\ Tiorut, JMrtisk ininUtn ithaja in relja t Mariboru brez pošiljanj« na dom ta t ,, ,, la H|H luta 'i ,, c.u ,, VrcdniAtvo in opr.ivni.Uo j« M »tolni-m tn,'U(Dom-platz) hia. >t. 170. St. 12£>. V Mariboru 23. oktobra 18(i9. O/minil« : Za navadno draittopao Trato ■• platoja K kr., it *» natiane lkrat, S kr. ta s« t kl tVrat 4 kr. 1» a* Utka Škrat, pismouk? a* plašu-jrjo pit proitorn. Za »sak UMI j« pla.at-koli-k (ilunp.lj) ,» so pokopi«! m na »rat*.io, 1 opni naj blagovoljno fiankajajo. TeuaJ II. 0 Slovencih piše slavnoznani nemški liberalec Soseika v svojem tedniku „Ret'orm" tako-le : „Poglaviten razlog nesreče, ktero je imela Avstrija s svojo administracijo in s svojimi ustavnostnimi poskušnjami, je ta stvar, da se nemški Avstrijci za narodne razmere države niso dosta, ali pa celo nič pečali, btelo se jo samo koliko je v Avstriji glav; ni se pa števililo kako to glave mislijo, in se jo popolnoma pozabilo, da k vsaki glavi spada tudi eno srce, in da v tem srcu prebiva mogočno narodno čutenje. Poznalo in pripoznalo so jo sicer, da so tudi nouemški uarodi v Avstriji. Ali menilo so jo, da so samo telesno v življenji, da pa nimajo duševne in politične veljave. Ker je bil tako imeno-vauim boljšim stanovom nenemškega prebivalstva nasiljen nek zunanji videz nemške omike, ker so vsaj nemško govorili, izrodila se je napačna misel, da je Avstrija kljubu različnih nnrodnosti vendar le nomška država. Iz te napačne misli se je napačni sklep razvil, da jo vse kar nemško ni, neomikano. Zarad tega so jo posledovalo , ka ima Avstrija nalogo in dolžnost povsod nemčiti narode in tom potem širiti izobraženost. Po teb nazorih se je vladalo in nemški Avstrijci so čutili, da se jim s tem dobrika in odškoduje, čeravno so bili sicer nezadovoljni z vladno sistemo. S ponosom so mislili , da so najblaži pokolenjo v Avstriji in da so namenjeni vsa druga pokolonja ublažiti. V fizičnem obziru je bilo pač narobe. Tu se jo nemško pokoloivje vodno in obilo z druzimi rodovi soplomenovalo. Za duševno plodovanje pa $v Nemci mislili da s tem skrbe, ako privolijo in podpirajo, da so neneinški narodi tujčijo in na zunanji videz Nemci postanejo. Ko je tlačil še absolutizem, tačas ni bilo mogoče vidno ustavljati se raznarodovanju in tujčenju. Narodi, ki niso nemško narodnosti, so imeli usta zavezana. Bili so, kakor bi jih no bilo; da, videti je bilo, kakor da bi jih res no "bilo na svetu, ker se niso mogli prikazati. Moglo se je skoraj reči, da teh narodov na svetu ni, ker niso bili zapisani v vladnih aktih. Tako jo bilo mogočo , da so jo misol razvila , ka jo Avstrija , v kteri je komaj četrti del prebivalstva nemški, nemška država. Ta misel je bila podpirana po zvozi z Nemčijo, po spominih nemškega cesarstva. Nemški Avstrijci so v tem mnenji peli in govorili v euoiner o nemški Avstriji. In ko so tirjali svobodo za Avstrijo, tirjali so jo lo r.a-se, ker so bili tako v nemškovanji zamakneni, ka so mislili: nemško in svobodno jo eno in isto. Nemško pa zopot nemško in nemško za zmerom! je bilo goslo, in sanjarili so, da so ho enkrat vsa Avstrija v Nemčiji vtopila. Niso pomislili, da to geslo 8 milijonov je moralo biti 27 milijonom klic na boj. To se jo izkazalo v djanji 1. 1848. Absolutizem jo bil vržen; pa ni bila splošna ustavna svoboda po teoriji, temuč narodna, zgodovinsko-državno-pravna svoboda je bila prva tirjatev v Avstriji. Pokazalo so je naenkrat, daje kljubu germanizaciji in absolutističnemu tlačenju vsem narodom , malim in večim ostala močna narodna zavest, ki se je pojavila takoj, ko so bilo verige strte. Nemški liberalizem pa je ostal v »voji zmoti in jo hotel Avstrijo imoti po šabloni ustanovljeno. Zavoljo toga in ker so se naravno upirali narodi, tačas svobodo nismo dosegli. Vendar doktrinarni vodjo avstrijske osode in njih nemško-avstrijski privrženci niso so iz ono britko izkušnjo ničesa učili, ali pa so napačen in pogubonosen uk iz njo posnemali. Poprej so nenomško elemeute samo prezirali, hoteli jih nekoliko po prijateljskem potu raznaroditi. Zdaj pak so jih sovražili in sklonili potlačiti. To tlačenje se je poskušalo iz Dunaja najprvo po absolutističnem potu, in ko to ni šlo, ponavljalo so je po parlamentarnem. Kmalu se jo moralo spoznati, da ne pojde. Spoznalo so je za ono polovico države. V tej polovici so je torej nehalo poskušati s tlačenjem, zato, da bi se tlačilo in zatiralo tem bolj v drugi polovici. V tej zdaj cislajtanski imenovani polovici so Nomci mislili, da so edini gospodje, nonemsld narodi pa njih telesni in duševni sluge. Ta polovica je bila po misli nemških Avstrijcev, posebno Dunajčauov nemška Avstrija in nič druzega kot nemška. Slovanska večina probivalstva ni bila v številu, ali pa jo bila lo kedaj imenovana, da se jo zmerjalo in zasmehovalo jo s surovimi dovtipi. Samo pred Poljaki so imeli nekaj navideznega respekta, a mislili so od njih, da bodo radi ali neradi vodno z Nomci hodili. Velika je torej zdaj jeza navidez liberalno, prav za prav despo-tično gospodoželjne frakcijo Nemško-Avstrijcev, ko so morali spoznati, da svoje namero, v ponarejenem po tujih izgledih parlamentu črez druge narode gospodovati, tudi v Cislajtaniji izpeljati ne morejo. Najhujšo se pa ta jeza obrača nasproti Slovencem. Slovenci! Kdo in kjo so? Od Čehov in Poljakov so je že prej vsaj nekoliko vedelo. Slovenci pa so so zdeli kakor podoba v domišljiji. Da, o Slovencih avstrijski Nemci niso vedeli ničesa, kor so se baš tako malo pe-za ljudstvene razmero v Avstriji, ker so ravno Dunajčanje ponosno vere bili, da jo Dunaj Avstrija. Mislilo so jo, da so Štajerska, Koroška, da celo Kranjska, popolnoma nemške dežele, k večomu, da se jo pritegnilo, ka utegnu biti tu kaki slovenski kmetje. Gorico, Istro, Dalmacijo pa so hoteli Neroško-Avstrijci rajši Italijanom prepustiti, nego da priznajo tu slovansko probival-stvo. Zdaj pa so prikazuje na Kranjskem, na Koroškem (žalibog da ne. Vr.), na Štajerskem, Goriškem, v tržaški okolici in Istri močno zavedno ljudstvo tirja svojo pravico. O slovenskom gibanji so no moro več molčati, kajti Slovenci tako glasno govore, da jih morajo zamašena usta slišati, da jih bo Evropa slišala. Ta narod zasmehovati ne moro nič koristiti, temuč le škodovati in je žo prav mnogo škodovalo. Če Nomci s silo groze, bodo našli, da so bodo Slovonci s silo upirali jim. Čeravno so Slovenci razmorno mal narod, štejejo vendar na avstrijskih tleh več nego milijon duš in niso osameli, temuč so v nepretrgani zvezi z jugoslovanskim svotom sploh, in razen tega čutijo vso, kar so S1 o v o n c e m k r i vic e s to r i, vsi Slovanjo Avstrijo, K v r o p o ! Slovenci so se vselej izvrstno pokazali prestolu zvesto, njih žoljo so bile pohlevno, želje po tem, kar se v resnično svobodni, na istino pravo položeni državi ne moro nobenemu narodu odrekati. Pa pohlevne željo Slovon- Listek. I Jnlkanslv i polliotoIv. (Zemljepisno in najnovejše zgodovinske črtice n linlkamkeni ali grško-turškem poluotoku, spisal M. Mihael j o v). Predno so najnovejše zgodovine turško-grškega ali balkanskega poluotoka lotimo, moramo si nekaj ta dandenašnji ves svet zanimajoii poluotok malo iz zemljepisnega ozira vsaj površno ogledati. I. G o r e. Grško-turški poluotok *) sklepa tako rokoč evropsko in azijsko gorsko središče. Azijsko pogorje je v ozki zvezi z evropskim, ker je obojo saksebi lo z ozkimi prelivi ločeno ; ono se kupoma dviguje, ter jedno drži proti j. v., drugo pa proti s. z. **) — Zahodna Rtron poluotoka se deli v gorske pokrajino: Dalmacijo, Črnogoro, Albanijo in Epir. Tik gore obstoje iz mnogo paralelnih, od s. z. proti j. v. spuščajočih so gorstev (gebirgskotten), med kterimi se golo, brezvodno planote (hoehebenen i položno (torrassen-iVimig) vzdigujejo. Razvodno vrhovljo (\vassorsoheidcriickon). ktero so na s. dinarsko planino, potom (na izviru vardarske reko) Čardag ali Skard, dalje "a j. z. Bora-Dag in Pind imonujo, so vspne 5000'—8000' najvišje v Oar-dagu. Nižja so v obče proti morju spuščajoča se poddružona skalnata gorstva (t'elsketten), kojih poslednja naj bolj zahodna se morejo vttftfl dalmatinskih otokov imenovati. Med tirni sprednjimi položnimi gorami obsega Crna-gora na gornji Morači, no samo proti /. in v., ampak tudi proti s. in j. od gor za-se okroženo gorato pokrajino, in epirska dežela jo znamenita zarad neizrečeno divjih, strašnih poklin ali prepadov, nad kterimi s>< gramado do *) Naj se ima pri čitnnji kak dober zemljevid pred očmi. **) J. pomoui jug, v- • vzhod, s. - Hevor, x. -« zahod. Pil, 7000' visoko vzdigujejo. Tu so reko, ki pod zemljo zginjajo, kakor se nahajajo na celi zahodni strani in v julijskih planinah. — Po severo-zahodni strani poluotoka, po gorskih pokrajinah, Hrvaški, Bosni in Serbii se ravno tako mnogo od s. z. proti j. v. 3000—6000' visoko, večidel košate gozdnate gore vlečejo, ki so večidel lo po ozkih dolinah ločene, ki se sploh ob Savi dvigajo, in kteri desni dotoki Savo prelomljajo in ki (vzhodno izvzemši) na razvodju (\vasserschnide) med krajino črnega in egejskoga morja končajo. Najskrajni jugo-vzhodni erti so tukaj s širokim pa ne visokim mezijskem pogorjem skleneni, ktero se na Cardagu začenja, in so ob razvodju tjo proti z. pod mnogimi imeni vleče, in v Orbolu (4000') največo visočino doseže. Sovcro-vzhodna stran poluotoka. — Nastavek mezijskega razvodnoga gorstva (vvasscrscheidekette) se imenuje od Maričko reko proti v. do morja Balkan, ali po starem Homus, ki jo le 2000—.1500' visok. Gozdnati bal-kauovi razrastki, ki so po globokih dolih ločeni, so vlečejo proti s. do Donave, ter obsegajo bolgarsko gorato krajino. Jugo-vzhodna stran poluotoka. — Od strme južno balkanske steno do bregov marmarskega morja *) (po starem Propontis imenovanega), so raztegne kotlinska pokrajina (beckonland) maričko reke, Tracija — od znotraj jo večidel ravna, na v. in j. je pa obdana od nizkih gor, od znotraj so pa višnvje polagoma znižuje, in na z. pa jo od Despotodaga obdana. Ta poslednji, ki je nastavek vzhodnega srbskega gorstva, križa mozijsko gorje med izvirom Strimona in Marice, so vspne 0000—7000', so potem znižuje in je prelomljen na jugo-vzhodnih razrastkih spodnje Marico. Na z. stoji pred Dcspotodagom med Nestom in Strimonom zdijajoči so Pangcj. Od tega pogorja proti v., od Boradaga od zahodno strani in od mezijskega gorstva proti s. obdana so širi makedonska gorata pokrajina proti j. do primorskih *) Marmara ali marmora, to morjo nima prav za prav nobenega imena, kajti izhaja i/, mare (latinsko), moro (slovansko) in Nemec je šo pridjal muer, laduj pomeni Marmora-Mocr --■ morjo-morjo-morjo, t. j. Hkrat morje. Tako nam jo razlagal »lavni nas zgodovinar in pravi rodoljub g. učitelj Jim. Trdino. Pis. cev so ne izpolnijo. £ tem vrlim, zvestim narodom ravna vlada po mačosko. Na Štajerskem in Koroškem ga terorizira nemška večina, v Gorici, Istri in Trstu pa celo italijanska manjšina; in celo na Kranjskem, ktero je izvzemši 25.000 Hočevarjev in 580 Vajscnfelscev in nekterih posamezno raztresenih trgovcev in uradnikov po mestih, čisto slovenska dežela, dovoljujo si majhna, zaresMe nemškutareča kotcrija . naiodno in deželno pravo Slovencev žaliti in v nevarnost devati. Zarad taccga ravnanja, rnrad neizmernega zasramovanja, zarad strašnega zasmeha, zarad surovega žuganja so zdaj Slovonei iz svoje pohlevne nature izsiljeni. (I>a bi le povsod res bilo. Vredn.) Oni obupujejo v v svojem zdanjem položji, ko so v sedem zborov razdrobljeni, svojo pravico doseči. Oni spoznavajo, da hočejo Nemci in Italijani to razdrohljenjc slovenskega ljudstvu za to porabiti, dn Slovence popolnoma uničijo in zatero. Zato so so Slovenci v eni misli zedinili, k eni tirjatvi vzdignili, ktera Nemce in vlado s srditostjo in jezo napolnuje. Slovenci hočejo namreč stoje po sedmih deželah raztreseno ljudstvo zediniti, tirjnjo zedinjenje vseh oblastnij, kjer Slovenci prebivajo, v eno samostalno kronovino. Naturna lega tej tirjatvi ni nasprotna, ker slovenska oblaslja so skupaj drže in se lehko ena celota iz njih naredi." Omenjaje interpelacijo štajersko-slovenskih poslancev pravi S. „Branjo (te interpelacije) je vladi, nemškim Avstrijcem , Dunajčanom jako priporočiti. Pri mnogih stavkih se bodo jnko jezili, pa šo ta jeza jim ne bo Škodovala, in resnično pravični in svobodomiselni bodo to narodno tirjatev znali ceniti, vsaj spoznali bodo, v kako mišljenje so naši slovenski državljani prisiljeni. — Vlada jo že v graškem zboru izrekla, da noče nič storiti za vresni-čenje te slovenske tirjatve. da jej celo hočo z vsemi pomočki, ki jih ima, protiviti 80. . , . Pa kolikokrat so žo tačasno vlado ljudskim tirjatvam enako zanikavanjo nasproti stavile, nazadnje so so reči pa tako steklo, da se je moralo dovoliti! Ko bi tudi do silnega soudara prišlo, zabranila bi vlada le vresničenje to misel, a misel bi se ne zadušila. Misel (zedinjenja slovenskega naroda) bode, ako se s žilo zatira , samo tem mogočnejša , kakor nng jo že večkrat skušnja učila." Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (Petnajsta soja 19. okt.) Prebero in potrdi so slovenski in nemški zapisnik posledne seje. Dež. predsednik Conrad ni nazoč. Prvosednik naznani, da je vstopil v zbornico iz velicega posestva novovoljeni član grof Auersperg. Kazne peticijo se izročo dotičnim odsekom. Vladni zastopnik svetovalec g. Kot h odgovarja na interpelacijo dr. Razlaga v 12. seji. Vlada hoče skrbeti, da so obresti od obligacij, ki so ne potegnejo, se bodo zastarale. Občine mogo svoje obligacije vsak hip vzeti iz založno kase, ako jim je drago. Peticija občine Vrhnika, da nehajo vodne mitnice v Ljubljani in na Vrhniki, so predloži in priporoča vladi. O postavi za varstvo zemljiščnih pridelkov zoper gosenico in hrošče so vnamo daljša debata. Dr. Kazlag: Stvar jo važna, posobno važno pa je, da se ljudstvo poduči, vendar pa jo treba postave, ker poduk tam dostikrat nič no pomaga. Kazni naj bi so še poostrile. Prvosednik \Vurzbach odda prvosedništvo g. namestniku Kozlerju in govori zopor to postavo, ki so mu no zdi potrebna, ker v našej deželi se še ni godila taka škoda.^da bi^so^nakladalo še to breme našim kmetovalcem. Dober poduk bi tudi zadostoval. Dr. Bloivveis: da bi ne bilo gosenice in hrošči žo napravili silno škodo v našej do želi, to[niics. Veliko tožb se je že čulo o tem in hranilnica naša je blagodušno odločila 300 gld. za pokoučavanjo teh mrčosov. ravnin pri Seresu in Peli; onkraj pa le posamezno v nijedni zvezi ne stoječo goro (na kalkidiškem poluotoku, sv. Gora — Monto santo, ali Athos staro dobe, 6300') primorje venčajo. Na južni meji Makedonije se vspne pogorje „Valuzza" imenovano in Olimp (znan iz grškega basn »slovia) 0000 nad morjem, — kot mejni nasipi ali zagrajo proti Tesaliji, ki jo ravna kotlina penejske reke, obkrožena na z. od Pinda, proti morju od Oso in Pel i-jona, proti j. od ostriškega pogorja, ter je le na benejski poklini (Tempe) odprta. — Južna stran poluotoka. - Helensko pogorje obstoji iz južnih in vzhodnih, doloma čez 7000' visokih razrastkov Pinda in iz mnogih gorskih kupov, ki niso med seboj v zvezi in so redkokdaj po širjih presodili in ravninah ločeni, med temi se vspne Parnas 7500', Ilelikon 5300', Eta in Oiteron blizo 4000' (kot naš Nanos) nad morjem. Primorsko ravnine so neznatne, ker se goro navadno strmo proti morju spuščajo (kot so Termopile, po slovensko *■ gorki studenci ali toplice). — Poloponežko višavje stoji samo za se, ker ima korintovska (Istmus) zemeljska ožina (landengo) lo 184' absolutne visokosti; ona obsega jedno jedino, v srodi od kakih 2000' visokih, na s. v. in z. od 4000—7000' visokih oklepnih gorstev (randgobirge) obdano gorino, ktora jo le na jugu deloma odprta, med tim, ko tukaj najvišji peloponežki vrhunec Tajgetos*) skoraj 7400 abs. visokosti dostigne. Grški, jonski in dalmatinski otoki so vsi visoki in gorati, najvišji in največji je Kandija ali Kreta, tu se vspno Ida 7200' nad morjem, Kubeja, kikladni in sporadui otoki so večidel ognjevitega značaja. — *) V neki prepad te gore »o stari Špartanei metali od rojstva slabe, (poleg ostro Likurgove postave) in kraljeve otroko: Spartanska država je namreč oskrbovala celo odgojenje mladega možkega spola, in sicer zato, da so postali Špartanei pokorni, trezni državljani, v vojski pa nepremagljivi vojščaki. Novorojeno otroke je preiskovala, ter slabe in kruljeve otroko je njih materam odvzela in jih v neko Bkalnato poklino Tajgeta metala. Le motni in zdravi so ostali do 7. leta pri star-Sih, potem jih je pa država t svojo odgojilnico vzela in na svojo stroiko odgo-javala. Pis. Kako silno škodo napravili so lani zelni metulji 1 Pred več leti storile so posebno veliko škodo na Notranjskem. Jaz nisem za prostost gosenic in kebrov. Postava je koristna in tudi potrebna, poduk sam ne zadostuje. Pintar tudi podpira razloge ki govore za postavo , ktero priporoča da jo potrdi dež. zbor. Zagorec je za postavo in jo priporoča v potrditev. Kalteneggcr govori za postavo, ravno tako pl. Langor. Dalje govorijo šo Vfurzbach, Pintar in Grabrijan. Sporočevalec dr. Savinscheg jo za to, da odsek razloge dr. Razlaga v pretres vzame, tedaj seja preneha. Kromer , kakor zmeraj skozi in skozi vladen je zoper nektero spremembo in za vladin predlog. Po kratkem razgovoru z dr. Costo se postava potrdi spremembami od odseka nasvetovanimi. Rešijo se potem razne cestne zadeve in se določi podpora nekterim cestam. Nov občinski statut za ljubljansko mesto so izroči dež odboru da v prihod njoj sesiji poroča o njom. Sporočilo dež. odbora o preložen ji okrajnega glavarstva iz Planino v Logatec se izroči ustavnemu odseku. Dr. Savinscheg utemeljuje svoj predlog zarad Žumbersko granico. V 16. stoletji so se naselili begunci iz Bosno v teh krajih, kterim je vlada dovolila, da se naselijo, s tem pogojem, da so vedno k boji zoper Turke pripravljeni. Zdaj je ta del granice razpuščen, kranjska dežela naj se potegne za staro teritorialno pravice. Govornik razvija daljo statistično, da jo v Žumberski granici 71 vasi s čez 10.000 prebivalci, ki imajo 9 šol in veliko živinoreje. Prebivalci sami izrekli so žo svojo željo, da se združijo s Kranjsko in položili peticijo pri generalni komandi v Zagrebu. — Dalnji govor bil jo večkrat sprejet z „dobro-klici" od celo zbornice in poslušalcev. Prošnja občin Vimarše in Sv. duh da so všolajovLoko namesto v Žabnico so izroči deželni vladi in se priporoča. Potem so seja konča. Ker gre zborovanje že bolj proti koncu bodo seje gotovo bolj pogosto , nego dozdaj, ker so tudi odseki večidel izdelali svoje stvari, daje gradiva za obravnavanje dovolj. Deželni zbor štajerski. (19. seja 20. okt.) Dr. Hafner poroča v imenu posebnega odbora za vinstveno šolo pri Mariboru. Odbor predlaga naj se sklene: Kupljenje lastnijo Pfriomerjeve, tako imenovane Pikardije, se potrdi; deželni zbor naj skuša od grofa Brandisa prikupiti graščinski gozd. Konečno se pa naj ta dva kupa skleneta še le, kader se bo vedelo da jih je mogočo v gotovo last dobiti. — Ko jo bilo to poročilo žo tiskano, pravi poročevalec, prišel jo udu tega odbora dr. Prologu telegram iz Admonta, ki naznanja, da jo klošter pri volji Racerhof za 70.000 gld. prodati. — Vname so potom debatu za in proti Pikardiji. Dr. Prolog govori proti Pikardiji, ker stoji na jako nezdravem kraji. Slaba voda je največ kriva. Lehko jo rečeno, naj se od grofa Brandisa kupi gozd in vodostaje. Ali grof Brandis vodostaj ne bo dal za 20000 gld. ker dobi samo za led na leto 1000 gld. ne gledo kaj za ribo in rake. Pa tudi če eo vodostaje posuše je kot nezdrav, ker ga sapa no prevlaka. — Pfeifer govori tudi zoper Pikardijo, Ravno tako Fojrrer, kteri nasvetujo Racerhof. Naposled so je celo vprašaujo pustilo in izročilo šo enkrat odboru v pretres. Rcchbauer poroča v imenu ustavnega odseka zarad odprave konkordata. Herman obžaluje, da dež. zbor nima nič druzega opraviti zdaj, ko državno poslopje na vseh krajih poka, kakor konkordat napadati. Cela zbornica, razen Hermana, je glasovala za ustavnega odbora predlog. I) o p i s i. Iz Kranja, 21. okt. [Izv. dop.J Tam kjer počiva Preširen že dvajset let, smo zanesli včeraj ob'/95 popoldne našega slavnega pesnika, Simona Jonkota. Osoda, pri obeh skoraj onaka, je hotela, da v smrti vkupaj počivata. II. Rek c. Najvažnejšo reke balkanskega poluotoka so te-le: Rečina (beseda, ki utegne pristovati za nemški „stromm"), Donava, ki teče mimo Belega-grada, razmeji srbsko knježovino od avstrijsko-ogerske države, Rumunsko in Moldavijo od Bolgarije, ter so slednjič v treh ustjih v črno morje zliva. Dotoki na desnem bregu, ki v Donavo iz balkanskega poluotoka v njo pritekajo so: Savn, ki izvira na Gorenjskem, se zliva v njo pri Belemgradu. V Savo pa pritaka Una, ki izvira v Hrccgovini, razmeji nekaj časa turško-hrvaško od avstrijske-hrvaške krajine. Veči dotoki, ki so v. od Siseka tudi za par-niko plovno Savo zlivajo so: Vrbas ali Vrba, izvira v Bosni; Bosna izvira no daleč od Serajeva; Drina izvira na skrajnem j. v. Bosne, razmeji nekaj časa turško od srbsko knježevine; Morava (iz srbskih narodnih pesmi znana) obstoji iz dveh enako velikih dotokov, srbska in bolgarska Morava imenovanih, stekati se blizo Kruševca, ter so potem blizo Smoderova v Donavo zliva in slednjič Isker, ki izvira na vitoški gori v turški Srbiji in tečo skoz Bolgarijo v Donavo. V ndrijr.tiško morje se zliva: Narcnta, izvira v Hrcegovini; Morača izvira v Črnogori, tečp skozi Skadersko jezero, ter se zliva pod imenom Bojana v morje. Malo nižjo je Drinj, ki ima dva dotoka, beli in črni Dnnj imenovana. V jonsko morjo so zliva Aspropotamos (stari Ahelons), Cefis (Ke-phisos), ki tečo skoz kopajsko jezero v raortko ožino, kojo čini otok Negro-ponte (Eubea). Iz poluotoka Morejo so zliva Rufija (Alphous) v jonsko morjo in Eurotas tečo pa proti j. skoz Sparto v zaliv „Kolokythiau imenovan. V Tesaliji na Pindu in otriškem pogorju izvira Salambrija, (Peneus) tečo skoz dolino „Tempo" (omejeno od v basnoslovju znanega Olimpa m Oso) v Bolunski zaliv, ki jo del arhipelaga ali egejskega morja. V ta zaliv teče tudi Vardar, (Axius) ki izvira na Šardagu, in onkraj kalkidiškega poluotoka pa Strimon v zaliv „Kontessa) imenovan, in slednjič je šo prilično znamenita marička reka, (Marizza), ki se iz mnogih dotokov nabira in v aegejsko morje nasproti saaiotraškemu (Samothraki) otoku zliva. (Dalje pnb.) Preširen je prišel dvo leti pred smrtjo le-sem v Kranj, kot na svoja stalno mesto. S. Jenko le nekoliko mesecev prej; od kdaj je začel bolehati, tega ne vem, ko se je v Kranj preselil, gotovo ni bil več zdrav, neka otožnost iz neznanih vzrokov se mu je brala na liri , bil je malo besedi in pesniški duh je v njem opešaval ; meseca septembra je začel kri bljuvati in potem je od dne do dne slabeji prihajal. Pred desetimi dnevi se jo vlegel in vkljub dobri postrežbi je tako oslabel, da k zadnji mu ni več prijateljev poznal, ki so ga prišli obiskovat. 18. t. m. ob dveh popoldne jo po dolgem vojskovanji s smrtjo mirno zaspal. Sprevod njegov jo bil, kakoršen se spodobi slovečemu pesniku, jako slovesen. Med tujimi gosti prišedšimi k pogrobu od vseh strani, omenjam posobno povce ljubljanske čitalnice, ki so prinesli sebuj lavorikov venec, na kterem je visel trak v narodnih barvah z napisom „povii pevcu" in ga na trugo položili. Tudi tukajšne nježne roke so pripomogle iu kinčale trugo s cvetlicami in zelenimi venci. Ob določeni uri pridejo pevci ljubljansko in kranjske čitalnice s črno ovitima zastavama pred hišo mrtvega, kjer jo že velika množina ljudstva čakala in ko so duhovni odmolili, zapojejo ljubljanski pevci pesem , kranjski pa vzdignejo trugo. Sprevod , ki mu iu bilo konca ne kraja, so giblje proti pokopališču, za križem je šla mladina, potem za združenima zastavama ljubljanski in tukajšni pevci, za temi častita duhovščina, ki je zastonj umrlega sprevajala, in za trugo neprotrgana vrsta prijateljev, znancev in tujih. Celo mesto je bilo na nogah. Pogreb je bil jako ginljiv; ko so pustili truplo v črno prst, so leteli venci , cvetlice , traki za njim in slovenski zastavi ste se nagnili nad tihim grobom. Združeni pevci so zapeli „Blagor mu" in „Jamica". Težko smo se ločili od kraja, kjer smo pokopali spet enega dragega Slovenca. Predno pa iz pokopališča odidejo, so postavite zastavi križema nagnjenimi Preširnevem grobu, ki jo bil z lahkim snegom pokrit, in ljubljanski pevci mu milo pesmico znpojojo. To je kratek popis žalostno svečanosti. Zgubili smo moža , po kterem so joče slovenska modrica in žaluje ves slovenski narod. K zadnjemu naj šo omenim tukajšne čitalnice, ki je po svojih udih vse stroške tega pogreba na se vzela, kajti S. Jenko jo bil Aristides, (iut non relniuit, uude cfforretur. Bodi mu zemlja lahka! Iz Ptuja. (P a h e r k i u č i 1 n i š k i.) Sprejela žo jo modrica v glatno svetišče črstvo in iskreno mladezen, da ono dostojuo časti; dijaki so se hapili marljivo zadovoljati resnim zabtnvom dičnega pozvanja. Kako prijetno in na lehkem se to vrši povsod , kder se uk deli na naravnem in narodnem poti, vsaj bistra omladina rada v ugoduih in prijaznih razmerah javlja veselje, radost, gorečo ljubezen za učeujo; vso druga poje nam zatiranim Slovencom, slovenski sinovi namenjeni srednjim ali višim učiliščem, morajo skoro sovsema slobo vzeti od mile materinščine, le naši narodnosti strupna tujka, lakomna mačeha si ošabno seda na učno stolico, odrinovša sladke ma-mičine glasove. Zlosodna, krivična prikazen, tudi tvoje roditeljo in goditolje doleti zaslužena kazen. — Ravnokar smo pozvedeli, ka ravnatelj ptujske realne gimnazijo izprašuje nekega učenca, neizurjenega v nemščini, po tolmači, kar namreč učitelj praša iu učenec po slovenskem odgovarja, priobčtijo dvostrano nek obeh jezikov vajen součenec , toraj pomen pitanja a učenčev odgovor. Ta način izpraševanja jo mogoč v državi, kdor so od državnega zbora skončan in cesarjem podpisan zakon na laž stavi, kder vlada nalašč in tep-taje pravico ovira vršiti zakon. Ako bi učenec žo bil toliko prevojan jeziko-znanec, ka bi si vedel učno tvarino sam samostalno razvijati v svojem jeziku brez učnikove pomoči, še bi nek pomen imelo, sicer v tem primeru no bi mu učitelja treba bilo; povse inači so stvar suče zarad razkladanja, ktero je v tujem jeziku nepristopno. Še v samosilnih časovih so bili za začetnike večkrat postavljeni učitelje umejoči jezik svojih poslušalcev ; pri nas pa se v ustavni državi tako predrzno , sramotno, vsaj bedasto v oči bije umnemu načinu v poučevanji. Jo li osobja ue znajoča jezika svojih učencev nimajo nikake sramežljivosti, nikako nravnosti ? Ker vode svojo nezmožnost drznejo se itak brezvestno službe prijemati. Priseljenci v naročaj slovensko očevine šo na dolgo in debelotepejo, mlatijo in nespodobno ponižujo našo narodnost in narod, to je skrajna besnost smrdljiva zloraba prijazno gostoljubnosti : tu menim > med drugimi gospodeka proroka Merkurijevega. Komur ni po volji naš narod, naše duševno gibanje in vstajanje iz pogubnega mrtvila, pobori so domov, postavimo v lerckenteldsko okolje in oudi klejieči z baburami prodajalkami, kolikor mu drago ; oča Lang že realgimnaznje- pri deželski dunajski cesti v tretjem razredu, — vsakega nepravičnika mora srečati plačni den. Čujemo, ka ravnatelj mariborskega učiteljišča, razume so po sebi: Nemec, osvobaja svojevoljno učence učenja slovenskega jezika, tega inožino vodimo v knjigo: jNormalien- Nachschlagebuch" v. Matauschek, kder na strani 120. pod številom 182 tole čita: „Praviloma so v vseh kronovinah dolžni učenci učiti se, deželni jezik, kteri se v dotični kronovini gimnazije govori poleg maternega jezika." — Ne učenci, nego jiliovi roditelji in varuhi morejo iz važnih razlogov prositi za osvobojenjo svojih sinov ali varovancev od učenja onega jezika po ravnateljstvu pri deželnem namestništvu." O. Iv, št. 1!). 20. — „Osvobojenje od tega deli c. k. namestništvo samo iz posebno znamenitih vzrokov," .... Popečiteljstvo za uk dno 9. sušca 1850, št. 5156. Ali je morebiti posebna naredba razglašena, povlaščujoča k temu pripravniškega ravnatelja? ta jo osvobodil pro nokoga učenca rodom Kranjca, a drugega Kadgonščana, ki jo s součonci tudi slovenski občil. Toda ne glede na navedeno naredbo, drznem se prod umnim svetom popit staviti g. ravnatelju Kremerju, kako bodo mogel učiteljski pripravnik dovršivši učiteljiščo brez znanja slovenščine poučevati deco v slovenski vladikovini labodski, za ktero je namenjeno mariborsko pripravniščo ? Omenjeni ravnatelj Laug jo tudi tako spravljal mnogaja leta v gimnaziji, 1860. leta je zatajil 21 slovenskih učencev, t. j. prišteval je Neslovencem, in sedaj za gotovo vest rahlo gladi za silno ljubezen, ktero je gojil za slovenski jezik in jega učenje: za razredbo učencev po narodnosti, za pravico v tem merilo in izlasti za točno spolnjevanje navedene naredbo visokega popečiteljstva za uk. — Pripravnikom je na teden v drugem razredu odmerjeno 37 učnih ur, hočeto li mladino zadušiti in v nekih hipovih vso modrost v njo vphati V Tako ravnnnjo in presiljenje so bori zoper vzgajalna pravila, kterih oživljavac bi ravno moralo biti dotično ravnateljstvo. — Vrhunec napačnoga postopanja pa dosega vvajanje knjige: Jieschichte der christliclien Kircho" v. Pr. Dr. M. Robitsch v drugi pripravniški razred, to delo rabijo bogoslovci mariborski za vodilo učenja crkvene zgodovine, debela je 454 strani in draga, in ta se sili pripravniškim učencem! Žalibog ne smem zamolčati, ka ta knjiga ni več primerna učiliščem, veljala bi za dobo pred 1848. lotom, tudi za Bachovega samosilstva, dnes pa se mora prava zgodovina opirati na zanesljivo in pretreseno izvirnico, ter zgodbe resnično soditi kakor so, nikar po onom zastarelem načinu, kder se rado izpričujo, zagovarja, brani, vsaj često opravičuje skoro vso, kar se vrši v zgornjih plastih, kteri podložnike navajnjo in nagovarjajo na ponižnost, ktere sami pogrešajo, pokornost in jakšo bodočnost, dokler sami mastno in udobno uživajo sedanjost. Ptičuni I znamo dobro glas vašega krokanja! Ta zgodovinska knjiga jo glasna priča trdo gospodovavšemu samovoljstvu. — Prvlje se skoro ni druga zahtevalo od pripravnikov, negoli nomščina, a sedaj mahoma nesnosljivo breme, preskok jo prenagel in presilen; želodec prena-det prinaša bolezen, duševna preobloženost pri negodni mladezni rodi brozgo a no jasnosti in vedrine. Kar jih učite, delajte temeljito in primerno aedanji višini dotičnih znanosti, da ne vzgojito nesrečnih površnikov. — Sneg je včera, dne 18. vinotoka zapal na pedenj visoko; v spodnjih Halozah je celo malo obranega. Rodoljubi ptujsko čitalnico so tega mnenja, da so v voč tisoč vtiskih natiska „popit" slovenskih poslancov v graškom dežolnem zboru stavljen visoki vladi dno 11. vinotoka zastran zedinjenja vsoh Slovoncev v ono krono-vino. Ptujska čitalnica je voljna vzeti najmenjc 500 vtiskov. *) Občina grižka [Izv. dop.] Vrli slovonski poslanci v Gradcu! Vi se slavno potegujete za obstanek in čast slovonskega naroda. Lo pogumno naprej. Slovensko ljudstvo stoji za Vami. Pravica jo na naši strani, kder je pravica, tam je tudi bog. Ne vdajmo se! Živeli naši poslanci! Občina griška dno 17. oktobra. — Jano z Golavšek, obč. župan. Jože Potok o, ob. svetovalec. Tolsti vrh, 20. okt. [Izv. dop.] Nozmorno nas je razveselilo, ko smo brali interpelacijo vrlih naših poslancev, da se oni tako krepko za nas v deželnem zboru potegujejo, in lo ena želja navdušuje nas, da bi so skor pravično naše zahteve vresničilo in nam prinesli omiko in blagostanje, ker le zedinjeni Slovenci se moremo na narodni podlagi izobraževati in dospeti na isto stopinjo, ktero zavzemajo drugi narodi v Evropi. Občina Tolsti vrh. Jožef Iskrač, župan. Politični razgled. Znano je, da bodo naš cesar potoval k turškemu sultanu in iz Carigrada obišče sueški kanal. „Pol." graja avstrijsko ministre, ki bo cesarju to potovanje k Turkom svetovali in pravi: „Jugoslovanje (kristijanje pod turškim gospodstvom) bodo v tem videli prijateljstvo avstrijskega cesarja s svojim zatiralcem ; bodo mislili, da se s tem pritrdi, ka je prav, da turška vlada njih bitje pod jarem dovlje in za svojo korist rabi, njih vero in narodnost škoduje .... Avstrija bi si lehko kaj jugoslovanskih oblastij pridobila ; bolje bi torej bilo prijateljstva južnih Slovanov iskati, nego prijateljstvo Turkov. Dobra avstrijska politika bi imela taka biti, da bi Jugoslovanje Avstrijo imeli za varka in prijatelja." V Dalmacijo se pošilja vedno več vojakov. Po najnovojih poročilih vojaki upornikom nasproti niso druzega nič opravili, kakor da so Cerkvice dobili v roko in trdnjavico Dragalj, kteri so uporniki protili, oteli in z živežem preskrbeli. Dalmatinski zbor ni še razpuščen, kakor smo zadnjič poročali po dunajskem listu, temuč lakonska večina jo lo nasvetovala, da so za neodločen čas zapre, in potem zbornico zapustila. Narodna manjšina je namreč predložila nič menj kakor 210 peticij za vresničenje §. 19 dr. osa. postav. 0 o s k i „Nar. Listyu odsvetujejo vsak zbor poslancev in zaupnih mož cislajtanskih strank in pravijo, da mora krona sama v akcijo stopiti. Slovaški narodnjak dr. Hurban, je v tiskovni pravdi v Pešti obsojen na 0 mesecev sedeža in 200 gld. globe. Poljski klub gališkib poslancev jo sklenil lansko resolucijo zopet staviti. Ob enem so posvetuje o adresi na cesarja, ki jo je sestavil grof Vodzicki. Pred volitvijo (22. t. m.) so bili plakati Ziemialkovsko stranke z zidov potrgani in voditelju judov okna pobite. V tirolskom deželnem zboru je obveljal nasvet Greuterjev, ki dež. volilni red tako spremenjuje , da ima vsak občan (ki sicer ni izključen od volilno pravice) tudi pravico voliti za deželni zbor brez ozira na plačevanje davkov. Na Špaujskem so kortesi zopet začeli zborovati. Prim je rekel, ka je želeti, da se kmalu voli kralj. Vojaki baje hočejo Prima voliti. — Republikanski upor nikakor ni šo zadušen. Razne stvari. * (Domoljub.) V Pragi je bil 13. t. m. veličasten pogreb, kte-rega so se vsa društva predmestja Smihova in nad 15.000 ljudi vseh stanov vdeležila. Kdo pa je bil oni, ki so ga s toliko častjo k večnemu počitku nesli? Bil je čisto priprost mestjan iz Kosira blizo Smihova, z imenom „Blažek." Časniki so nekoliko dni prej bili polni pripovesti, kako se je pri zadnji volitvi 29. sept v Smihovu neki volilec, bolan in že 8 sv. zakramenti na pot v večnost spreviden na vozu na volišče zapeljati dal, da bi tako svojo *) Vprašanje slov. poslancev se bode še enkrat in sicer kolikor mogoče razumno za prosto ljudstvo poslovenilo na narocbo pol. društva v Mariboru in razposlalo v C00O istisih med narod. Vred. dolžnost kot državljan in zvest Ceh izpolnil. In ta volilcc jo bil gori imenovan Blažek. Slava njegovemu spominu! Slovenci! kadar pridejo volitve, po. »nemajmo rodoljubje češkega sobrata ! Ne dajmo h preplašiti, ne pregovoriti tujim vrinjenemu, ki ne poznajo za rane slovenskega naroda drugega Itka, kot zasmeh iu despotizem. Telegram „Slov. Narodu." V L j u bij Ani, 22. okt. Deželni zbor kranjski je bil rienes popoldne ob treh, tako da ni nihče pričakoval, od c. kr. deželnega predsednika Konrada na cesarjevo povelje za letos zaprt in se sesija inora končati. Mislimo, da zarad tega, da se ni moglo posvetovanje glede drzavopravne resolucije začeli. Dolično poročilo odborovo je bilo že razdeljeno. — Živela Slovenija!! Slovenoi! Vsi slovenski časniki naznanjajo v črnem obroben žalostno novico o Janežičevej smrti. „Slovenski Narod" v Mariboru je že prinesel tužno gla sovo treh slavitih rodoljubov. Prvi se jo oglasil visokoučeni naš Dav. Trstenjak. Prav živo in milo popisuje veliko zasluge rajnega Janežiča o slovenskem uarodu in predlaga, naj bi Slovenci rajnemu postavili spodoben spominek. Trstenjakove misli so tc-le : „Naj bi pri vstopu k družbi sv. Moliora prihodnje leto udje razen letnine dodali vsaki po 10 kr., po tej poti bi se nabralo okoli 1300 gld. Za 300 gld. bi so Janežiču omislil spodoben spominek. Letni oi stotki od 1000 gld. pa bi se dajali za darilo pisatelju, kteri bi družbi izročil najboljše delo za natis, in to bi bila vso žive dni: „Janežičova ustanovitev". Res blaga, zlata vredna misel! — Tudi odbor družbo sv. Moliora so je, hitro potem, ko jo njen tajnik Janežič svojo oči zatisnil, to misli poprijel : Jancžič mora dobiti spodoben spominek. — Komaj so so vsi odborniki po dokončanih šolskih počitnicah v Celovec vrnili, napravila so je 9. oktobra seja, pri kteri so bili pričujoči vsi odborniki in so so posvetovali, kako naj se postavi Jane žiču spodoben spominek? — Sklenilo se je enoglasno to-le : 1. Naj se Slovenci naprosijo, naj „Besednika", kteri je zdaj udovi in sirotama edina podpora, prav izdatno podpirajo. 2. Naj se Slovenci vabijo, da pošiljajo denarja za „Janežićev spominek". Od tega dnarja se obrno 300 gld. za spodoben spominek na grobu, kar se pn več nabere, naj se vloži v hranilnico na obresti. Eno polovico toh odstotkov dobiva Janežičeva hči Olga do svoje smerti, eno pa njegov sin Kvgen do svojega 30. leta. Odbor, ki nabrani dnar oskrbljujo, vzdiga vsako loto obresti iz hranilnice in jih izroča Janežičevej vdovi, dokler udova ostane in otroka ne postaneta polnoletna. Udova mora te obresti obračati za spodobno odgojitev imenovanih dveh otrok. Ko pa udova umrje ali se omoži, dobi njene to dolžnosti in pravico otrok postavni varh alijerob. Kader Olga umrje ali pa Kvgen 30 let star postane ali pa tudi prej umrje, napravi so iz tako oprošteno polovico ali polovic shranjene istine ali glavnice tako imenovana „Janežičeva ustanovitev", do kterc ima pravico naj pred Jano-žičova rodovina in žlahta, potem iz gornjo in spodnje rožno doline, in slednjič sploh na Koroškem rojeni slovenski učenci. Pravica, to ustanovitev ali štipendijo deliti, pripada odboru družbo sv. Moliora. 3. Nabira za „J.'iiežićev spominek" naj so raztegne na pet let in naj so voli poseben odbor treh gospodov, ki darila v ta namen dana sprejema in oskrbljuje. 4. Na to nabiro duje družba sv. Mohora celili pet let vsako leto polovico čistega dobička, ki jej po plačanih stroških iz vsakoletnega računa ostaje. Tako je sklenil družbin odbor in jo — tako mislimo — gotovo ravnal po volji celega naroda slovenskega. Zasluge Janešičevo so nepopisljive za ves narod , — vos narod naj mu tudi stavi spodoben spominek. Janežič jo brez vsega dobička delal za ves narod in ni si nabiral zakladov, ki bi jih zapustil svojim otročičem. Od leta 1852 do leta 1«G8 je brez vse plačo čisto zastonj spolnoval težavne dolžnosti tajnika družbe sv. Mohora. Časniki, ki jih jo tako marljivo in skrbno na svitlo dajal, niso si dobili nikoli toliko naročnikov, da bi si bil rajni kaj na stran djati za svojo družino. Bolehal in bolehal jo leta in leta in tako veliko denarja potrosil na zdravniku in zdravila. Mladini pisateljem, ki so mu pošiljali rokopisov, je plačeval njih izdelke čez mero dobro, da bi jim veselja narojal in jih vnemal za daljše dclovnnjo na polji narodnem. Naročnine, ktero so povoreniki nabirali po raznih mestih, ni dobival cele, temuč moral je pogostoma zgube trpeti, ktero so znašale sto in sto goldinarjev. Zdaj se lahko vrjamc , da si Janežič ni nabiral zlala in srebra, si ni nabral dolžnih listov z visokimi kuponi. Zdaj se lahko verjame, da so ga na sinertni postelji zdihljeji posilili iu solze polile, ko je pomislil, kaj bo ž njegovo družino. Naravnost povemo, da smo mu britko ure poslajšovali in sladili s tim da smo mu rekli: Slovenski narod tvoje družine pozabil in zapustil ne bo. Slovenci! Na smrtni postelji in že umirajoč se je Janežič Vas prijazno spominjal in Vam priporočal svoja dva otroka, med kterima šteje Olga 14, Evgcn pa 8 let. S tim upanjem jo Janežič umrl, da so bodo Slovenci usmilili njegovih otrok. Slovenci! ali so je rajni mar motil ? Ali ne boto poiskali po v8ehkotih in predalih in radi položili za Jauežičov spominek posledujega krnj-oarja, ki bo služil na čast celemu narodu in a prva podpiral Janežičcve, za njimi pa drugo slovenske otroko ? Slavni bratjo naši Cehi so Zdenki Havličkovi nabrali tavžento za doto in jo poslavili z imenom : „liči češkega naroda". Nas Slovencev ni sicer toliko kakor Čehov; pa vendar nas jo 1"9 milijon, in ako vsaka glava lo po krajcarju dajo, dobimo že lep dar za uboga otročiča in za njima za drugo slovenske učence. Za odbornike, ki bojo nabirali in oskrbljovali podarjeni dnar, so se izvolili ti-le gospodje: Diirnvvirth Kari, iptrttval v t'elo\škem seminišču, B. C llossbachcr, trgovec in Kinšpieler Lamhrrt, školji tajnik v Celovcu. Dnar unj so p šdja pod napisom: Diirnvvirth Kail, špiritiial v (-Vdovcu. Vse, kur ie pošljo v ta namen , bo razglaševal Jancžičin časnik „Besednik" in prevzel se bo vsak darček z hvaležnim srnin. Po petih letih se pa položi celi račun od te nabire za Jauežičov spominek. Lepo prosimo, da vsi slovenski časniki to nabiro okličejo! V Celovca, 11. oktobra 1809. Odbor družbo sv. Mohora. Popravek. V uvodnem elankii polovint) spodaj beseda „ti<-bitja" '.adnjega lista naj so popravi v zadnji vriti prvu ' nžitja." okolo 14 let star, ki je slnven.šrine in nemsniic popolnoma zmožen in dovrši 1 vzaj 1 leto niže realke, sprejme se v uk v speče i-i,j«-iivi prodajalltlci M. Berdnjsa na graščinskem trgto v Mariboru. OZNANILO Platnina. Mano za obleko, siikniiia. jopici, plašči so bodo kratko časa v prodajalnici : gosposke ulice št. 113 v izvenređni prodaji oddajali in se bo vso blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor so v f a b r i k a h dobiva, prodajalo. Cena. IMilniiia ~&ffi 90 kr. 1 trobela 30 vatlov polplatnino....... 5 gld 1 » 30 „ crea9-a........ 7 „ 1 ,i 38 „ trdega platna...... 11 „ I n BO ,, holandskega....... 18 „ (i platnenih robcev Chiffon, Toilletbrte, Naturel vatel po........15 'J8f~ Perila mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po eeni. IVIiiziii prti in pr*tioi. iUST" ■*!«•»«ii za obleke največi izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najbolje baze. Suknina za suknjo, hlače, kožuhe, double, velour po čudovito nizki ceni. Jopiči in plaiči pn razni ceni, velika zaloga. Več 1000 vatlov zavrnikov (kosov platna) po 5, G, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni. Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili. U^F" Na to izvenredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimo pristavljajo, da smo porok za vsako blago, ki se pri nas kupi. Prodajalnica dunajskega blaga Prodaja so samo in edino le v gosposkih ulicah si. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru. trgovec v Oolji priporoča iz zvoje dobro založene specarijske štacune, prav po nizki eeni in pri pošteni postrežbi, posebno: Kuba, Cejlon, Laguavra, Rio Kale; rafin. in melis cuker; boljši Genuezer in Seccer uliveiiolje; 1'ctrolcum; nove sladke pugl mandelnc; nove sultan rosinc; Smirner civebc; nove Oge in rožice; laške lešnike , švicarski sir; apolo sveče; pravi Jnmnjkarum; punč; Raster, IHencšer, Pikolit vino; vinski cvet; itd. VK*7' Založuje z premogom (Steinkohle) in apnom. ;> W Preskrbuje zavarovanje zoper ogenj pri prvi ogrski zavarovalni družbi. Tu«il vzame fantu 14—Iđ i>t starega« Ki slovensko in m>iii*ko /.na, Ko,| za učenca. Lastniki: Dr. Jato Voanjak In drugi. Tiskar Hduard Janilć.