejo v ČSR: Vsakemu trgovcu. ki ootuie radi nabave češkoslovaškega blaga v- ČSR in si v to svrho do svoji prijateljski tvrdki v CSR preskrbi priporočilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice,v ČSR. se znižajo normalne pristo'bine za vidiran:e potnega lista na polovico. Ta olajšava velja samo do konca leta 1923.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo ooozaria. da se bo vršila prihodnja javna odborova se:a v sredo, dne 13. t. m. ob 20. v velkl dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12. pritličje, desno.
Konsumar. ki je nevede daroval za volilni sklad »Zveze delovnega Tudstva«. je daroval za tiskovni sklad »Napreja« 10 D n.
Informacijski krožek se snide v torek ob običajni uri.
Celle.
Celje. Cankarjev večer o priliki letnice njegove smrti bo v četrtek 14. t. m. ob pol 20- v dvorani hotela »Uniona« v Celju. Recitacija in predavanje s. Zvonimira Bernota, glavnega urednika »Na-preja«. Za kritje režijskih stroškov se bo pobirala vstopnina: sedeži 2 Din, stojišča 1. Din.
Odmev) kabalistične ljubezni do zvestih delavcev. Nedavno smo poročali, da je tovarnar dr. NVildi v Polzeli odpustil 81 delavcev vsled nadprodukcije, ki je nastala radi lOurnega delavnika in pretiranega akordnega dela. Dne 2. t. m. je odpustil v Celju tovarnar Ktirbisch 15 delavcev iz službe. Zvedeli smo, da se je pri Kiirbischu delalo noč in dan, radi tega je nastala nadprodukciia, ki žene delavstvo ravno sedaj na zimo v propad. Istočasno pa vidimo, da je Kiirbischu njegova taktika silno veliko nesla. Od malega pek. mojstra je dospel do tovarnarja. Med vojno je bil vojni dobavitelj, ki je imel posebni avstrijski privilegij za porabo komandiranili vojakov — delavcev. Komaj eno leto stoji tvomica »Cinal«, že se je Dostavila druga tovarna poleg nje. Delavci pa. ki so v tej delali, so sfrčali na cesto. Ljudje se povprašujejo, ali ne obstoja v Celju oblast, ki bi nastopila po zakonu o zaščiti delavcev, ter napravila konec temu brezvestnemu početju? Ali ne vidi inšpekcija dela, da delajo v tem podjetju cele družine, oče, mati in po 3 otroci; sploh so večjidel zaposleni mladoletni delavci, fantje in dekleta. Dokazano je, da je eden izmed odpuščenih delavcev delal večkrat po 24 ur in tudi po 36 ur nepretrgano. Dotični delavec je bil nad eno leto zaposlen pri Kiirbischu. Ker je g. Kfirbisch poleg tovarnarja tudi pekovski mojster — bil je predsednik zadruge pekov — je med časom pekovske stavke v Celju vpregel v pekovsko delo mlado deklico in tovarniškega delavca, ker so njegovi peki stavkali za socialno pravico. Inšpekciji dela v Celju se je slučaj javil od strani strokovne organizacije; javilo se je tudi, da v »Cinal« ni vse v redu, a vendar še dela Kilrbisch, kar hoče! Ktirbisch je mogočen gospod v Celju, on prepoveduje vsem uslužbencem v tovarni in pekariji organizacijo! — Odpust delavcev kakor kršitev zakona se je javil inšpekciji dela v Celju, ministrstvu za soc- politiko in parlamentarnemu socialističnemu klubu v Belgrad.
Tujerodcl upeljuelo pri nas Žerjavov lOurnl delavnik. Pred par dnevi smo ožigosali oretranjače slov. troinov pri Raku-chevi trvdki v Celju. Imena malega Ilketa
(Prusa ali Bavarca) nismo imenovali, ker smo res mislili, da se bo poboljšal. Gosp. like je inoeočen mož pri Rakuschevi tvrdki on je diktator delavnega časa. Pred enim letom ie Rakuscheva tvrdka upclja-Ia 9urni delavnik do zaslugi Ukeja, ker ni mogel gledati, da bi Slovani uživali isto mednarodno pravo kakor njegovi bratci Germani, like ie delavcem pripovedoval, da delajo Nemci po 10 ur v Nemčji. in sicer 8 ur za sebe. 2 uri va za državo. (Mogoče za Francoze. — Op. poroč.). Sedal je brihtni like uoelal tudi lOurnik. in sicer na sledeči način. Zjutrai ob začetku dela zvonijo 10 minut prehitro: opoldne 10 minut kasne!e, pri odmoru in ob 14 uri zopet 10 nrnut poDrei ter zvečer zopet 10 minut pozneje kakor ura kaže. Tako je g. like spravil poh’evni 9urnik v lOurnik v korist velekapitalista kot nastavljenec, ki bi moral b ti na strani delavstva. Namesto oravičnega nostopania oa taka socialna krivica ki jo izvršuie oni, ki bi iz vseh teh razloeov ne smel biti več med nami! Še mani oa. da bi nas orega-n‘al! Kdo ie kriv teh socialn h krivic? Brezdvomno kap'talist pod!etnik. ker plača llkeiu 14.000 K na mesec, delavstvu pa do 3500 do 4000 K mesečno. G. like se SDrehaia v poslooju (skladišču) in skoro ne dela drugega kakor do Drusko godrnja. Delavci oa orelagao in prevažajo in no-siio težke železne zabo:e in predmete ob vsakem vremenu. Zaboie težke 200 kg morata dva delavca vzdigovati namesto štirje delavci. like le tudi dober jugoslovanski oatrijot. Če n. or. kdo izmed delavcev odrde na orožne va e. mu da ko oride naza>. kar leoo delavsko knMžico, češ. da ga več ne rabi. Delavci, trpini. a'i ste volini še dalje časa rediti gada na lastnih Drsih. ki vam niie kri in uničuie in krati težko priboriene socialne pravice?
______________________________Opazovalec.
I*
Zaupnike, ki zbirajo naročnino za Socialistični koledar, opozarjamo, da naj pošljejo denar takoj, da ga prejmemo do 15. t. m., drugače bodo morali naročniki doplačati. Koledarjeva cena je bila znižana za 2 Din samo zato, da dobi pokr. tajništvo pravočasno dovolj potovine-Ker nimamo zlate, zato smo si ustvarili organizacijsko rezervo. Ker ni med nami nikogar, ki bi imel desettisočake, da koledar založi, zato smo rekli, naj si delavci plačajo svoj koledar že prej nego ga vidijo, ker imamo vero v organizacijo. Delavci naj se pa tudi sami brigalo, da bodo zaupniki to res izvršili. Tajništvo mora voditi točne račune in ne bo moglo po 15. dec. koledar!a nikomur več dati za znižano ceno. Ce bi dalo enemu, bi moralo dati tudi drugemu in s tem bi postala kontrola nemogoča. Pač pa bomo priznali še vse tiste pošiljke, ki so bile oddane še 15. dec. na pošto. Pozneje pa bo veljal koledar za vse enako 12 Din-
Krajevna pol. org. v Sp. Šiški vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 13. t- m. točno ob 7. zvečer v Zadružnem domu. Vsak član naj prinese s seboj zaradi kontrole svojo člansko izkaznico. Dnevni red je zelo važen: Volitev delegatov za strankarski zbor in drugo. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka gotovo udeleže. — Predsednik.
Krajevna politična organizacija SSJ v Celju skl’cu.ie redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. decembra 1922 ob 9. dopoldne v prostorih hotela pri Zamorcu z običajnim dnevnim re-
dom. Poživljajo se vsi Člani In članice, da se občnega zbora sigurno udeleže. Brez veljavne strankine izkaznice nima nihče vstopa. — Odbor.
Vestnik Svobode,.
Sefa odbora ljubljanske »Svobode« se
bo vršila v torek. 12. t. m. ob doI 8. zvečer v centralnem tajništvu »Svobode«.
»Svoboda« v Šiški oriredi tekom zimskega časa ciklus predavanj. Prvo Dredavaire se bo vršilo v sredo. 13. t. m. v »Zadružnem domu« v Šiški točno oh 8. zvečer Sodruge opozarjamo na nadaijne objave.
Osrednja knj!žnica »Svobode« ▼ Ljubljani, Židovska ul- 1, I. nadstropje (Nad drogerijo A. Kanc) je odprta vsak dan od 5. do 7. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Vse delavstvo opozarjamo, ^ naj pridno poseča svojo knjižnico, ki nudi vsem veliko izbiro dobrih knjig. Posebno povdarjamo zelo bogat slovenski kakor tudi nemški po-učno-znanstveni oddelek, ki obsega nad tisoč socialno-političnih in naravoslovnih spisov. — V izobrazbi je moč!
Šahovski odsek spl. del. iz. zv. »Svo« fcoda« v Sp. Šiški. Prvi klubovi šahov* ski turnir je končan- Turnirja se je udeležilo 11 tekmovalcev. Prvo mesto si je priboril Hans Glavač, kateri je dosegel vse možne točke, to je 5 točk, drugo mesto Nace Nadižar 4 in pol točk, tretje pa Stanko Bitežnik 3 in pol točk. Mladim šahistoni čestitamo in želimo veliko uspeha na šahovskem polju. Ob tej pili« ki prosimo sodružne šahovske klube za korespondenčno šahovsko igro. Prijave s prvo potezo je poslati na naslov Stanko Bitežnik, Konzumno društvo za Sloveni* jo Ljubljana Vil. — Odbor.
—Tragedija ozdravljenega norca. Iz
Dunaja poročajo: Človek, ki je bil dvanajst let v norišn:ci. je bil pred kratkim časom izpuščen ko se mu ie vrnila oamet. Možu se ie vrnil spomin na tiste čase do dneva, ko je zblaznel toda o dogodkih v zadn ih dvana istih letih ni imel najmanj* šega noima. Ko se je torej poslavljal od norišnice, ie vprašal zdravnika, koliko ie dolžan. »Stotisoč kron«, je bil odgovor. Mož se je ustražil. da bi bil skoro padel. Prvi hip se mu je zdelo da je zdravnik tudi norec, ki še ni okreval. Ponovil je VDrašanie in odgovor je bil isti. »To ni mogoče.« e vzkliknil mož,« toliko ne mo* rem plačati, ker imam samo 5000 kron v zlatu.« — »O. potem ste srečni«, je dejai veselo zdravnik in vzel zlato ter odštel onemu 65.000 kron drob:ža v papirju. Ta ie še boli strmel in končno se le obupan vsedel na stol, tožeč: »Zdaj vidim da še nisem zdrav, še sem blazen.« Zdravnik je skušal stvar oozasniti. Pripovedoval je možu. da ie bila v tem času. ko ie on bil umobolcn grozna vojna ki je porušila Avstrijo in naredila iz velikega cesarstva1 majhno renubliko: vrednost nekdanje krone je padla na nič in vse. vse se je spremenilo. — Mož je odorl usta in zijal, toda rekel ni besede. To. kar mu je Povedal zdravnik, ie bilo zani preveč. Prijel se je za glavo in v neka! trenotkih je padel mrtev. Zadela ga je kap.
V. Hobhovse - A. Ogris: Liberalizem. Zbirka političnih, gospodarskih in socijal-nih spisov. Izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Cena Din 25. po pošti Din 1.50 več. Angleški pisatelj Hobhovse nam podaja točen popis liberalizma kot miselne in državne smeri. Nemška literatu-
ra ne pozna nobenega tako temeljitega dela o tem predmetu, slovenska politična se je tem prevodom naravnost obogatela in spis bo brezdvomno mnogo pripomogel k politični vzgoji.
Izšla Je samozaložbi: Marica Stepan-č!čeva-Gregorič. Slovensko - italijanska slovnica. Cena knjigi je Din 24. Knjiga se dobi v knjigarni »Nova Založba«. Ljubljana, Kongresni trg št. 19.
Šport,
Fzleti v Zasavje, Z ozirom na letošnje za turiste jako ugodno golomrazo vreme opozarjamo na nekatere lepe tudi že sedaj zelo primerne izlete, ki so predvsem: Lisca 947 m iz železniške postaje Breg čez Razbor in Sv. Jošt (ključ za Jurkovo kočo) ali iz Sevnice 2. ure 30 m. — Vel. Ko7?e iz žp. Zidani most 2 ure 30 m- —
— Mrzlica 1119 m iz žp. Hrastnik ali Trbovlje 3 ure. -- Kum 1219 m iz žp Zidani most. Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje 3 ure.
— Sveta Gora 849 m iz žp. Sava pri Litiji 2 ure. — Jančje 793 m iz žp- Laze 1 ura 40 min — TRP.
Smučarski nabor. Vsi smučarski novinci, dečki in deklice, ki nameravajo letos v smučarski tečaj za novince, morajo biti potrjeni, da so zdravstveno zato sposobni. »Jugoslov. zimskosportski savez« pozivlje s tem vse klube: da prijavijo najkesneje do 15. t m. vse letošnje smuč. novince, na kar bo določil JZSS naborni dan, uro in kraj, kjer jih bo iz posebne
prijaznosti brezplačno preiskal športa velenaklonjeni g. primarij dr. Ivan Jenko.
Smučarski tečai. JZSS. priredi letos med obema Božičema svoi redni. 12 dni tra:a;oči smučarski tečai za novince v Boh'njski Bistrici. Tečai bo vodil nače'nik smuškotehn. odseka JZSS g. R. Badjura. Prijave sm-ejema in daie obenem brezplačno (znamke za odgovor priložiti!) tozadevna poasnila »Jusroslov. Zmsko-športski savez« Ljubljana. Narodni dom. športna soba. TPR.
Smučarski propagandni izleti. JZSS namerava prirediti v letošnji zimski sezoni 2 velika propagandna smučarska izleta v družbi z brati Hrvati i. t.: o Božiču izlet po Pohorskem grebenu mimo Ruške koče 1949 m, a v januarju 1923 izlet v »domovino slovenskega smučar-stva« na Bloke ter čez Slivnico v Cerknico. Podrobnejši načrti izletov bodo sledili. Interesenti naj se blagovolijo čim-preje prijaviti na Jugoslov. zimskosportski Savez. Ljubljana- Narodni dom. Športna soba. — TRP.
Gospodarstvo*
= Nemška državna banka ie 30. novembra t. 1. objavila poročilo, iz katerega posnemamo, da ie celokupni kapital naraste! na 971 mil ard ter da je v prometu 754 miliard mark.
= »Radnička Moskva« poroča, da je i. novembra t. 1. krožilo v prometu 1,181.-000,000.000,000 papirnatih rubljv.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:	•	:	'
Ponedeljek. 11. dec. »Krali na Betajnovi«. V spomin četrte obletnice Cankarjeve smrti. Red E.
Torek. 12. dec. zaprto.
Sreda. 13. dec. »Živi mrtvec«. Red D. četrtek. 14. dec. »Idijot«. Začetek ob pol 8. uri. Red B.
Petek. 15. dec. »Kralj na Betajnovi«. Red C.
Sobota. 16. dec. »Svatba Krečinske-ga«. Red A.
Nedelja. 17 dec. ob 3. popoldne »Kro-jaček-junaček«. Izven. — Ob 8. zvečer »Krali na Beta:novi«. Izven.
Ponedeljek. 18. dec. »Ploha«. Red D.
Opera.
Ponedeljek. 11. dec. zaprto.
Torek. 12. dec. »Prodana nevesta«. Red D.
Sreda 13. dec. »Carmen«. Red A. Četrtek. 14. dec. »Gorenjski slavček«. Red C.
Petek. 15 dec. »Prodana nevesta«. Red E.
Sobota. 16. dec. zaprto.
Nedelja. 17. dec. »Sevilski brivec«. Izven.
Ponede1jek. 18. dec. zaprto.
Odgovorni urednik : Anton Podbevgek.
Izdajate'): Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odh. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Nakup lesa.
Južna železnica potrebuje za leto 1923 sledeče množine mehkega lesa: I Smrekov in h nkov les.
dolžina	Dimenzije širina	debelina	Rabljena množina
m	cm	'mrn	m3
5-7	28-30	20	165.300
585	28-30	24	61.074
43	28 30	35	144.028
4-7	28 30	35	• 95.410
6	28-30	35	487.200
5-6	24 in več	35	50.050
4-3	28-30	38	14.215
5*2	28 30	38	171 912
54	28-30	38	17.852
5'8	2S-30	38	63.916
5*7	24 in več	38	56 316
4-3	2830	40	149.640
5.2	28 30	40	fc0.320
5.7	28 30	40	132.210
5*7	32	40	145.920
5-7	17	45	65.407
4-3	26-27	45	201.240
5*7	26-27	45	66 690
5-2	28 30	66	99 528
12	20	180	12.H60
4-6	HO in več	90	9.000
dolžina
m
5-7
5-7
II. Borov les.
Dimenzije širina	debelina
cm	mm
20 in več	50
20 in več	60
Rabljena množina
m8
285.000
1368.000
Skupaj
2270.218
Skupaj................. 1653.000
Pogoje glede kakovosti glej točko a).
Pogoji glede kakovosti.
a.) Les mora biti od zdravih in svežih debel ter mora biti bele barvo (ne rude?, ne rujav), ne vrtinčasto raščen, se ne sme ločiti od sredice, brez razpok od ledu, brez pogostih prečnih ve?, no od vrš!čkov, mora odgovarjati dimenzijam, ter mora biti pravokotno in paralelno obrobljen.
b.) Oddana množina mora vsebovati najmanj 80° o smrekovega lesa.
Dobavni rok: do 1. avgusta 1923. Ponudniki, katerim bo doba a tega lesa oddana, imnjo za točno izvršitev sklenjeno dobavno pi>god o položiti 10° o kavcijo ali v gotovini ali potom garancijskega pisma.
Dobava tega lesa se bo oddala v celi ali delnih množinah.
Ponudbe za dobavo cele množine ali delnih množin z navedbo cene, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je staviti do t. januarja 1923 na
Pogoje glede kakovosti glej točko a) in b).
Obratno ravnateljstvo južne železnice, oddelek VI v LiublianL
Vsak, kdor hoče vsaj de lomo poznati socializem in biti socialist, naj čila kniigo
„So<-ialuem »n vera *.
Naroča se pri ta n'štvu SSJ. Ljubi lana, poštni predal 168. in stane lepo in trdno vezana 9 Din bro-- - - širana pa 7 Din. - - -
PERILO
u dame. nsm 11
po znižanih c&n.h pri
A. SiNKO VIC nosi, K. S O S S,
Ljubljana, Mest-.l trg 1©.
Nikak sirup!
Nikaka kemična kisna kislina !
Garantirano pristni
de”eii namizni kis drenbaDOl
prodala najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS S C H M I D L,
Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje »vo.je diu?, ne. »ahtavaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS.
Blago za prevleko divanov 'd imm po-kiitn v veliki izberi, dalje različno platna in jute za tapetrlke. sedlarje itd.
priporota tvrdka
A. & E* Skabernč
Ljubljana, Mestni trs 10'