rfSbfc-i
C Cort. CM la Poda
Glasilo Komunistične stranke
Urdmitro in up. .mitiTo l Trot VI« Mateliča 10-12
Tr*l, I. Jtaurji 1925. -• Lato VL - Um. 229.
KipitaH-Sča* malha ja tiato aaarila. p.tam ka-.|. mara dalo.no ljUd.t»o .poaaati .mtaal* ima .djobaaai 4» • aro da". ..Tar*', . damohracija" (a ,,kulturo".
Za obvarovanif	iakariUoaja
mo dobri, kot zaoauiki proti Baval* ljudrkaga rrda, tudi tisti, ki so jik ja proj imouooalo narodao Basni k s, IcriroTorco in barbarjo.
Prolotariat uaj sa im toga ub, naj aa pripravlja
Najhujši boj
Boj nad <lrlom in kapitalom, n ed lafcoriManinu in izkorteN-vidri na nadaljuj« in postaja '*ak dan lxtl) oalar. (il-banjr v kagttalielltnafn iai*om nam dokazuje. da je na*a goreuja trdttav dobro utemeljena. Reakcija dviga, svojo »lo-djavo glavo In dala to na način. kakor, da bi bila lak« baharija upravičena V resni«-1 buržoazni petelin atoim ua guoj aatno te atrabu prr.l komunizmom.
Strah pred komunizmom po objema vaa nedalavaka »loja in vae napnite-taraka »tranke. Zalo ni ruda oko mi la vitak dan govori o enotni fruuti kapUa-'itelicna rlvilteariie proti komunist ital 1 ne>araoati. proti boljievlak*ara bar-’ bamtvu
Tik prad vojno te ja v K«ropi pojavilo vaa poln., lari-pmleiarokih etrank in ofganitarij, ki ao »I Mia vteple v glavo, da bodo xd ruti le kapital In delo v harmonično, v veliko harmoniCuo enoto. Ra* aa ja Izjalovite kar jo bila brat reane podlag. Proti najl>olj«i volji har-mootsatorjav aa Ja razradnt boj nadaljeval. Po vojni aa Ja raarednt boj pooatril. GoaiMdarska krtea kapitali-■tičntga ra tima ja bila tu razredni boj najboijta netivo. Končno Je »tvaf precej naravna. Čimbolj ao proletarri tapanl. tembolj vpijajo. In da ao dana« proletarci tapanl. <> tem pač ni nobenega dvorna.
Med vojno Ja Imela burzuazlja za proletariat vae polno obljub. ‘Tudi to Je naravno In razumljivo. Proletariat Ja bil v vojni pblrehen. Treba ga Je bilo prepričat;. d« v bori n zarez »vato avar. Zato Ja burtuatlja obljubovala: svobodo, pravico, enakopravno«!, za-moodločbo Itd. Hame tepe beaede. Po vojni bi burtuatlja morelz ovoje obljube izpolniti Ker Jih ni. ae Jv razredni boj vnel »a h«J*e. kot pred vojno.
Zgodilo re Je ie več. Na Ruskem je proletariat prliel do vlada. Pr.letAn.ka mladi Je dobila na evojo atrnn najvačjo Hi najtnoenejio evropako drtavo. Prole-tanka revolucija Jc priila <h> evoja države, do evojega vojaztva. To Ja udarec. ki ga burmazlja ne more protiaall. Idaja oa1 t*T». ldeia luliko »Ivi In M ralo lepo je', da za človek o priliki odffl z lepo idejo, z Idejo človečanatva. Ampak. da pride ta Ideja do valjava, bodiel le v eni nami drtavl. zaenkrat, lega pa ae. Zato Je napovedala burtuaslja boj ne proti Ideji komunizma, marveč proti komunistični organizaciji, proti komunističnemu gibanju In v prvi vreti proti Sovjetski republiki, ki komunistično gibanje podpira.
Boj proti Zvezi sovjetskih socialističnih republik J« boj proti komunizmu In obratno. Kapitalizem ve predobro kaj pomeni sa proletariat Zveza eorlalt stičnih sovjetskih republik. Zato bi nul to državno s silo ugonobil, ker bi a lem zadal hud udarec vsemu Komunist ten«-mu gibanju. Tega proletariat ne bo do volil nikdar!
Proti komunistični nevarnosti jo po okusila burtuaslja vaa sredstva. Kjer Je bilo mogoče ae je poalutevaln terorja in drugih laglsataolh sredstev Drugače Je sleparila ljudi z demokracijo Vsako sredstvo ja bilo dobro. Ker vse skupaj ni veliko zaleglo., at Je bur#<iazlja izmislite enotno fronto.
Burtuaana enotna fronta Je v resn' l vedno obstojala. I* da je bila bolj »*ri-ta. Sedaj sa pa hoče Javno delati in patriot je se nič ae sramujejo svojega iedajatva. Prancoako reakcionarno časopisje ja kar povedalo, da se mora enotna fronta buržoazne civilizacije orgnnlrl roti na mednarodni podlagi In ta med narodna burtuaana enotna rronta Je te na delu.
Na Angletkem so zavladali konservativci In nova konservativna vlada bi najrajte preprečila vsako občevanje z rusko sovjetsko republiko.
Francoska vlada re boji reakcionarjev la reakcionarnih očitkov, zato satira komuniste.
V Albaniji je jugoatovanaka reakcije organizirala nstajo proti tamovnjl vladi, ki je primate mako sovjetsko republiko.
Na Romunskem je parlament odobril sak on za zavito d rta ve. ki Je naperjen proti komunistom.
Na Poljskem je parlament odobril m-koa. ki odpravlja imuniteto poslancev name mio. da Je pollrija lahko aretirala komunistične poalanr*.
V Kstonlji skesajo komunist« samo lato. ker Imajo pogum povedati, da so komunisti.
V Bolgariji se poblvo komuniste pod Cankovo vlado kar m* stava.
O Jugoslaviji. Italiji, h peniji ni treh« niti da bi govorili O Jugnotav|JJ Je vredno spregovoriti le v tolika ker dela tamoinja Pavičev« v Ud« nato. ds vsa me Hrvatom volilno pravim in p« sam ker se pign*lovanskl minister Nlnctc trudi, d« M ustanovil enotno front-« proti komunizmu l*oleg vseh p« »topa \e na dan m »pod papež, ki kot pogls var katoliške cerkve >abi vse državnike
v skupen boj proti skupnemu sovražniku.. komunizmu. Njegovo beaede so jindle na rodovitna tla.
Val ti burtuazni voditelji so pač plitvi IJud|e lu ne poznajo zgodovini- Ruski Aleksander I. In MHtemlcIi »ta bila prepričana, da sta bila od bogu na svet poetnne za to. da preprečita pohod Idej, kfc Jih je uveljavila francoska revolucija. Rt tori la sla Hvcto Alianso proti tedaj se grajajočemu in zmagujočemu liberalizmu. Ali ate morda Aleksander 1. In Mettemich zmagala? AH sta ustavila tok življenja f
Nlnčlč M rad Igral Aleksandra In Met-t srnic Im »kupa j in moz mailda verjame, da j« od boga na svet poslan - zalo. da irganisira boj proti komunizmu. V ime-iu vlade, ki ji načeluje ubijalec Paste, not. ki ima te krvave roke od umora kralja Aleksandra in kraljice Drago, v ime m u te vlade imajo pogum govorili proti boljsevlftketnu barbarstvu.
Naj pride le burtuazna enotno fronte. Nas ne bo presenetila. Ce tudi ne bi bili nikdar čitall Marža, bi sedeli, da Je hudo , se dotakniti kapitalističnega aren -denarnice, te stari florentinski tajnik Machiavelli je v svojem spisu «11 Principe* povedal, da se državljanom lahko
vse odvzame, le imetja ne. Komunisti torej vedo, da be v boju s kapitalizmom ne gre za prazne ideje o pravici, svobodi, enakopravnosti in »ličnih rečeh. C.re se za Imetje. Gre »e za to, da se odpravi sedanji kapitalistični drutabni red, ki temelji na pravu zasebne lastnine in da upostavi komunistični družabni red. ki bo temeljil na kolektivnem imetju proizvajajočih sredstev.
Boj burtuazije proti komunizmu in zlasti proti komunističnemu gibanju Je Iz burzuaznegn stalitča upravičen. V tem boju so padli Hpartekns in Gubec In vse polno resničnih revolucionnrcev. Proletariat ni te zmagal. Zato bije sedaj svoj najhujtl boj. V lem boju Im zmagal ako bodo vsi borci na *v'ojem mestu. ZgodovHiu se ne bo ustavila nl-ne pred beaedo jugoslovanskih izdajlr, ki sede sedaj na vladi in bo dokazala.
Je bolj upravičeno in koristno, ako Radič zdrutl s Internacionalo kmetov nego ako ae Nincič dnu! z internacionalo Izkoriščevalcev.
Proti enotni fronti izkorlvevalcev odgovarja proletariat r. enotno fronto izkoritčanih.
Kdo bo Proletariat I
POLITIČNI FREOLED
FilM Urni S! llMjDI lilijo
Rossije v a spomeaica
Kakor je znano. so pričeli prihajali v javnost, kmalu po umoru poslanca Mattoollija glasovi, da so v tem. kakor tudi v drugih zločinih resno kompromitirani najvišji predstavniki fašizma m člani vlade. Tisti, o katerih je bilo že prevet očitno. da so sokrivci, so bili kmalu ali pa kak teden po umoru aretirani med njimi tudi Ceearc Rossi načelnik vladnega tiskovnega uraila Mussolini in njegovi najaveatejši »o po teh aretacijah kričab na vse grlo. da se morajo krivci kaznovali, -pa n« bodo ge ti ali oni. Kazali,go groze.**
OČKUIno
je bilo takoj. <la hočejo zvalili krivdo Matteottijevega umora, ki je dozorel ut vladnimi kulisami in ki je bil plod zločinskega faftistovskega režima, 1* na p«rpeeb. Sedaj pa prihajajo, eno r.n drugim, zanimiva razkritja o peklenskem delovanju fašizma in njegovih vo.il Inih oeeb.
Po razkritjih, nanašajočih se na zločinsko delovanje Ralbota jn De Bo no, glavnega poveljnika policije in milici je, prihajajo na dan obtežbo Rossija proti Mussoliniju.
V času, ko ae je Rosai skrival pred zasledovanjem policije, je napisal m ko spomenico oziroma beležke, s kale rimi je hotel zmanjšati svojo krivdo pri organiziranju Matteottijevega umora in drugih nasilstev proti fašizmu nasprotnim elementom. Opoziciotudni časopis »Mondo« prinaša la dokument v celot., kakor tudi nekoliko fotogra-fičnih odtiskov istega, ki dokazujejo <la je avtentičen.
V tej »spomenici* pravi, da prevzame on, glede različnih nasilstev in zločinov.' tisti del odgovornosti ki sc nanaša na njega ■kot podpoveljnika, kot izvrševalca*.
• Ver kar te jr zgodilo. sr je zgodilo redna po direktni volji, ali po odobrr n/ti nii radi soudeležbe .rodjr*.
Pravi namreč Rosai:
■Hočem takoj omeniti, da vse kar m j« zgodilo, se je zgodite vedno rad direktne volje, radi odobritve ali rad sokrivde .|»uglavarja». Naj omenim na pad na poslanca Amendolo, ki ga je naročil Mussolini, in ki ga je.izvrši'
Gandi1 lori, naj omenim pretepanji Misuri-ja, ki ga je organiziral Ifalbo |M priporočilu Mussolinija, napad nr Pornija. katerega mi je zaukazal oseh no Min Mussolini in ki je bil orgamzi ran s|K>razuniiH> z lhunte, naj omenili> demonstracijo prot« opozicijam, k j jo je naročil Mussolini Poschiju; naj <>-menim uničenje sedežev katoliških društev \ Brianzi. koje je naročil Mus solim Maggi-ju. K temu naj dodam š« te. da mi je Mussolini naročil, da na dnevno imšdjam mestnim fašističnim organizacijam sezname oaeb. ki tiaro jejo sa liste »Voce Rcpuhhliran«.
•Avanti*. ■ Giuatiaia*. ■I niU* in .11« lia Libera*. zalo <la »e jih pretepe in s-jim da ricinovega olja- N«i še omenim, da se je poslalo v Francijo Dunnnija Voi|Hja m Putata V prisotnosti Finzi ja in Rastiaminja tajnika inoaemakib fašijev) jim je bil izročen denar in po narejeni potni li-.li ki jih je izdal De Bonn. Imeli so imlogo <U maščujejo fa- ista Gen j«. ki je bil ubit v Parizu
Dalje prav Rossi «U je Musm>Iii> pisal osebno »«»• listo naj boli ognjev« le komunikeje ki jih je priobčevale leli-graflčna vgencija .Volta*
.Vfatdni zloCini*
■Kar m tiče Matteottijevega umora — pravi Rosai — ne obstoji nikakt moje direktne sokrivde, ker zem štirideset dni pred zločinom pretrgal vaa ko zvezo z Duminijem.
Duminiju sem dal včaai kak stotak lir. ker sem vedel, da je na raz polago stranko za različna poizvedovanja, in g« posebno na razpolago Raatia ninija *
Mussolinijev .sistem*
■Ob priliki napada na Amendolo j« Mussolini pričel ilustrirati njegov kriterije turušrrvonja, ki so bistveno obstajali v ugr-bijc n,n -vn izginu ->c,	;
bolj nevarnih sovražnikov režima*..
Ko je Misuri, po napadu na njeg? izjavil, da morajo sodne oblasti poiskati krivce ter da jih morajo kaznovati, je Muaaolini vzrojil: »Takrat |ia se mora zares ubiti J ega krvnika !» Nakar je odgovoril De Bono: »Ampak da se razumemo, ako sv ga ima ubiti, naj sega ubije predno izreče kak govor. Na ta način vam ne bodo mogle škodovati špekulacije nasprotnikov.*
Na jiodlagi tega dokumenta se torej Rossi priznata krivcem lo v toliko, v kolikor je bil on podrejen drugim, to je Mussoliniju.
Opozicije nastojajo na lem. da se mora Matteoitijev proces raztegniti na vse člane vlade, ter da mora Mussolini odstopili. Domokratični zastopniki buržuazije pa ne^prašajo. in tudi ne morejo vprašati, fiod koko pobudo J< deloval Mussolini in vsi njegovi po-maigači. Staviti na jasno te vprašanje poslane nevarno opozicijam in tistemu razredu, ki jih te zagovarjajo. Vprašanje |ta mora biti tembolj jasno raz redu delavcev in kmetov, tistemu razredu. ki je moral pretrpeti vsa zverinstva fašizma, tisti razred, ki so mu bil; na barbarski način ugrabljeni najboljši sinovi, najboljši bojevniki Ta raz red ne bo pozabil, da so v tistem času. ko je najbolj divjala reakcija, tisti, ki se sedaj- nahajajo v opozictonalnem bloku ali odobravali zločine in pozdravljali nastop fašistovske vlade, ub im so molčali.
Ne. proces proti fašizmu mora bil« jiroces proti celokupni kapitalistični družbi, ki je, v svojo obrambo porodila jN>šast fašizma.
Poginiti mora v plamenu revolucije vsa gnjila kapitalist tena zgradba Prej ne bo miru.
luudit iiltii niiasi
proletariata
7a' inesoce in mesece bobnajo opo žirije, da ho« cjo svobodo italijanskegi ljudstva. Mi smo že mnogokrat ugotovili. da svoImmI«. kakoršno zahtevajo in««ščan»Ju' otM*zicionalne stranke in nič dnigega kakor sužnosl pral drug« firmo, to je jtud firmo demokracije.
Da si ne bo delovno ljudstvo del« lo nikakih m.daljnih iluzij glede s\o bode. ki jo zahtevajo n|M>ziocionalei, med katere moramo steli tudi krščan ske aocialee. naj bo omenjeno to kar je rečeno v •direktivah* ki so bde spre jeto na ‘zborovanju oioaicinnalcev združenih v -Narodnem uuruženju.*
Kui nekoliko lra-k teh *skleyMi\ *-
-Odbor /e obrnit «rojo /mtornon na dre epra+anji, » koten h sr je r zadnjem ČMN mnogo raipem ljato r poh titni diskusiji, namreč sranln gted-
ivljSeviike nevarnosti in o uanifrstacijah ob priliki zborovanja ipUtšne delavske zveze. Glede buljit riiin' nevarnosti je odbor mnenja, da ii r demokratičnem položaju, ki bi mrl obrambo o moči zakona ter bi m tudi podpiralo javno mnenje, vJa-:em /nložaju bi morebiten kummti tiren naval našel mnogo resnejši od »or nego ga ima v današnji abnormni li situaciji, ki jo je ustvaril fašizem.» In dalje :
•Poleg tega pa je jtotrebno jasno m v d ar jati, da demokracija nudi «■ iotrebna sredstva, da se more družba h varovali pred zopetnimi jmskusi 4ik pure in pred nasilji. Ravnata ko je reba utrditi, da stari, ie preživeti Ted sod ki, ki jih ne opravičuje nobeno O/ielo, ne morejo nikakor branili vta-am, ustanovljenih na jiodlagi demo ratu-nih načel uporabo tistih sredstev i so potrebna n to, da se ubrani re-im svobode pred navalom svobodi ovražnih strank: fašizma in komuni-ma. Sajiram strankam, lu izrabijo svobodo r to, da uničijo svobodo. r naloga demokratične vlade jasno sa etana: braniti državo in svobodo, • ilo, pred najmdi proti državi in prot-vobodi, na terenu site; preprečiti, da i se svoboda uporabljala za u ni/’e valje svobode.*
To je program ■opozicij.* Jasno'so ovc dale. da hočejo, kadar ,pridejo A lado. braniti današnji red izkorišča ja. Hočejo ga braniti proti na|«don-etdradanih množic, ki zahtevajo kru-a, ki hočejo da se odpravijo neznotu avki, in ki hočejo v dosego tega od-iraviti ves današnji goapodarski in po ilični ustroj.
, Gospodje govorijo o svobodi. Ako go-orijo, da s« je treba j>roli komunizmu braniti s silo, tedaj je jasno, da se gn i i svobodo izkoriščanja, za svobodo lačenja. za tako svobodo, v kateri uue hur/uazija nemoteno počenjat:
1 se g n ju sobe in zločine. Preprečiti ho-< ejo s Zsilo da bi proletariat raztrgal
•'■oje verige.
j Radi tega ne marajo opozicije konec fašizma
i One hočejo nadomcatovati fašizem Aauftij« te odproed- planjo kliko. •> Kateri sodijo, da ni sposobna več vladali. da ni več sposobna braniti kapi (Mističnih interesov, ki jih je treba bm niti nn zvit način, tudi s pomočjo *o-cialjialriotičniii izdajalcev.
Delavci in kmetje naj si to zajjomi i jo in naj iz tega izvajajo konsekvenc.
Posebno pa naši delavci in kmetje naj sl vtisnejo dobro v' spomin. •' kdor koleba njed desnico in levico, konča vedno v objemu desnice, to jc reakcije. Kdor ima kake ■ pridržke* ploclo načina boja proti kapitalizmu in glede s j »osla vi Ive drugačnega socialnega ustroja, ta ima v zamislih nakane proti delovnemu razredu.
Vjirašanje odprave kapitalističneg režima je vprašanje sile. ki mora I« a obrnjena toliko napram kapitalizml kolikor napram vsem njegovim zagovornikom.
izziva nerede s petjem revolucionarnih pesmi, z razdajanjem brošur itd.
Rumunski krvniki pa naj si ne delajo njjiakih iluzij. V proletarskih sirih bo š^silnejše tlel revolucionarni o gen j “ delavstvo ae bo tem hitreje boljševiziralo.
Položaj v bolforaki zcmljoradnički stranki
V bolgarski samljorodnicki stranki (stranki bivšega ministra Stambulijake-ga) se vedno bolj prikazujejo tri razna tendence, ki Jih lahko označimo sa levico. center in dashico.
Levica smatra, dn M lwj proti faai-»lovaki vladi Cankova nrore in mora voditi aa najbolj odločen naiin in sicer s oboroženo vstajo. L«vica je sa sodelo-anj« z delavstvom, sa delavako-kmački idok in sa dslavako-kmacko vlado. Za levico »loj« mase revnih kmetov in njen vpliv postaja vedno večji.
Desnica je obratno sa delovanje, ki bi bil« v teč Cankovovi vladi in bi ne Iszivalo terorja. PrUtaii le struje, ime-, novani »Tominci*, »e najostreje bore proti delav»ke-kme.'kemu bloku in sa-govarjajo svežo s •levičarskimi* me-kčenakimi strankami, (etudi so posled--^nje soudeležene pri prevratu 9. junija I. 1K23. Da ta čfasnica ne zastopa interesov aečkega lAroda »e vidi is dejstva, da Conkovova Vlada ne satira desnice, temveč JI pUfča povsem svobodne roke, d očim utlva levica pozornost oblasti in divja nad njo faiistovski teror.
Centrom koleba enkrat sem, enkrat tja, ni pa n« tu ne tam. Ne Izjavi se niti sa delarako kmečki blok niti sa zvezo z meščanskimi »trankaui.
Med vsemi tremi strujami se razvija boj, ki je vedno manj prikrit in ki Je
Balkan
Krvniki potujejo
Po vzgledu Chamberlaina, ki je obiskal Herrioia in Mussolinija, ter po obisku Ninčiča v Rimu. je pričel potovati tudj bolgarski krvnik Canko\ Bil jc že v Beogradu, z namenom, da dogovori s srbskimi (ežimovci o merah, ki sc jih mora. s skupnimi močmj podvzeti j>roti prevratnim eh incnlom v vreli balkanskih deželah, ki jim grozi botjševiška nevarnost 7.i pri prihodu v Beograd jo bil svečano sprejet., z žvižganjem ki je izražalo (Aistva delovnih množic do mučitelja Bolgarskega ljudstva.
Vladno časopisje, ki je povsod iK»hno vlačugi, je |»ozdravljalo zbliža nje ipeil Srbijo in Bolgarijo Tisto ča vopisje. ki je svoj čas proglašalo Cankova za naj večjega nasprotnika srbske ga naroda, ga dane.« naziva .rešitelja pred boljševizmom*.
Tak je ■lalriolizem* vseli kapitalistov in njihovih |«>magačev Rešiti je Ireba blagajne, zalo »o kot za\czmk vsi doliri. četudi so •nasprotniki na roda*
Cankav je odkrito izjavil, da moraj«' v«e balkanske drža »e živeti složno, te« la mora slvordi enotna imdilHdjše-viška fronta Nato je odpotoval v Hii kareji.
Rumuaika reakcija
Rumunski viasltstržci m» izdelal nov načrt državne ustave, ki *iln< (»oostrujc kazni u politične presto, hi
Kvo kaj določajo dve to«'ki
1. Kaznovan lip k prisilnim dela ral 5 do 10 let in z gl I r*»M k> lOtMm levov tisti ki dela komuni«!..',> l»ro|»aganrio pismeno ali ustmeno, k« kor lii,|, trali ki vadrftujl INK ’ ■ seniskimi revolu« .oncrnim organiza cljaini.
t. Kaznovan Im z zaporom ««| n m« seeev ilo ? let vsak.lo ki nbsi revolu
j oster. V zadaj i dobi je zlaaU oster, tako da M vaa Javnost zanima aa
M-
Pohod reakcije t Alhaaijt
Vodja albanskih ustašev Ahmed Sagu je s pomočjo Jugoslavije in Grčije. ter z dovoljenjem zapadnega imperializma strmoglavil Fan Nolijevo vlado ter se proglasil diktatorja Albanije.
Ukrepi PaSt te ve vlade prali hrvaUkim repablikaocea
V <svobodni domovini* se bližajo volitve in ae vae delovno ljudstvo o-rientira vedno bolj na leva Zalo so si Pašič. in njegovi pajdaši vtepli v glavo. da se morajo razpustiti vse njim nasprotne stranke. Po razpustitvi N- D. S. J. se je sedaj lotila Radičeve kmečke stranke. Izdelan je načrt dekreta, po katerem bi bila stranka razpuščena m njeni voditlji aretirani. Vlada utemeljuje ta dekret s tem, da stoji stranka v »vezi s Kmečko internacionalo. Vendar pa ni še odlok ttopil v veljavo.. Srbski mogotci kažejo namreč pri tem' neko neodločnost ker se menila zavedajo. da m bo po tem ukrepu »vraštvo hrvatskih kmetov še bolj obrnilo proti njim.
Oansiia vlaga socialdemokratov v Estoniji
Ketonski sol iaidemokratje ne samo da niso solidarizirali s proletariatom, temveč so pomagali krvnikom pri njega preganjanju. Sedaj so celo izrekli zaupanje okrutnemu generalu l^idonerju. ki ima polno moč nad celo deželo in so tudi vstopili v faši-stovsko vlado.
Do sedaj je bilo ustreljenih 300 delavcev.
(Iniprvkurrj. Ko se je barcelonski generalni kapetan Primo de Rivera pred štirinajstimi meseci na ineksikanski način polastil vlasti in je z močno brco potisnil za kulise dotedanji, bodicio-neliu vladajoči meščanski struji, je o-pršvlčeral sVoj ‘čirf s »lino potrebo, ki jo ima Janija, da se napravi red in sicer gleile poloma v Maroku, glede slabega finančnem stanja in gledo velikega nereda v državni upravi. V svoji vojaški oholosti je celo obljuvil, da liodo ta vprašanja rešena v treh ipcHe-cih.
Danes pa vidimo.'da je račun španskega diktatorja po|»olnoma zgrešen. Nikoli še ni bil polom v Maroku tako očiten, tako resen, kakor <lan«s; nikdar prej ni bil deficit (primanjkljaj) teko preteč, kakor sedaj; nikoli ni vladala laka zmeda v državni upravi, kol danes. S svojim nastopom je Pri mo de Rivera spremenil kronično zlo |v «*•«> kriso. To je dokaz, da nima diktetura nikakih čarovoiških moči. V rokah močnega, za napredkom stre je »^tokovita, v rokah i	za vodstvo |>rodukcije
nesjKtsuroirga vladajočega razreda |>a prinaša le pogubo in zlo.
Celi današnji problem Npanije se da izrazili tako lo: Kako priti z nestanovitne diktature brez splošne revolucije?
Oglejmo m današnji španski položaj malo natančneje.
Polam v Maroka
V Maroku doživljajo Španci poraz za po rezom. Primo de Rivera se je brezuspešno zoperstavljal Uto dni ju naškim Riffancem. Njegova trma Je dednjič tudi uvidela, da iz te moke no l»o kruha in si izmislila jako skromen Iza takega ošabneža, ki Ik> v treh i vreili..] ■slretegični umik*, ki se je s Uku praktičjioira izvajanja i»f>reme-nil v sled ujiora še zadnjih, španskim odarjem zvestih ostalih plemen okolice Tetuan in drugih — v lak poraz >la so prejšnji v primeri | njim malenkost Pomenbeii je tudi pojav. <la jadajo tudi generali Pred kratkim je bil neki poveljnik >|tan«k<‘ armade » Maroku smrtno nevarno ranjen in sicer od •izgubljene* »vinčenke. ki f« ji Inla čudoLito itanielno umerjena.
I*ri sedanjem trajajočem umiku mi Španci ponujali Riffanreni najbolj po-niževalne predloge za kapilulacijo. Ponujali so jim visoke odkupnine (v e-nem samem slučaju « 2P0 iim»ž 3«) (»■m«- |k-mI in jiin pri lem m« izroče-
• a'« velike zaloge orožja Rezultat vae lu t< "a je koiM*no ta. da je neodvisnost riffai« kili pl'men gotovo dejstvo, kar rezerinfa |»re«l evrapakim nngeriali zn* -m maroško vprašanju to je sever " afriško vprašanje v vsej svoji ob ■dtnosti.
Po zmagi Keinal |*ašc v Turčiji, je \h lel-Krima^' Maroku druga
* • «,|« rekliiva zmaga enega ihumiI man«kega. k<»|, m«ln< va naroda
riaamal pol«t«|
/adnji znani podatki ao za m«>sec •pril m junij. Dohodki državne za kladrnce *o znašali približno milijonov peart izdatk, ja (M> milijonov
l»eset (! fieseta je približno lir 3). C*sli primanjkljaj je znašal torej 322 milijonov peaet. Od toga odpade na vojsko in mornarico 114 milijonov in na ma-rošk*. pohod 94 milijonov.
Itei teh številkah in pri nazadovanju direktnih davkov (avgusta L 1. za 35 milijonov manj nego v avgustu 1923)
ja In tu ne bo nič izdal sleparsko as- , ' stavljeni proračun direktorija, ki bi rad s različnimi postavkami zakril
resnico. >
Direklorij je vlada vojaške kaste, ki A se opira na nekatere veleagrarce kakor	^
tudi na zaostalejše industrijelne kroge,	■
ki so ljubosumni na lyttalonsko Industrijo. Pod pretvezo, da' ubija katalonski separatizem, je razmajala barcelonsko industrijo. Iu to v taki meri, ila se nahajajo podjetniki v Barceloni — drugače prava banda morilcev in	,
reakcionarjev, ki jim komaj najdeš pare v Evropi — lako daleč. >li govorijo na tiho a vendar slišno o »zvezni republiki*, torej proti monarhiji in direk toriju.
Težkoča vladnega vprašanja, ki je nastala vsled poraza v Maroku leži v solidarnosti dinastije z štabom generalov. še bolj pa v šibkosti španske buržuazije. ker se v okvirju atare monarhije ni znala povzpeti do politične zrelosti.
Teoretično ne mora trajati ne monarhija in ne diktatura kljub temu pa ^ v1a4ajo še v naprej, ker ni na razpolago nikakega naslednika.
V tej drami igra proletariat ulogo • velikega odsotnega*. Pričujoč je samo v ječah in na moriščih. To pa vsaki <lan. Ako čitamo anarhistične liste, v katerih se deklamira o -svobodi* iu -človekoljubju* ter istočasno obrekuje ttoljševikr ali ako čitamo social-refor-mistične liste, ki dajejo po Noskijevi metodi, potuho krvotočmm vojaškim diktatorjem — povsod najdemo enako žalostno sliko. Pri tem se pa revolucionarni elementi španskega predeta ■ate bijejo na življenje in smrt.
Ae včeraj je vrste nedolžnih proletarcev so bili na smrt obsojeni, ker so naseilli na limanice narodni polici, ji. junaško in ponosno stopila pod vislice. Jutri bo služil isti proletariat bur žuaziji kot -kanonfuter* v jiocesinih Uijih. Priboril ji bo zmago in potem ga bo dala ista streljati, kakor se je to ziroddo v Portugalu
Tako prestaja proletariat ftpanije trešno šolo. Pel let je lega. kar »e je osnovalo v š|*aniji mlatio delavsko gibanje. ki po številu ne igra nikake večje vloge, ki jo je pa po zrelosti »vole razredne zavednosti in po uspehih ki jih žanje ncoporekljivc pomembno-! i To so š|*an«ki komunidi. kojih glasila — »l^a Antoreclva* v Madrida in • l-a Ratalla. v Barceloni — so p ra v a I»<jna rlasila in ki imajo v -vojih »rsteh elito socialistične mladine T* skupina revolucionarcev bo pridobila iz «e<lanjih in ne|>osre<lno bližajočih -e dogodkov izkušenj v interesu •velikega odsotnega* španskega prelete-risi« Kom -Iranka Španije je namenjena voditi španski proletariat v bližajočih *e bojih	P	Albert.
Zločinstva mednarodne reakcije
Umor Cauijm. voditelj« levega krila v makedonskem rov. gibanja
V torek minulega ledna je Inl izvršen poliličMI umor, ki ga je organizirala Polgarja, »kupno z mednarodno reakcijo. V Milanu, v neko malo kavarno, je zahajal nekoliko času tuj človek. V lorek okrog poldne, ko je isU .akal 'la mu postrežejo, je nenano-nia vstopil v kavarno elegantno oblečen mladenič in ustrelil proti tujcu pel strelov iz revolveria. Bil je takoj mrtev. MoriU*<■ je skušal zatem umoriti samega sebe. toda bil je razorožen.
Policijski organi, ki so prihiteli na lice mesta. 90 [*> dokumentih, ki so bili najdem im umorjenem tujcu ilognali. da je bil ta Prlrr Cautjev, časnikar in voditelj leve struje v makedonskem revolucionarnem gibanju. Morilec, sije izdal za štiriindvajsetletnega Dinn-tn Stefanova, doma iz Sofije. Izjavil je. da se nahaja pel dni v Milanu, dit pr»i uda makedonski nacionalistični stranki in da ja prišel v Italijo z izrecnim namenom, da ubije Cauljeva.
Znani so dogodki, ki ho se v zadnjih časih odigravali na Bolgarskem.
2e-vreč let obstoječe makedonsko revolucionarno gibanje, stremeče za o-, svoboditvijo Makedonije. je bilo ilo gotovega časa enotno. Kakor |»a prihajajo vai tisti, ki se resnično borijo za iracionalno osvobojenje do spoznanja, do je mogoče priti ‘k) pravega osvobojen ja le tedaj, ako se Jtmečke in delavske ► množice zdrvijo ter vodijo istočasno skupen boj v prvi vrsti proti gospodar skemu jzkoriščevanju, tako je tudi v vrste makedonskih revolucionarjev pru drlo »poznanje, da a^mnrajo bojevati ludi proti domačinffskoriščovalceni A zalo da bo Ui boj čim uspešnejši da se morajo vsa balkanska ljudstva zdru žili v eno Bal kansko federacijo, ki bo napravila konec vsem imperializmom na Balkanu, ki so direktni vzrok nacionalnega potlačen ja, ne samo Makedoncev. ampak vsega balkanskega de lovnega ljudstva.
V Makedonski revolucionarni organizaciji je prišlo do cenitve. Pristaši Todor Aleksandrova in Protogerova so bili za združeno Makedonijo, ki bi bilk seveda pod pokroviteljstvom bol garske militaristične klike, medtem ko so bili Peter Čauljev. Atanaaov. Alej-ko in drugi za Makedonijo v okvirju Zveze balkanskih republik. Meseca maja se je sicer zdelo, kakor da je prišlo do premirja med obemi frakcijami. Voditelji so izdali na makedonsko ljudstvo proglas, v katerem 'se je pov-darjalo načelo skupnega delovanja vmm« balhannk« g« delovnega ljudstva načelo zveze balkanskih republik
Prišlo je do sporazuma med člani odbora Mak »donske revolucionarne or ganizac.ije. Ca*uljevim. Aleksandrovimi in Prologe rovom in vsi trije »o podpisali proglas. Kmalu nato pa je Alek sandrov izjavil, da on ni podpisal o-menjenega manifesta, katerega da no odobrava. Vodja makedonskega giba nja je h lom izvršil čin izdajstva kar ji imelo zu posledico zopetno razvnetje spora sredi Maked. rev. organizacije.
Meseca septembra je prišlo do izbruha. V C.omji Džumaji, v malem obmej
m m kraju, se je vršilo zlsirovanjc' makedonskih «vojvod». Prišlo je do sjjo-i uda jiu-d pristaši federalistične struje (levičarji) in pri|mdiiiki Todor Alck-andiova. Ti poslednji »o pričeli streljati na federaliste, pri čemer je bil u-bit eden izmed voditeljev leve struje, Alejko Paša. V odgovor je bil ubit Todor Aleksandrov. Cankova vladna klika je ta dogodek uporabila kot pretvezo za hujše divjanje proti komunistom. zemljoradnikom in pristašem leve struje makedonskega revolucionarnega gibanja. Na sofijskil^ulnali so bili umorjeni komuniHtičn“|H>.'lonec Deine Hadži Dimov, makedonski levičarji Atanasov. Vasiljev in več zomljoradničkih voditeljev. Vseh žrtev fašističnega terorja je bilo kakih 300 umorjenih in 000 ranjenih oseb.
Keakcija pa ni mirovala. Kot odgovor na smrt T. Aleksandrova, ho Proto-gerov in drugi reakcionarci obsodili na smrt več. odličnih voditeljev makedonskega revolucionarnega gibanja (pripadniki leve struje), med temi tudi Cauljeva. Bil je izdan ukaz. da se jih mora izslediti, kjerkoli se nahajajo in obiti. Tako so svojo namero, glede Cauljeva že izvršili.
Nekaj |* je tu. kar pade takoj v oči. V Milanu aretirani Stefanov je hladnokrvno izjavil, da je izvršil zločin po n&logu makeikmske nacionalistične organizacije. Svoje izjave je podal kot oseba ki si je v svesti. da ima za seboj močne zaščitnike. Dalje je bilo ugo-lovljeno da morilec ni poznal osebno Cauljeva. ani|»uk je bila pri njem naj dena fotografija žrtve, |iotom katerg( jo je, tako trdi. zasledoval. Havnotaki je interesantna tudi okolnjJat. da Stefanov ne jtozna italijanskega jezika, ka kor tudi. da so nekatere priče izpove dale. da so zapazile pred kavarno ne koliko sumljivih oseb, neposredno pre umorom .C&ifljcva. Nedvomno je torej da ni morilec izvršil svojega čina /» lastnimi silami, pri gepocnanju ambi enta. pri nepoznanju deželnega jezi ka. le s pomočjo fotografije umorjeni ga. ampak, da jv ■ n tem imel pomaga če. samo ob sebi umevno italijanske elemente.
Balkanski reakcionarji in drugi |x>-tujejo v zadnjem času pridno okoli. Ne [totujejo za šport ampak so jasno izjavili. da sklepajo dogovore »proti holj-ševiški nevarnosti*. In gotovo lio tudi ta umor sad mednarodno združene reakcije, protirevolucionarnih zvez, ki se stvarjajo v večjih evropskih središčih
Umor Cauljeva ni prvi in niti ne zadnji, fte bodo poklale Žrtve reakcije, še bodo vse združene črne sile. ki so dobile zadnjič tudi papeSsv blagoslov stregle za življenjem najboljših revo lucionarjev.
Proletariat mora radi lega stati na straži, se mora organizirati v skupno obrambno fronto in za zavzetje oblasti lam. kjer se kažejo ftogoji najbolj u-godni.
Pruli mednarodni fašistični front’ — mednarodna revolucionarna fronta delavcev in kmetov !
..fliilralitio-oiiilitif ir'?
(Pismo ia Pariza)	^	^	.k
Z velikim pompom Je bila naznanjc-na s strani svetovne socialne demokracije ta »nova doba* demokracije In pa cinama, ki naj bi re*ila kapitalisti«'id avet propada. Nkoru relnkopnu mala burtuazijs In mnogi neodločni delavci In kmetje so Iz nezavednosti in delfnia iz prevelike previdnosti zares pričakovali od te »nove dobo* svoje retitve. Potek dogodkov na Angletkrm Je kmalu pokazal makdnnaldizcm. angletki eksperiment te »nove« orientacije, v pravi luci. Vsa Mackdoiiuldovn politiku je bila vee ali manj slab posnetek buržoazne politike prejinjili liberalnih vlad. In končno, ko se je angleškemu imperialisti«'nemo kaptlnltzmo zazdelo, da Je prilel trenotek. da >o|«et da vlado v roke starim, zanesljivejšim, tradicionalnim strankam. Je to tudi brez po-»	sebnlh dram In potresi v storil Toda
^	Macdonaldu Je kljub temu *e vedno
odprta pot pnsl delavstvo, kjer zamore Bk	dalje nastopali h svojo demagogijo, če«,
■knahajal se Je v manjiini in ni mogel Izpolniti danih obljub. Angloka bor-flp	gti.izija Je bila «e vedno tako previdna,
d" ni [»ustila popolnega političnega In žboralnaga p«>loma socialne demokra-' *vo^ d«*«ll, ra.MinaJoč z motnost-J©. računajoč, da JI pride te te kdaj
ara V.
Ali naravnost klasičen potek p« Ima ta novi »demokrntii-tzem« in »padli zem • tu. v Franciji. Ako Je angletka bur/nstlja snuttrala zn |<otrebno, da dn Mn«-<i<inaldo brco, francoska lega niti no smatra za potrebno. Mog«v«>. dn ne nmnira te za potrebno. Vendar |« ka tejo vse okolnoatl. da Ima vlmla »levega« bloka z ozirom na daniunjo politi« no konsiidarijo v drtavl In na celem svetu, te vedno precej visok kredit pri kapitalu Francija je g precej ma lome««'an»ka d«- ’«, i.smrv. v »mtslu. dn ntalomr«. ai.ske me M tvorijo *e precej trden socialen faktor v dr/cit. ki daj«> s«oje obllerje celokupni francoski |Nvliliki. kak -r tudi kulturnemu tivlje
njtt. Mali rentier v mestu m srednji nekoliko hogalej«! kmet nn deželi — ta dva sta bila dn sedaj stebra vse burtuazno politike. Pred vojno nosi-telja republikanatva In tradicij velike revolucije (Interesantno Je. da itnnt na vseh Javnih poslopjih v Franclji nadpis »Kgalltč. Fra terni tč. I.lbertč, celo na policijskih uradih !) med vojno nosl-telja patriotizma in po vojni nositelja »državne ideje*... dokler niso tudi njiju dveh nekoliko potipale krize. Negativne posledice rcj«nrucijske politike Francoske, so najprej zadele mestnega rent terja, ki Je ludl on zgradil svoje zlate gradove bodočnosti nn nn-dali. dn bodo nemiki delavrl plnčnll vojno odtkodnino. Niti okupacija Po-nthrja ni prinesla nobenih, toliko prl-,'okovanih plačil. Nasprotno. Stala Je milijarde. Iztotako so se zaceli znaki krize javljati tudi na defeli, skratka, na krilih nezadovoljstva, prihajajočega Is teh vrat. je prijadral na vlado gospod Herriot, podpiran od gg. Re-nondela Ih Hluma. vrednih voditeljev socialistične stranke S 1^ I t). (sekcijo II. Internacionale;	mimo-
grede povedano, obstoji tu nebroj buržoaznih strank, ki nosijo Ime »socialistična*). NnrnvVvo. se Je to zgodilo z vednoatjo in voljo francoskega kapitala, drugače si stvari niti misliti ne moremo.
S. Zinovljev Je v nekem svojem nedavnem govora, [sivisliim zopetne desne orientacija v borjonz.nl politiki postnvil za razvoj političnega položaja v Franciji sledečo prognoz««: Ali Is' francoska burzuazija enostavno Herrlotu dala brco. kot Jo Je dala angletka Macdonaldu. ali |« Im til Herriot na skrajno desnico In danes moremo te reči s popoln« gotovoatJo. da Je Herriot z svojim celokupnim socialističnim priveskom presed’al na desno, to se pravi, zapustil je kmičnovrtjavno »dem«'-kratisem* in «paciti zem- in »e »Tg»l v naročje odkrili reakciji.
Knj ga je dovedlo do tega? Brez dvoma »Boljceviika nevarnost*.
Ta po svetu dunes precej Minul. Vendar pa moremo mi komunisti reči, du ravno danes, trenutno ta ncvarno»t n« posredno ni tako ogromna. Mogočo Je bila včeraj, prav gotovo bo Jutri ali pojutrajinjim zopet, «11 v svetu vlada y»-nulno tako nekakšno, zelo nestalno ravnovesje. Kar Je res Je to. da se na« pokret razvija po celom »vetu. Iluzvija se v Angliji, v Nemčiji (kljub volilnim rezultatom), ,v Italiji, na Balkanu in ne najmanj v Franciji, v Franciji mogoče bolj kot drugo.«.	.
Kar pa dunua v resnici straži — to Je gibanje v kolonijah, dogodki nn Ki. tajskem, v Fgiptu. v Maroku', v Indiji itd. Koloni.? se prohujajo. Usoda Primu de Hivere v Maroku zna postati usodt Fjujncije, Anglije, Italije v severni Afriki. zna postat 1 usoda Anglije v Egipta in Indiji, zna poslnli usoda Anglije in Amerike na Kitajskem. Uspehi kitajskih revolucionarjev In nova vrenja v Indiji |»ostajajo nevaren znnk. Junaiki čin egiptovskih revolucionarjev (aten-tat na nnglcikoga Kirdarja) | k »st a Ja »Mo ne. Telesi, Fares* za celokupni Imperin-.lijBm. V celokupnem imperialističnem svetu vlada velika nervoznost. Pot* vanjo Chamberlainu v 1‘nriz in Bita. tudi Ninčičevo potovanja v isti dve mesti in druga polovauja stoje s 8>m v zvozi.
Ustvarja se velik imperialistični blok. In proti komu Je ta blok v prvi vrsti naperjen? Proti Sov. Iluziji na eni strani in proti komunističnemu gibanju sploh. Zakaj? Sov. Huslju postaja v zgled vsem tlačenim narodom in kolonijam, ki upravičeno pričenjajo upirati svoje oči vanjo kot edino zaveznico v svoji borbi.. Istotnko svetovno komunistično gibanje.
Iz tega razloga se je gospod llerriol kot zvesti pes kapitalistične Franclje vrael brez nadaljnih okolnosti v na-H)e reakcije in socialisti, Istotnko zvesti psi bttrzuazije mu pri t«>m <«« drn in stm slede.
Toko Je Herriot likvidiral svoj besed ni «pariflzein» z vstopom v imperialistični blok proti kolonijalnim narodom in proti Sov. Husiji kol njihovi zaveznici Danes .»«* *e pripravlja ekspedicija v Maroko »pour le pseifler* (»da se napravi mir*) kakor pite »le Temps». glasilo francoskega imperia-lizma. »Gotovo bi bilo bolje*. nadaljuje lati list, »da bi Francija sama napravila red v pokrajinah, katerih administracija ji pripada. Toda ona sc tega odreka. Ml bomo torej prisiljeni prevzeti to nehvaležno nnlogo (ut svoj račun*.
Svoj »demokratizem* pa Je g. Ilerriot likvidiral s svojo notranjo politiko, katere najnovepi akt so gotovo prvi j«^ A-«1ht preganjanju kohiuntstov. Kotbig nlstlčni pokret se je zncel v zndnjsrii času silovito razvijati in sicer prvič tudi v provinci JI, dosednnji trdnjavi raznih medanskih blokov in socialue demokracije. Pariz Je bil te tul začetkg rdeč. Tukajšnje delavstvo je vr.raslo v tradiciji revolucij, poleg velike metčaiv ske revolucije pred 100. leti vstaj letk 1K30.. 1848. in Komune leta 1871. TnkifJ |H» vojni je pritlo z navdušenjem v kd-mtinlstlcni tabor. II. maja t. I., v zadnjih državnozborskih volitvah je dobilf naša stranka v Parizu in okoltri »10.000 glasov, skoro ravno toliko kul Poincarč in pustila daleč za seboj di^-nutnjo vladno večino. V zadnjem času Je »e dalje mztirtla. .ManifestaciJ.v
priliki prenosa Jaurtaovlli ostankov
Pantbeon, ko je korakalo dvestotisef f v komunist lenem sprevodu pk najbolj burzuaznem delu mesta, iš> Chainps KIisčes, po Plačo de Concordk. po Boulevard St Germaln, Je bila poslednji memrnto francoski hur/uazi)|. Začela se Je ogromna knmpatiiji^. Neotlclelno glasilo francoske poli« ijr "l.a f.ibertč« Je vsak dan pisalo o pripravah na revolucijo, na pokolje, nji od rezanje Pnriza od električne razsvetljave it(|. Reakcionarni »Matin* je prinašal dolgo uvodnike in pozival vliv do, da haj nastopi |>roti komunistom, socialistični «(Juotidien» Je istotako. ter je [>rina»al celo ponarejene dokumentf in okrožnico o nalogah obratnih celi«, končno Jo vlada stopila na plan In ziv dala prvi udarec z napadom no marxl* stično solo v Bohignj in a izgonom nal 70 rinozemskih delavcev, med katerintf okrog Ml Italijanov
Emigrantski pokret. posebno italljaiv skl. Je tu kolosaln« organiziran. Fllz« 8000 italijanskih delavcev Jc organiziranih v italijanskih delovnih skupina! K. S. F. Poleg tega obstajajo te vojiukl ndd«'ll(i. proletarske stotnije, ohstoječf ia^talijanskih delavcev, ki so prod n* davnim manifestirale v rdečih srajrak skozi industrijski okraj U.ourbevoie I« silno navdtttile francoski proletariat llorriot Je nastopil torej v prti vr-dj proti inozemskim komunistom dobr« vedoč, da znmorejo le ti »prič9 svojih izkušenj v revolucionarnih borbah imeli velik vpliv na razvoj komunističnega gibanja v Franciji, kntero ni imelo m do sedaj revolucionarnih izkušenj. Mimogrede povedano, se francoska vlada proklelo moli, ako misli, da ho zn m ogla razbiti komunistični pokret m«>d izseljenci, j »osebno italijanskimi, ki m imeti priliko prenesti dom« »e drogu, ne udarro s strani reakcije kot j« ta Zadnji izgoni niso namreč niti naj-man je um ogli ustaviti delovanja teh akupin.’ Proti francoskim komunistom at sicer francoska burzuazija »e nastopati tako kot haprimer itMUfll ali kaka • droga /.na« ilno fHj dejstvo, da bo vri tukajtnji imtMMBl
časopisi solidarizirali z estonskimi rablji. »Dčbats* Je celo .'eatilal estonski vladi nu njenem delu. Vsa ta znamenja kažejo, da »e tudi francoska burzuazija Ze danes pripravlja na podobne »ukre-|ie». No. za enkrat se ze zadovoljuje z manjšimi. Tako Jo n. pr. mobilizirala cele čete svoje policije v civilu, da kontrolirajo gibanja naith sodrugov. Prod urednUtvom »Humanltd* se »prehaja navadno kakih dvajset takih gospodov, latotoliko pred S. R. Pred stanovanji vsakega izmed komunističnih voditeljev, poslancev, članov K. S. itd. »e tudi sprehaja od 5-10 detektivov.
Naravno Je z vsem tem združeno tudi precej »metnega. Tako Je danes ulnrmi-ranu n. pr. vsa parilka policija ter l»če noč in dau po vseh velikih boulevardlh ln stranskih ulicah ter predmestjih, na smrt obsojenega revolucionarnega pisatelja Henry Guilbeauv-ja, o katerem »e govori, da Je pritel skupno s svojim to-varttem, istotako na smrt obsojenim (medtem ze aretiranim), Kadoul-om, na tajlnrtven na, in v Francijo. Tako *e Je ponovno dogodilo marsikateremu, nič hudega slutečemu. mogo«'e t« patrio-ttčno mislečemu pariškemu »tplsarju*. da »o ga gospodje policisti sredi ulice ustavili in ze poklicali prvi avto, da gn odvedejo v zapor, misleč, da imajo v rokah ... Guilbeaux-a.
Nadalje Je zelo interesantna metoda francoske policije tudi ta, da se poriu (tuje žensk v svoji službi. Gm n. pr. po Itue Montmartre na urednlitvo »llu-manitč«, pride« v njega bližino. |w »«• ti naenkrat Iz kakega ogla ljubeznivo prismehlja nasproti kaka flna go»|H» dična. s pol klhr različnih barv na obrazu. Živo rdeče pobarvanimi ustnicami in oblečena |>o nnjnovejti puriikl modi. P redno pride« do poslopja srečat »slu-čajno.. te cel nebroj lakih le »gospo-
dičen.* Istotako tudi v Rue Lafajrette. ako gre« na sedež Kom. S. Takoj s« ti zazdi sumljivo, da najde« ravno v teh ulicah, ki niso tako razkričane, toliko taklh-le prijaznih in ljubeznivih postavic. No, končno ti »odrugi razjasnijo vso stvar, da gre tu za policijska koketiranje in flirt. Ako nasede« takemu tlirtu. se ti zna dogoditi, da dobil na kratko nu dom preiakavo In ako M ino-zeinec — lep kouok papirja, na katerem stojt najprej napisano »Republlque Francaise. Libert«. Kgalit«, Frateniitč*, takoj spodaj pa dekret za — izgon.
Novi udarci reakcije »e pripravljajo francoskemu proletariatu. Vsporedno s vladno akcijo »e pričenja organizirati fašizem z »družitvijo vseh reakcionarnih organizacij na «irti podlagi, kot obliki dosedanjih royalističnih akupin Artkm frangaise*. pod vodstvom Lčon Daudet-Ja. Voditelj tega pokrela postaja tudi v Franciji bivii socialist — bivfi predsednik republike Millerand. Pred nekoliko dnevi se je vr»il velik faiiatovski »hod v l.unn-purku, kjer Je gospod Millerand razvijal »voj program: »V ttlridesotih letih »virtjega političnega delovanja sem »e mnogokrat motil, ali vedno som pobijal nasilje in revolucijo.* Kmalu nu to je dodal: »Ml sprejemamo »voj program besede, ki Jih Je «e Clemenceau izrekel v Siraseburgu. Med bolj«ev izmom in nami je vprai&nje »I-— »Ne. francoska burzuazija, hči francoskega naroda ni demoralisirana I Ne I Ona ne bo kapitulirala. Drhteč od netotakljivega ognja v vprašanjih narodne usode, j^ le čakala na znamenje, je le čakala nu vodjo. Razumela je znamenje! Spoznala je vodjo!* Napadel Je tudi h koncu danatnjo vlado, ki se mu ne zdi dovolj reakcionarna in ker Je priznala Sovjetsko Rusijo: »In glejte, gospodje, to vlado groze in zločina (Sov. lado) priznava francoaka republika I*
To Je v kratkem izerp is Millernndovaga govora, ki naj pomenja program francoskega fatlzma.
Tako ae zaključuj« tudi na Francoskem »demokratično-pacifistlčTx«» doba, nastopa doba reakcije In faiizma. Francoski socialisti, ki so navezali svojo , usodo na usodo celokupne francosko reakcije, so odkrito vrgli svojo muakb z obraza ln sl a tem zaprti pot do delavstva. Francija Moji danes pred velikimi krizami. Draginja narašča, te se pojavljajo prvi znaki delovne krize v industriji, na deteti se sooUrja polje delska kriza. Komunistična stranka ae not anje utrjuje in razrirja ob enem svoj upHv. Bori ae dane« za ujedlnjenje strokovnih organizacij, proti draginji, za delavsko-kmetskl blok. proti reakciji ln fašizmu, za amnestijo iuL: ko se bo tudi provinca zadostno prebudila in re-volurtonirala, ko bodo tudi mali kmet Ju uvideli potrebo skupne revolucionarne borbe z delavstvom, tedaj bo tudi tu postala »boljševi»ka nevarnost* v resnici aktualna za francosko burtuazijo.
Ta poslednja, ki »e je danes vrgla na » komunistični pokret, da udu«! v njem -ogromno zapreko pri svoji im p« rt*- V* listi« ni politiki napram kolonijam ln Sovjetski Rusiji. »1 bo seveda pri tem ^ opekla prste, kot si Jih Je opekla M marsikatera in mogoče ne v zadnji vrati ’ tudi italijanska. 7. zaključkom «d* mokratieno-parlflrtičn«* dobe na tulmn svetu, ki Je bila tako pompozno razkričana In ki Je tako klfverno propadla, utopa svetovni proletariat v novo dobo trdih bojev, na katere se mora temeljito pripraviti, ako hoč« tzvojevatt svojo končno zmago. V novem valu ognja In krvi, ki ga pripravlja svetovna burtua-zija bo le «e izklesal »voje aile ln Jih pripravil na odločilni udarec.
Velsftja.
Glasovi z dežele
Solkan
Jaz ne morem umreti, ker sent podpisal Nibrantu vojno odškodnino na Uoriščoku«. tako je tožil stari župan na smrtni |Kodelji. Jaz [ta ne moreni molčati, da inut občina Solkan fašjott! Nihranta za komisarja. Kakor vse kaž< njegova črna srajca ni črna od prepri Čanja. um[>ak je črna. kor je umazana. Vsi vedo. da je Nibranl verižnik. pe šekan. ki je že davno pustil zidarsko kladvo in ni je kot »imboškato« v času vojno in po vojni nagrabil z venže njem ogromtte kapitale In mi se nc čudimo, če si je hotel tudi a vojno «x’ škodnjno kaj -jtrisluždi«. Mi gs <pk> sumničimo. «in jt- nu [KHllag-i teh uma ranih špekulacij pričel svojo gonj« proti kotuuiustičneinu občinskemu »vetu. Kajti bivši |M»lžupan Srebrnič nam je pravil, da je |>oslal tudi v ob čiuski urad dvakrat neke certifikat in bianko v itodpis in da se mu j<-p*,dpl« odklonil. Mi v|>rašamo ^laj Nibranla. kdo mu je to karlt' [»odpisal ali nlari žtzpan, ali komisar Matijoli. ali on sam kot poznejši komisar. Te rojna odšktKlnina tudi nas delavce in kmete zanima, ker jo moramo le ni s svojim delom |»la(Vat.i. Mi vprašani. Nikolotija in viteza IVternellija: alt je to prav. da ima občina Solkan takeg komisarja?	fM(Ht
I'o dolgem molčanju in spanju nas datiašnje razmere prebujajo in prepričujejo da je prišel čas ko je treba resno mislili |io kateri puli da naj krenemo.
Da no bo sodila naša javnost, da pr nas živimo sami .ščekovci in VVilfa-novci: Javimo se vsaj toliko da poku žemo, da je tudi pri nas proletariat ki sc zaveda, da mu je edina pot pod ru-dočiin praporom. Zalo te drago »Delo* prosimo in vsi te (»ozdravljamo, če ti je mogoči' da na9 uvrstiš v tvoje vrste In nam pripraviš kotiček prostora, da ti samo kaj malega pišemo iz naše vasi.
Prepričani smo, da nas edino ti uči-katere pot naj krenemo, da se os vol* > dinto današnjega režima. Pri nas i-mamo razne ideale, eni nas hočejo pre pričati o svoji zmagi, pletejo nam nebeški venec in nas kar žive v neb« sa spravljajo, oni p« na zemlji uživajo sami nebesa iu delajo »(lenarški ve nec«. Drugi pa nas prepričavajo o lepi sv ‘-odi narodnosti, ker da je edina pot pra.ega Jugoslovana, a sami se p* čisto dobre razumejo in bratijo z Italija ni ali katerikoli narodnosti in delajo trgovino skupaj ker st* gre za denar ii d«»biček in ae v tem oairu prav nič ne ovražijo med seboj, samo nas bi radi prepričati o sovraštvu med enim in drugim narodom
Tako da raz«k>ri in klevete g NVilfa na in Besednjaka nam sume odpirajo oči <la vidimo prav gotovo, da tak suknjači niso za nas. Prej so skupno goljufali, danes pa liočejo <la si operejo »voje umazane roke. - Ne pomaga j noben vaš izgovor, ker delavec in knu t bost« sodila vaše delo. kako uganjate r uliogim ljudstvom Morda b| še kak šeukrat oblekel eden ali drugi rad ludi »rude«'*o« suknjo* T<mI« za.st««n spodaj ste se vedno umazani m ovira la \a.» Im vaša gniloba
Ml Mirit m km« l|c \ Mirnu dajnm se zapeljeval' od ftaših |>ijavk Ali bomo |m n etn »*«*« k«vlera vena* dn je |»r*va. čepra\ čelno naprej
i sficjrai
'II TU*««;««! 0»»0S
azsrnnoi-i
Ti zavedni delavec, in kniet pogle kje so tvoji sotrpini. Proletarska zrna ga je tvoja, zato stopi v enotno front« delavca in kmeta, poskrbi za delavsko glasilo »Delo* katero nas pelje k na šeinu cilju in zmagi. V shajajoče soln-ce svobode nam Im zasijalo in rešili s bomo kapitalističnih verig Zato naj živi proletarska revolucijo, živel komunizem !
Zaveden rodeči delavec.
Kmečko gospodarstvo
0 imn nitju tli-kupiti
Ker je ta pouk namenjen ne le kmetom. temveč tudi delavskim družinam, ki več. ali manj posedujejo ob hiši majhen kus vrta ali njive, moramo se seznaniti z gnojem, ki je sicer malone nepoznan a velike važnosti in ga lahko vsaka hiša pripravi. Maj »mo rekli, d« je gnoj iz živ in rasti. od|>adkov in nidnimftiih ostankov. Povsod je cestno blato, smeti, pepel, drobovje kri, dlake in »ploh vse. kar ne uporabimo. To mešamo in zalivamo z gnojnico, da o-bogali na vseh redilnih snoveh, oziro nia različne tvarine hitreje segnijejo in sprstenč, kar imenujemu humus Seveda bomo to spravljali na n e prodi re n prostor, da se gnojnira ne izgublja v zemljo. Naredimo torej tla iz ilovice ali cementa z robom, da nc more do mešanice voda, ki jo le izpira in ji odnaša redilne »novi!
Premešujemo ga vsaj vsake 3 do 4 mesece, da se preje razkroji in sicer v navpično smer (od vrha do tal) in to daj mu [m možnosti dodaj.no stran gnoja. Kup naj ne presega višino
1 in |»1 metra. V t do 2 letih se kom l>ost spremeni v humus. Kom ž njim? Ker je hognt na vs?h redilnih snoveh uporabljiv je za vse rastline v vrtu. n: njivi, na travniku in drugod. Seveda, če je vmes plevel, je za njive nepri kladen. Posebno se priporoča gnojiti ž njim sadno drevje.
Naj »e nikomur ne zdi to priporo čilo odveč, ker je neohhodno potrebno da se s tem seznanimo in znamo vse izkoristiti. Pričnemo tudi pri malen kostih že z ozirom na naše otroke kar jim bo v vzgojnem in poučnem oziru v prid. Sicer ni nikdo izmed nn tako otročji, da bi z umnim gospodar 'tvom upal na /lom okov. v katere inv vklenjeni. Ne! Vsa naš« pridnost, varčnost, razumnost v gospodarst i «tr. nam ne bo itodelila onih ugodno •di. onih pravir, ki nam kot delovnemr razredu priličejo. K vsemu temu je treba posebno nam kmetom trdne . prepričanja in volje, da sadovi naš« i-vidnosti, rtfrčnosti j. dr. priličejo h nam Zato pa ne smento hiti tako no-- pametni, da |K>nujaino naše žuljav roke onim. ki pijejo našo in naših o-Irok kri. Kdo so ti. veste Proč od tah zaradi vaših <>lr«»k kahrim hoče mo priboriti lioljšo dneve Pljunit« na njih navidezno imhiioč. ker »o vaš volkovi*
•''eni |* zo| et trdno |Mcpnč*n. da je naš« proletarska dolžnost uči-ti w vsega kar združuje izboljšanje
-ložaja m če>ar se liouio morati učiti tudi V proletarski državi Nikdo naj si ''	'	taki	držav«	I«
zgolj me.l m mleko Pijavke ah naš-krvoee«i kapitalisti se odpravijo, z« ostale i« velja pravično načelo «1* ita ne ho«, lačen ne ti
a boš preskrbljen ti
in tvoja družina v telesnem in dušev nem (vzgoja, pouk) oziru i. dr.! Torej vidite proletarska država, kjer si kmetje in delavci sami kujejo postave, poleg telesnega zahteva tudi duševno delo. In to se nam hoče. to, kar se nam sedaj krade. Saj nage duševne zmožnosti ne bodo v prid le nam. (vsakemu posamezniku) temveč- družbi. vsem ljudem.
Naša proletarska dolžnost je izkori-
rdi že »edaj, kar nam je v dobro, k« r kar imamo sami, ni tretja naltav-Ijati. Kar oddamo, se na splošno »teče vse v blagajno naših uničevalcev. J)aj-rno jim manj kot njogoče in slabimo jih. odpovedujmo jiii naše moči! JI* razsipajmo brez |>otrebe in hranimo svoje gospodarske moči. kolikor jih po-sedujotno v to. da si pomagamo med seboj: enakf enakim, trpin trpitrtk■ Pripravimo se za veliki dan podminiranja sedanjega gv»spodarakcga reda ali bolje nereda, ki nam zasije kakor hitro bomo svoje orožje zasukali proti onim. ki nas niso nalašč učili feeničnega go-sjiodarstva. ki se boje našega varče vanjo, zmernosti, skromnosti, (komu naj bi potem predali preračunano za jieljivn napravi je-no blago |K>nujano v razkošnih izložbah I) ki se tudi boje našega duševnega razvoja m spoznanja. ker šibki po duhu — so jim prod met. ki ga z lahkoto izkoriščajo
Učimo se zase in omejimo se kolikor le mogoče na najmanjše in najpotreh nejši m naslanjajmo se le naae ' Naše načelu je : lz sel h? za sebe (razred).
Zato je ta nank.
Prihodnjič nekaj o umetnih gm
jilih.
Tiskovni sklad
Prej iikasa ni h /« Hti.M Bil|s Nafc pola ta« i Of. II. aovj
pe*polkn 5: Fr. Silič. Al. SUIc. Karel Fornazarič, po 3; Aut. Silli, Damijan Silič. Alb Savnik, B Mozaik, izgubi Jem sin. Mirko Rusjan, l.eon Ivan, Ant. Urtie, N. N., po Ž; Adam Soler, N. N., N. Nn Fr Bizjak, Stefan Cemic. Rud. Krpan. A. F.. Ant. SUIc. tlvjo Lenin!, tivjo Trocki!. Ihuin« Vindl-lu. Udriga Vindito, Alb. Kuttrin, /ivai biljskl proletariat. Jat. Uri*. Just Mozetič. G ob bo, nečitljivo, nečitljivo po 1. Hllic Fr. 1 nVživJajq»volurtja 1JW: S. L. 0 80; Fa ustln Laur 0.50 L 55.40 Solkan. Svojemu »Dslu* dali: Ittnaldo Rlnaldlnl. GobrijaUU, Gsbr!jsielc Alfonz. Mih. Batin. Kompare. Andr. Lazar. J<>*. Gomitcsk. Jo*. Vuga rimpait-zand, Iv. Batin. AL I^ben, Vu-A-ga. Trocki Aug. Rone, »fašlsts. Grodt !k, četo«, Stefan Golob, dslavoc po 1; Viktor Mozetič 1.10; Vol Hube
«a t..........................L	2*J0
Grgar prt Oeriel: Na trg ta. Andreja darujejo zbrani dalavrl 10; soiru
gi to.........................l	m-
Leksr na Kraaai Nabrali »odrugi me
slo cvetk« na grob J. Pertotn I. IB.--Gorjanako: Za stalni —sečni pri»|* vek 25: ker se proletarske družine množijo 1k mladi komunist 2 L 3B-— Št r terja n: Miza pri oknu 3; ker sem /\ edel. da sem *lotu» kurata v
-Delo. B:.............. 1»	*•—
Tr*t: Nabrano med »odrugi L 20 od kojih je polovica sa -lisvoratore.
L 14.80
II Hi*mca. J. Koren	L	8.—
Sahrrima Jože Karižev. Jože Ru«tje [KI 3	Is* k-—
Opčine Uslužbenci na tronivaiski lirnri Trst-Opčine	L	BB-—
V tega iknpa, L UM —
rwiMvnrm urednik . ««• a tasssu . raz
VekatUr