64. številka. Izdanje za nedeljo 30. maja 1897 <▼ Trato, T soboto zvečer dne 29. maja 1897.) Tečaj XXII. „DDIlVOaT" lakaja p« trikrat na teden v ieitlb lažjih ob tovkih, 6*trtkih 1» eobotah. Zjutranje »danje izhaja ob 6. ari sjntraj, rečemo pa ob 7. «1 večer. — Obojno ladanje atane: te Jeden meaeo . f. 1.—, izven Avatrija f. 1.50 ■a tll DAVAO . . . 3.— .nm 4,M *e pol leta ... 6.— . ; a 8.— C« vm leto . . , 1»._ . , .18,- Naraftalaa le plafiavatl iipra| aa laraibe fcrai prllaieae aaro&nlae se aprava ae azlra. Poaaaifoa številke te dobivajo t pro-dajulnioah tobaka v Iratu po S nvi. laven Trata po 4 nT«, EDINOST Oglati m radona po tarifa ▼ petita; sa aaalove a debelimi irktnl te plaćaj« froitor, kolikor oblega navadnih vratio, oalana, osmrtnice in jame zahvale, do* mafti oglati itd. ae računajo po pogodbi. Tal doplai naj ae pošiljajo uredništvu ulica Caaernta št. 13. Vaako piano mora biti frankovano, ker nefrankovana ae as »prejemajo. Rokopiai ae ne vraftejo. Naročnino, reklamacije in oglaae apra jeraa upravništvo ulica Molino pio-colo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je pla&evati loco Trat. Odprto reklama eije ao proate poStnino. 81 ,F «NN*«M f mm". Razmere na Primorskem. (Govor posl. dr. Ferjaniiža, v seji zbornice poslancev dno 13. maja I897).j (Dalja) Ta čin nasilstva, ta čin najdrzneje objestnosti je bil predmetom razprav v javnosti, in poslednji gosp. govornik je prigovarjal temu, da oficijozni listi odpirajo svoja predala razpravam o takih predmetih. (Pohvala na desni.) Sleherni dostojni list mora odpirati svoja predala, da se primerno ožigosa taka infamija, kakoršna se je dogodila zastopnika tržaškemu. (Živa pohvala na desni.) Ako so torej stvari zadobile tako obliko, ako je mogoče kaj takega, ali ni, da moramo vprašati: Dfc, kje pa tiči vzrok temu ? Ali se ne vprašamo: Taki odnošaji ne nastajajo kar Čez noč, take stvari trebijo pripravljanja, take stvari se razvijajo polagoma, kako so se mogle razviti take stvari P Vsa-kako ne drugače, nego po prizanesljivosti od strani onih organov, ki bi bili ravno poklicani, da malce gledajo na prste smćri, ki se uveljavlja tu! Ali nismo tu opravičeni do vprašanja, kako dolgo misli vlada še trpeti te odnošaje v Primorski, te odno-daje sosebno v Trsta? Morda tako dolgo, da se odpravijo iz državnega zastopa avstrijskega še ti štirje slovanski zastopniki ? Potem bode imela vsa Primorska izključno le italijanskih zastopnikov, potem bode pa tndi pripravljena za Italijo (Odobravanje.) in ta Trst, za kateri žrtvujemo in žrtvujemo neštetih Bilijonov, ker sno si hoteli zagotoviti ta jedini emporij Avstrije, naj se še na dalje odtujuje avstrijski državi! < Vlada, obveščena o vseh teh odnošajih, nam je podala pred dvema dnema takov odgovor na interpelacije, da smo kar strneli, kako da je mogoče o takih odnošajih tako odgovoriti na tem nkestn. (Pohvala.) Mi obtožujemo lokalni vladni aistem v Primorski radi odnošajev, kakoršni so isti tam doli, a vlada povprašuje prav tiste obtožence (Veselost.), postavlja toiej obtožence za sodnike v lastni stvari. (Veselost) To je naša večna pritožba, da postavljajo kozla za vrtnarja (Prav dobro 1), da se povprašuje namestnika tržaškega in dotične okrajne glavarje in kogarsibodi, ki gospoduje tam doli. Ali more dni, v čegar okraju se je kaj dogodilo, opisati Stvar tako, kakor se je vršila ? On ve, da stvar pade vsikdar zopet nanj in zato gleda, da stvar Oblati. (Posl. dr. Lenassi: Prav tako, kakor v le-gitimacijskena odseku!) Legitioaacijski odsek nq vas ne moti. Meni je navada, da podajem objektivnih poročil in uve-rite se, da bodo moja poročila objektivna in resnična. (Pohvala.) Toda jaz se danes nočem omejiti le na trditve, ampak hočem dokazati na podlagi odgovora na interpelacije samega, kako pristranska so ta poročila, da se ne bode zahtevalo od nas, da moramo verjeti to, kar objavlja vlada in pripoveduje zastopnik vlade. To je naravnost insinuacija, ako pričakujejo od naa, da bodemo smatrali ta aradna poročila resničnimi in nepopačenimi. V odgovoru na inter-pelacije se kaže, da je tam, kjer se pripoveduje, da so Italijani kaj storili proti Slovanom, vse ubla-teno in pokrito, da se malo-ne opravičuje vse to. Tu je rečeno n. pr. (čita1): ,Ne morem pustiti neomenjeno, da se je dogodilo nekoliko izzi- vanj in izgredov tudi od nasprotne, to je italijanske stranke, sosebno v Trsta in v okolici, kakor je tudi povodom volitve v Poreču, dne 10. marca t. 1. došlo do jedne demonstracije proti slovanskim volilnim možem in dne 14. marca v istem mestu do grdega postopanja z jednim slovanskim prebivalcem". Povsodi vidite le jednino. (Veselost.) Videli bodete, koliko množin je i>ri Slovanih. Pozneje je govor o Kopru in o nabornem lokalu, kjer je kričala jedna oseba: .Morte ai Croati !• V vsem odgovoru na interpelacijo nisem našel ničesar poleg tega jednega „Morte ai Croati", in vzlic vsem podrobnim poizvedovanjem, ki jih je zaukazal ministerski predsednik oblastim v Primorski, nahajam le ta jedini vsklik. Toda, če se že niso opazili in poizvedeli vskliki proti Hrvatom in Slovencem, pa vsaj one drage vsklike, ki so se vršili v drugem zmislu, bi bile morale vzeti na znanje avstrijske oblasti ter obvestiti nas o njih, kajti naša ušesa niso gluha in naše ljudstvo je čulo te vsklike. Ko se je moralo konsta« tovati, da je jednega Slovana poškodovalo kamenje, lučano od jednega Italijana, je ta rečeno med dragim prav bistroumno: Ranil ga je lahko, toda ne neznatno. (Živahna veselost.) Gosp6da moja! Napaden je bil tudi neki c. kr. profesor Frankovid, in tu je rečeno: nekoliko dečakov je vrglo jeden kamen (Živahna veselost), ki se je dotaknil njegovega klobuka. Gospdda moja! Trebalo je več dečakov, da so vrgli jeden kamen. (Veselost.) Prosim, take smešnosti se nam ponujajo tu in se pričakuje od na.«, da bi smatrali to za resnično in objektivno. (Veselost.) Na drugem mestu se glasi, da so Slovence in Hrvate — ne vem, kdo je bil — napali fantiči, skriti na preži. Tu imate zopet dečkov, od katerih dečkov jednega so pozneje zaprli. Dečki se vendar ne zapirajo. (Pride še.) 0 žalostnem dogodku oa Opčinah so stavili po&l. S p i n č i ć in tovariši v seji zbornice poslancev dne 24. maja 1897. nastopno interpelacijo do nj. ekecelence, gospoda ministerskega predsednika in do nj. ekscelence, gospoda ministra za deželno brambo: V nedeljo dne 9. t. m. ob 10 >/». uri zvečer je vsklikal Ivan Sosič od Antona z Opčin: ,Živio svetli cesar Fran Josip 1* in „Živela Avstrija" I Vsled teh vsklikov je prišel k njemu vodja orož-niške postaje Giovanni Sardegna (ki ne pozna slovenskega jezika in črti Slovane) še z drugim orožnikom in je jel kričati nanj. Na to je pristopilo k njim še nekoliko drugih mladeničev, ki so bili se Sosičem skupaj popoludne. Isti so nagovarjali Sosiča, naj hode miren in da naj gre raje žnjimi na liter vina, nego da bi ga zaprl orožnik. Sosič je odgovoril na to, da njega ne more zapreti nikdo, ker ni storil ničesar, nego da je vsklikal .živela Avstrija" in „živio naš svetli cesar" 1 in da bode še vsklikal, kar je tudi storil takoj. Na to ma je rekel postajevodja Sardegna, da ga aretuje v imenu zakona. Sosič je izjavil, da ni storil nič slabega, je ponovil omenjeni vsklik, in je rekel, da se ne more pustiti zapreti radi 4tega. Tovariši Sosičevi so ga hoteli vzeti seboj ▼ gostilno, kar pa jim je prepovedal postajevodja; potisnil jih je potem v neki kot pred gostilno in je tam uklenil Sosiča, ki se je branil rahlim od- porom, ne pa se silo. Potem se je nabrala velika množica, ki je prosila postajevodjo, da bi na njih odgovornost odklenil Sosiča in ga izpustil, da ga sprovedejo domov, v kar je bil tildi pripravljen Sosič. Sedaj je prišel Anton, oče Sosiča, vprašaje postajevodjo na dostojen način, zakaj da hoče are-t )vati njegovega sina, in ga je prosil, naj izpusti sina. Tedaj je jel postajevodja kričati še na očeta, naj se takoj oddalji v imenu zakona. Razume se ob sebi, da se oče Anton ni oddaljil, marveč je rekel, da, ako je kaj zagrešil »in, naj ga povabijo pred sodišče, kjer bode pripravljen na odgovor; rekel je nadalje, da je pripravljen nositi eventu-valne stroška, a da se ne oddalji, dokler ne bode osvobojen sin; saj ga poznajo (očeta) in vedo, kje stanuje in da je tu posestnik. Zopet so prosili drugi ljudje postajevodjo, da bi izpustil Sosiča (sina); a vzlic temu, da se je množica vedla povsem mirno, je poslal postajevodja orožoika, ki je bil žnjim, v finančno kasarno po azistenoijo finančnih stražnikov, ki pa niso prišli. Orožnik se je povrnil brez azistencije od strani finance; na to sta žandarja prijela Sosiča (sina), ki je bil uklenjen in ki se je držal nekega drevesa, ali nečesa drugega, in sta ga odtrgala, tako, da je padel na tla. V tera hipu je pristopil oče bližje, hot6 vzdigniti sina, n:i kar je zakričal poslednji: „Oče, pustite me, ker me boli". V istem hipu je zakričal postajevodja na očeta, naj ga i/.pusti v imenu zakona, na kar je izjavil oče: „Jaz ga ne izpustim; ako je zagrešil kaj, sem tudi jaz, torej zaprite naju oba, ali pa nobenega". Množica je bila sedaj že nekoliko razburjena. In ravno v tem trenotku, ko je Sosič ležal uJclenjen na tleh, prebol ga je postajevodja z hoda• lom v trebuh. Opazivši, kaj se je zgodilo, in ko je postajevodja obrnil bodalo sinu v trebuh, je zakričal oče: „Ne gospod, ne gospod 1" Potem je obrnil postajovodja bodalo tudi proti očetu, ki pa je hitro odskočil. Že prehoden je skočil Sosič po koncu in je zakričal: „No, sedaj ste zadovoljnji". Gnan od orožnikov je šel Sosič pred orožniško kasarno, oddaljeno kakih sto korakov. Ker je bila ista zaprta, so morali zvoniti in čakati nekoliko minut, med tem se je zgrudil Sosič v nezavesti z obrazom na tla. Množica je kričala, naj mu odvzamejo verige, na kar ga je odklenil drugi orožnik. Kmalo na to so morali Sosiča odvesti v bolnico v Trst, ker je rana jako nevarna, in se sploh ne ve, da-li jo preživi. To spričajo lahko 50 in več oseb. Iz tega je razvidno, kako se je zvršila stvar, da torej vsa krivda p&da na postajevodjo. Razvidno je tudi, kako mirno in dobro je ljudstvo, ako se pomisli, da je bilo navzočih nad 100 oseb in se vzlic temu, ob toli groznem činu, ni nihče dotaknil orožnikov, ampak nasprotno, le prosili so orožnika. Vrhu tega čujemo, da so zaprli več oseb, med istimi tudi očeta in brata ranjenčevega. Ker je ta, od očevidpa dne 10. maja narekovani opis groznega dogodka jako različen od onega, ki ga je podal gospod vladni zastopnik baron Czapka v seji zbornice poslancev dne 13. maja t. I., in ker toliko ta dogodek sam, kakor tadi uradno poročilo o njem, lahko dokaj pripomoreta v označonje odnošajev v Primorski; ker je bilo £6 čuti tudi drugih tožeb o postopanju c. kr. orožnikov v okolici tržaški, sosebno pa zoper postaje-vodjo Giovanni Sardegna — katerega, mimogrede bodi povedano, jemlje v svojo varstvo list „Piccolo" kakor nepristranskega orožnika; in ker si postopanja varstvenih oblasti se moreno tolmačiti drugače nego kakor izzivanje Slovanov, da potem nastopajo proti istim ; si dovoljujejo podpisani vprašati njegovo eks-celenco, gospoda ministerskega predsednika kakor vedjo ministerstvo za notranje stvari in njegovo ekscelenco, gospoda ministra za deželno brambo: 1. Ali sta njiju ekscelenci pri volji, dati ne-mndama po nepristranskih funkcijouarjih strogo preiskati dogodek, koje bil dne 9. maja 1897. na Opčinah po orožniku z bodalom zaboden uklenjeni m na tleh ležeči Ivan Sosič od Antona, ter po-svati krivce na odgovor ? 9. Ali sta pri volji njiju ekscelenci, da sploh data preiskati postopanje c. k. orožnikov v okolici tržaški, ter odrediti, da se tam namestijo nepristranski, svoji nalogi sploh in v vsakem pogledu dorasli in jeziku prebivalstva vešči orožniki ? Na Dunaja, 24. maja 1897. Politiike vesti. V TRSTU, dne 29. maja 1897. Državni zbor. V zbornici poslancev so bili včeraj zopet viharji. Bila je zopet hnda borba med •bstrukcijouiati in pre^sedništvom zbornice. Podpredsednik zbornice Abrahamovič je postal jako energičen. Povedal je odkrito obstrukcijonistom: Vam je jedini namen ta, da preprečite vsako razpravo, predsedništvu pa je dolžnost, postopati proti vam brezobzirno. Opozicija je zahtevala v zmislu svoje taktike, da je dvakrat glasovati po imenih o vsaki peticiji. Ali predsednistvo je ostalo pri svojem sklepu: nijednega predloga opozicije ni hotelo dati na glasovanje, ako mu je bil namen zgolj oviranje in zavlačevauje razprav. Vsled tega so kar besneli na levici, toda vzlic vsem protestom levice je zbornica prešla na dnevni red, v razpravo o načrtu o sodnih pristojbinah. Predsednik je dal besedo posl. Schiickerju, ki bi bil moral govoriti že v seji pred-minolega torka, a je takrat — kakor se spominjajo naši čitatelji — obstrukcija onemogočila vsako razpravo. Istotako je postopala včeraj. Scbttcker ni smel govoriti. Kričali so okolo govornika, teptali i nogami ter žugali predseduistvu: Proč I Proč J Vrišč je trajal nad jedno uro. V tem vrišču je napravil podpredsednik odločen korak: vzel je Schtickerju besedo — ter jo ob burnih protestih Nemcev podelil posl. Pacaku. Levica je besnela, desnica je ploskala viharno. Slednjič se je načrt o sodnih pristojbinah izročil odseku 36 členov. — Glede predloga posl. Daszynskega, da se razprave legitimacijskega odseka proglasijo javnimi, je izjavil predsednik, da se je že opetovano odklonil ta predlog. Zato mora povprašati zbornico, da li naj se glasuje o tem predlogu. Zbornica je i odločila potem, da ne. Potem je nadaljeval vrišč, dokler se ni dvignil podpr., da zaključi sejo. Kar se je oglasil za besedo ital. posl. Ciaui, ki je zahteval, da naj se vendar enkrat prične meritorna razprava i o predlogih, tifiočih se razmer na Primorskem. Tudi dr. L a g i n j a je izrekel željo, da bi se ta razprava zapričela čim prej; zajedno je prote9to-val proti besedam Ciani-a, ki je govoril •italijanskih pokrajinah. Dr. Laginja je rekel, da mu je, kakor zastopniku jednega dela teh pokrajin, doli-nost, oporekati takemu označauju. Jaz poznam, je \ rekel, pokrajino tirolsko, v kateri biva Italijanov, ; a ne poznam ital. pokrajine tirolske. Poznam pokra- f krajino Primorje, v kateri biva Italijanov, in sicer v manjdini, ne poznam pa Primorja kakor italijansko pokrajino. Tako je dr. Laginja pošteno Svrknil gospode, ki hote videti vse laško, kjer ni. — Sicer pa je obljubil predsednik, da pride meritorna razprava o odnošajih na Primorskem na dnevni red prihodnje seje, ki bode v torek. Slednjič so predlagali Poljaki, naj se spremeni o p r a v i 1 n i k zbornice. V znamenju viharjev se je začela seja in v znamenju viharjev se je zaključila. Ako smemo verjeti gosp. Schonererju, pride še hujše. Ta mož in voditelj armade obstrukcijonistov je obljubil aanueč za prihodnjo sejo nov zistem obstrukcije, kakoršnega še ni videla zbornica. Kakor kaže, hočejo gospoda skrbeti za spremembo repertoira, da nam ne bo dolg čas. Parlament se zabava, le škoda, da ne na lastne stroške. Včerajšnji viharji bodo menda povodom „častnim aferam*. Pričakovati je nekoliko dvobojev, ako se •tvar ne poravna. Ve« členov desnice je posvalo na dvoboj Nemca Pesslerja, ki je rekel, da je v zbornici 171 ničvrednežev; a tadi Nemec Prade je pozvan na dvoboj. Kako sramotno je postopala vladna stranka na Hrvatskem povodom zadnjih volitev, o tem priča nastopni nečuveni dogodek, o katerem poročajo „Slovencu": .Sramoten za vlado je vzlasti izid v Berlogu v Granici. Za vlado je kandidiral neki pravaški renegat, ki je nekdaj rekel, da naj ga na lipo obesijo, ako bi se kdaj stranki odrekel. Borba je bila trda in vlada je zmagala samo z jednim glasom — ubojskim. Pred malo časom je namreč jeden volilec jednega ubil in oropal. Da vlada zmaga, peljali so ga žandarji iz ječe glasovat za vlado in ostal je še celo na banketu z vladnimi drugovi in novim zastopnikom ! Res lepa družba! In vzlic vsem tem in obilnim drugim poznanim in nepoznanim dejstvom drznejo se protivne novine obsojati opozicijo, da je razvila burno agitacijo, čeravno ji je vlada postavila tako zapreko se svojim novejšim udarcem. To je skrajna nepoštenosti — Koliko časa more iti še tako naprej ?• Mi skoro ne moremo verjeti tega, kar poročajo tu .Slovencu". Ali, ako je res, potem je vladajoči zistem na Hrvatskem res že zlezel na najniži klin na lestvici mor&le. Različne vesti. Naša izzivanja. Na Primorskem se govori in potem odmeva tudi na Dunaju, da smo Slovenci sami krivi, ako ue nam je dogodilo kaj neprijetnega, ker — izzivamo! Mi trdimo sicer vedno in vedno, da ne izzivamo, ampak da se le branimo; trdimo, da so kriva le laška izzivanja in žaljenja, ako prihaja do krepkeje reakcije tu pa tam med nami. O tem govore tudi vsa dejstva. Toda iz-vestni gospodje ostajajo vendar le pri tem, da mi i izzivamo. Seveda so si pa tudi ozirom na nas i Slovence konstruirali poseben poj m o izzivanju. Po njih razumevanju moramo pa že pripozuati, da • res „izzivamo". Neki imenitni gospod v Kopru je rekel povodom izgredov: Die Sloveneusindselber schuld, vvenn sie angefalleu werden, weil sie auf der Gasse laut slovenisch sprechenl! To je: Slovenci so sami krivi, ako jih napadajo, ker govore glasno slovenski na ulici! Sedaj vemo, s čem izzivamo! In pripogniti nam je glavo in skesano pripoznati svojo krivdo: d&, rei izzivamo! I To je: ako res znači izzivanje žeto, ako rojaki iste krvi govore med seboj — po svoje! Pot do pokore in odpuščenja nam je jasna sedaj: postanimo vsi r e n e g a t j e, zaničujmo svoj jezik, sramujmo s« ga! In če se že prav ne moremo otresti te .slabosti*, ljubezni do svojega jezika, potem pa kažimo svojo dobro voljo do poboljšanja s tem, da po ulicah govorimo svoj jezik le šepetaje, da ne bi koji teh odurnih, barbarskih zvokov udaril na uho onih, ki — ne izzivajo 1 Taka je torej krivda, kakor nam jo pripisujejo izvestoi imenitni gospodje. Le čuditi so moramo, da se niso tudi v zbornici poslancev v tem zmislu označila naša izzivanja. Gori gotovo še nimajo pravega pojma o naših — izzivanjih. Ako bi poznali naša zločinstva v polni meri, gotovo bi se ogibali naših poslancev kakor garjevih ovac. Ali izzivači smo, to stoji t Tajen ssstansk italijanskih duhovnikov Primorja. .Naši Sloari* je sporočila verodostojna oseba, da razpošiljajo duhovniki Zanetti (italijanski poslanec na Dunaju za Goriško in člen liberalnega kluba italijanskega;, Bonifaciđ, Tem-pesta, Stacul, Janossevich in Mioni (ta poznani prijatelj naroda) poziv do italijanskega duhovstva Istre, Trsta in Goriške, katerim vabijo na konferenco v prostore „Circolo S. Giuato" v Trstu za dan 2. junija t. 1. Ta sestanek ^naj bi trajal od 81/1—l in od 3—6 Hre. Razpravljalo se bode „deir azione cattolica nel Litorale" (o katoliškem delovanju v Primorju). Ker povdarja omenjeni oglas, da treba držati vse tajno, kar se bode govoiilo in sklepalo, moramo misliti, da se bode malo govorilo o delovanju katolicizma (kajti temu se ni treba bati javnosti), ampak mnogo o italijanski politiki. Tjko poroča .Naša Sloga*. Nam pa pišejo iz Istre o isti stvari: Sestanku mladih reformatorjev-duhovnikov je bajo namen .azione cattolica", to pa je v resnici: zjedinjenje v akciji i — židoliberalci. V utemeljenje te trditve bodi navedene: 1.) Ustmeno so averjali najsanesljiveje prijatelje moje, da se bode razpravljalo na sestanka i a.) O potrebi organizacije katoliško-politiško-narodne; b.) O eventuelnem predlogu za osnutje po-litiškega društva; c.) O društvenem glasilu. 2.) Priporočajo tajnost. 3) Na sestanek niso povabili duhovnikov, onih značajnih duhovnikov, ki so pokazali, da se ne strinjajo z žido-liberalci. Po takem ne bodo raspravljali na korist Cerkve in vere, ampak o italijanski narodnosti, da prihite na pomoč italijanskim židoliberalcem zoper Slovane. Zato moram klicati kompetentnim krogom: Videant consules! Toda gotovo je, da bodo tudi med Slovani iskali podpore, oziroma, da bodo ponujali tudi Slovanom delnice, kakor je bilo s pokojnim „11 Popolo*. Nikdo naj se torej ne da prevariti. Slovanski duhovnik naj pomisli le na dvoje, ko pridejo k njemu sladkimi besedami in prijaznim obrazom: pomisli naj, da je sklicevatelj Zanetti člen proti-katoliikega kluba in da ima „Circolo cattolico' svoje prostore v hiši žida, liberalca in progressovca — Mojzesa Luzzatta. Ti dve dejstvi označujeti popolnoma ona reformatorje, ki se pripravljajo za delo in sklicujejo sestanke, a si ne upajo z resnico na dan 11 Na to limanico menda ne pojde noben slovanski duhovnik! Noben .slovanski duhovnik naj ne gre na limanico ] ljudem, ki pod krinko katolicizma tirajo it ali-j a n s k o- n a r o d n o-l i b e r a ln o politiko! Svarili smo in nadejamo s«, da ne zastonj!! „Ogni giorno unau. Po naše bi se reklo: Za vsaki dau jedno. Pod tem naslovom prinaša židovski „Piccolo" sleherni dan po jeden slab dovtip v j zaključek svoji bogati „croaique Bcandaleme". i Tako ima tudi veleč. g. župnik Jurca v Rojauu j za sleherni dan na razpolago kako „pokoro", da se — zabavajo Rojančani. Par dni je bil prenehal sicer ae svojimi .pokorami", toda te dni je pričel zopet, zatrdivši, da tudi po drugih župuijah tržaških nalagajo duhovniki .pokore". — To je to res, veleč. g. župnik, toda ne smete pozabiti: Est modus in reous! Pokore, ki se nalagajo v cerkvi, morajo biti primerne resnosti in svetosti namena 1 Ni žal besede ni iz naših ust, ako hočete navajati vernike po primernih pokorah do molitve, zmernosti, poštenja in nravstvenega življenja. Toda tistih po receptu „Piccolovem" „Ogni giorno nnaa, ne moremo smatrati drugače, nego od — smešno strani. Med „pokorami" tega tedna sti bili n. pr.: »Danes ne smete jesti črešenjl" — in pa: .Ne smete si d e 1 a ti „r t z z i" (kodrov)!!41 Gospod župnik, to je smešno, prav zares. Sicer pa je značilno za .pokore" že to, da gospod župnik nikdar ne pozabi na posvarilo vernikom: .Pa no pravite tega okolo, đa ne p r i d e v t i s t o nesramno „Edinost"! Gosp. župnik torej niti sam ni popolnoma uverjen o umestnosti svojih — .ogni gioino una". j Iz Rojana nam pišejo: Gospod urednik: V ! Rojanu postaja vedno bolj .prijetno". Naš gospod j župnik je neupogljiv. Da, še odločneje nastopa sedaj zopoi Vod, kar je slovenskega, odkar je bila tu tista glasovita preiskava. Tak je torej uspeh vseh naših tožeb iu prošenj I Te dni je izdal gospod župnik zopet novo odredbo zoper slovenski jezik v cerkvi. Dosedaj so .cecilijanke* pele po maši v slovenskem jeziku .zdrava, češčena Marija", sedaj pa je strogo zaukazal gospod župnik, da morajo peti latinski! In pridodal je po svoji navadi: Jaz sem gospodari — Pridite le, gospod urednik, pa boste videli, kako gospod župnik širi italijanizacijo 1 Jeden dan se vrši verski pouk sa birmo in sv. obhajilo sa otroke iz slovenskih oddelkov, jeden dau za one italijanskih oddelkov ro-janske šole. Gospod župnik bi moral vedeti, da so tudi ti poslednji po 90 odstotkih otroci slovenskih Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" št. (»4, več. izdan jo. staviš«v. Prepotrebiv> bi bilo torej, da bi fo tem otrokom vsaj resnica božja oznanjevaU v materinem jezika I Toda gospod župnik noče poznati takih pomislekov, ampak prepeva /njimi v cerkvi le italijanske pobožne pesmi. Ali ne ve gospod župnik, da le materina beseda sega otroku v srce, da le ta beseda, v kateri je mati najprva učila otroka moliti, ostavlja trajen utis in blaži otrokovo urav ? ! Le po uplivu te besede ne je nadejati prepričanih katoličanov, mesto takih .katolikov', ki le kakor pobeljeni grobovi hodijo po cerkvah. Gospod /upnik trdi, da ga kritikujemo, ker smo brezverci ; ne gospod župnik, narobe je to: nevoljni smo, ker bi želeli, da iz naših otrok vzrastejo pravi verniki in resnični katoliki, ker bi želeli, da bi se naši otroci navajali k temu vzvišenemu cilju po primernih sredstvih 11 Gospod župnik nas ne razume, ali pa nas noče razumeti; a nam ta okolnost ne more biti v povod, da bi odnehali od tega, 0 čemer smo prepričani, da je — prav 1 Gospod župnik noče odnehat'*, a uverjen naj bode, da mi tudi ne odnehamo 1 I Kako ljubeznjivi in omikani so n&ii nasprotniki! O tem poročajo goriški „Soči" iz Kanala : »Dne 21. t. m. je bil v Kanalu nabor konj ( 'len komisije je bil tudi sin g. Bosizio. Nad poročnik je kupil isti dan mladega oslička. Na to *e je izrazil g. B.: „Jetzt vvird's in Kanale einen Esel weniger geben". Pozneje je fotografoval g. 1 i. onega osla v družbi z velikim škotskim hrtom g. nad poročnika. I u na to se je pa tako izrazil: »Dan is t der einzige Biirger von Kanale (menil je osla), welchem die Ehre erwiesen wurde, dass er aiifgenommen vvonlen istV Prvo in drugo, oboje je romiea. Prosim, sodite, dali se je le šalil, ali hotel pokazati svojo „vitežko" omiko, ko je imenoval osla .Btirger von Kanale' in povdarjal — „einzige-. Ali smo torej mi res osli! Mi pa pravimo, da sedaj nismo osli, bili pa smo res takrat, ko smo poljubljali šibo, ki nas je tepla, ko smo redili one, ' i so vihteli to šibo nad nami, ko smo trpeli le in — molčali 1 Ne, taki .osli- nismo več! Ob&ni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Greto se je vršil sinoči v prostorih otroškega vrta v Rojanu. Nekoliko poročila prinesemo prihodnji teden, za danes pa objavljamo tu lt sestavo novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen Josip Katalan, tajnikom Fran Guštin, blagajnikom Ivan Grdol; naoiestaiki: .Tanko Debelak, Ivan M. Gombač, Josip Pertot Andrejev; pregledovalci ra&unov: Ferdinand Fnk, Fran Mi-kelič in Valentin Piščanc. Ženski podružnici družbo sv. Cirila in Metoda ; v Rojanu je podaril poznani rodoljub gosp. Ivan 8 a b e c svoto 20 gld. in je postal tako ustauovnik. Načeluištvo podražnice izreka iskreno zahvalo blagemu gospodu. 0 ta tržaika mladina! Pišejo nam: Minolo nedeljo se je vozilo iz Trsta s poštnim vlakom po-poludanskim več tržaških laških dijakov. Jeden teh .nadobudnih* mladičev je vrgel skozi okuo tu priloženi listič (Na listku je zapisano: V\iva (Ja-rtbaldi I Morte agli Slavil* Op. ur.) Jaz sem ni dobro zapomnil dotičnega paglavčka in ga tuii spoznal. Ko sem pobral listič, sta bila navzoča .še dva druga moža, ki lahko potrdita s prisego. A potem, ko so se vozili nazaj v Trst, so pljuvali na železniške čuvaje in delavce. Sicer pa bi jim svetoval prav po prijateljski, da ne store več kaj ta-cega, kajti stvar bi se uteguila izvršili nekoliko drugače, nego minole nedelje. Naj ne mislijo, da so v zraku, kadar so v vlaku. Tako se vzgaja tržaška mladina ! In vi slovenski stariŠL, ako hočete, da varu postanejo sinovi poštenjaki, pošiljajte jih le med tako mladino. Žalostno, prežalostno, vse je okuženo po divjem sov-ražtvu zoper nas Slovaue! Bolezen prestolonaslednika romunskega se je obrnila na bolje, toda bolnik še ni izven vse nevarnosti. „Brivec" izide v ponedeljek zvečer. To dajemo na znanje onim, ki povprašujejo že danes po njem. Vabilo na odbnrovo sejo .Slovenske Matice", ki bode v petek, dne 4, junija t. 1. ob 5. uri po-poludne v društvenih pisarniških prostorih. V Ljubljani, dne 25. maja. Darovi za družine zapitih Barkovljanov rali izredov, nabrani v Karkovljah : Anton Martelanc nabral .Pri društvu* gold. 14,10; Jurij Susmelj, mlajši 50 nč. ; nabralo se j« med ribiči „Pri diu-s t, v u4 10 gl.; nabral Anton Martelanc 9 gl.; Jos. Žnidaršič je nabral .Pri hiši rnmeni",pri .Cjakih" in pri g. Martelancu gl. 13.20 ; nabralo »e je v gostilni .Pri društvu' gld. 2.25; nabral v isti gostilni .Tos. Žnidaršič gl. 3.70; And. (!«rne 50 nč.; Jurij Martelanc 50 nvč.; barkovljanski krokarji nabrali so v Zgonikn 5 gl.; med ribiči „Pri društvu" nabral je Miloš Martehnr gl. 7.35; Pertr.t Valentin, Ukmar Kristjan in Bekar .Tožet po 50 nč.; Miloš Vičič pri g. Starcu gld. 2.20 ; Franjo Martelanc 1 gld.; Josip Žnidaršič nabral je pri rumeni hiši, pri g. »tarcu, pri g. J. Martelancu iri »pri društvu" 13 gl.; neimenovan Barkovljan 2 gl.; Josip Žnidaršič nabral „pri liiši lumeni* iu »pri društvu" dne 2. t. m. gl. 2.54 iu dne 9. t. ni. gl. 5 52y», pri g. Scheimerju gl. 4.10 ter pri Jurju Martelancu gl. 1.40 ; Andrej Markuža 1 gl. ; Andrej Oenie pri neki pomoti od smotek 40 nč. Josip Žnidaršič je nabral „pri hiši rumeni", pri Starcu in .pri društvu* gld. 7 31; med ribiči je nabral Mihael Martelanc gl. 1.20 ; Anton Martelanc nabral gl. 1.80; Josip Žnidaršič nabral „pri hiši rumeni", pri Starcn, pri Juriju Martelanc, pri Solieimerju, pri Regentu in „pri društvu gld. 36.82 ; Janez M. Ferluga 2 gl ; Anton Martelanc nabral v gostilni „Pri društvu" 3 gl.; Josip Žnidaršič pri hiši rumeni in .Pri društvu" gl. 2.54; Skupaj do 19. maja 158 gld. 05# nč. V te svote je prišteta tudi svota od 105 kron, katero smo izkazali nedavno. Ljudsko štetje v Rusiji. Petrograjski »Pravi-teljstveni Vrstnik" pri občuje glavne rezultate vse-občega popisa naroda, izvršenega v tem letu. Prebival, je bilo 129,211.833 duš, proti 108,819.332 v U tu 1885. Površina države /.naša 18,890.735 četvornih vrst. Prebivalstvo se je torej pomnožilo v desetih letih za 20,392 511 duš. Od največih mest ima Petrograd 1,267.735 prebivalcev, Moskva 988.610, Varšava 614.752, Odesa 404.651 (ki je imela v letu 1885 le 250 000), Lodz v ruski Poljski 514.780, Riga 282.943 in Kijev 248.750 prebivalcev. Razprava proti napadalcu Acciaritu, ki je med vožnjo na dirkulišče napa! kralja Umberta, se je začela včeraj v Rimu. Zločinec je izjavil, da sovraži človeško družko, ker je krivična. Z atentatom je hotel zadeti imovite razrede. Svoj Čin pa ni izvršil premišljeno, sicer bi bil vzel bombo. Zatoženec se je vel jako cinično. Zaslišanje prič se je zaključilo. Iz i z pove del) istih je razvidno, da je priznal zločinec, da je hotel umoriti kralja, a se mu ni posrečilo. Predno je vrgel od sebe bodalo, je pogledal, da-li ni okrvavljeno. Prijateljem dobrega vina. Pišejo nam: Večkrat se ustavljam v gostilni g. Jurija Martelanca pok.' Andreja (po domače „Dete") na stari cesti iz Barkovclj na Piosek ili vsikdar sem dobil tam dobre, domače, pristne kapljice. Kdor hoče torej piti dobrega vina, naj se le ustavi v tej gostilni. Meščan, ki rad zahaja v okoiico. Za turiste in dlstnnčne jahače. I'o do&lili nam povsem avtentiCnih poročilih, uporabljajo izkuaoni turisti iu dlje časa velikim vspehom Kwizde fluid pred iu po napornih turah v mesecih maju iu septembru. Kwizdo fluid, znamko s kačo, ima, kakor se nam poroča ravnokar, to lastnost, da dela živco človeškega telesa sposobne za odpor iu vztrajno tako, da se lahko premagujejo najveći napori. Na drugi strani podeljuje to sredstvo po svojih ingrodoucijah utrujenim partijam živčevja popolno zopotno vživljcnjo in odpravlja trudnost in vsako bolečino, sledečo prehudim naporom. Za pešce in jahače je gotovo najvooe vrednosti ta od strokovnjakov došli nam migljej. Državna dobrodelna loterija. Dne 10. junija o poludne se hode vršilo žrebanje XXXI. državno loterije v civilne dobrodelno Bvrho. Igralni načrt obso/a lakrat veliko veČe što vilo dobitkov, nogo o ]ii'ejšnjil državnih lolerijah. Vseg« ukupo 7K10 dobitkov, vai v gotovem denarju. Glavni dobitek iznaša lfiOOCO zlatih kron* Nado do dobitka so torej veliko ugodneje, nego na privatnih loterijah ali promoiab tor jamči država za izplaranjo dobitkov. Vsled najvišega odloka jo čisti donesek določen za snovanj« in podporo bolnišnicam, Hirotisnioam, vznojevalniomii itd. iu ga hodt« deležno tudi dobrodelno ushmove nafto deželo. Tržaški portreti. Piše Anton Zajo. Tržaški cikorijaš. Bos je pricapljal v Trst. (Jez ramo mu je visel mal omot, v katerem se je nahajala jedna stara in zamazana srajca. Iskaje si službe, dirjal je kakih 14 dni po mestu, novem in starem pristanišču, ali brez vspeha. Vsled gladu in pomanjkanja je bil oslabel tako, da mu je človek lahko skozi oguljeni jopič preštel rebra in druge koščice, nahajajoče se pod njegovo zgrbančeno kožo. I/, usmiljenja ga je naposled vsprejel neki slovenski trgovec v službo; toda mož je bil nehvaležen dobremu gospodarju. Ko »i je malo opomogel iz svoje bede in ko se je navadil par italijanskih besedij, započel je z vso nesramnostjo grditi domači kruh in svoje so-rojake... Kaj hoče narodnjak s takim človekom ? Ker ni nič izdalo nagovarjanje, odpustil ga je trgovec iz RlnJ.be; on pa je z onim dnem postal jednu najgnjusnejših renegatov med delavskimi krogi. Ti ž uski m lahončifiem je to ugajalo ze!1 z jedaim uradnikom ; drugič z nekim trgovskim pomočnikom iu tretjič z njenim psevdo bratom. V ljubeaui ni prav nič izbirčna, vsak ji jrf prav: star ali mlad, Slovenec ali Italijan, da le more živeti brez skrbi. Iz denarnih ozitov aenjuje večkrat svoje izvoljence. Kdor nima na razpolago rejene novčarke, temu ni naklonjena, ker njena deviza se glasi: .Zabava, zabava in še jedenkrat zubava." Narodnost je ne briga: ona je internacionalna. Med Slovenci je seveda Slovenka, med Italijani „triještina* in ko bi prišli Oulukafri v Trst, gotovo bi se poprijela tudi njihove narodnosti. Njeni sosedje pravijo, da ni več pomoči za njo : je baje že pregloboko zabredla v velikomestne kaluže. O, divja roža! Sedaj vihraš za svetnim veseljem, toda pride čas, ko bodeš britko jokala na svoj h zmotah, ako ne poprej, tedaj pa prav gotovo, ko zgino zadnji znak lepote s tvojega obličja. Najnovejšo vestf. Dunaj '29. Posl. Pesslerj* j« poavaU rta t * v i — boj vee poslancev desnice. <'eF da je i-!i vsprejel več pozivov. (Glej \>*t drž. i a" !) Bndimpešta 29. Iz trnovih krajev Odrsko poročajo o škodah, ki j I je provjnrnžilo »U v.** e. V Tiiketerebesu in po okolici se je utrgal Fran Valetie hrčraar UNST^ ulica Solitario Štev, 12 ^ toci iako fina vina rrna in bela, ka- ~ ^ kor tudi pravi krasJciteran po zmernih ^ & cenah. Drži izborno punthiganiftko <3 £> pivo v sodčekih in v steklenicah. <3£> £> Ima tudi tropinnvec, brinjavec, slivove<-., <3 £> £> vermouth itd. Krčma ie odprta od 7. £> zjutraj do 1 popoln oči. ^ £> Za mnogobrojni obisk se priporoča ^ c\ prav toplo rojakom svojim, zalivaljevaje p: ^ se jim v naprej, z spoštovanjem ^ Fsr-asa UaEetič <;J krčmar, <3 k? w v? y v c? <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 D <3£> S> c> za življensko zavarovanje sprejme generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. T? Zdravljenje krvi CaJ „Tisočer n | cvet" (Mlllefiori). Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, fle pefie v želodcu, ki.kor proti slabemu probavljanju in liomoroidam. .Imlou omot /a ozdravljanje, Ktoji f>0 nft, tor ho dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ri dne fllori" Trsi, veliki trg. \r -V tvrdke A l c s m a n pHtvo z.i Trst, Istr o in Primorje Siegfried Hochwald TRST — Via Giotto TRST. V narodnem domu v Celju y jn oddati v najem So nekaj prav lepili prodajnlnie za nizke najfimiiine. Prddajal-nice ležo zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „\arodnein Domu* dva denarna zavodu, namreč „Posojilnic,*" in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tkaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Sa- ' vinjake doline. V „Nar. I) u je tudi gostilna, čitalnicainzbirališče celjskih narodnih druStev Pogoji so izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor naj se blagovolo pošiljati tudi ponudbe. •o poznane in pripravne škropilnice inženirja Živica dobivajo m vedno po navadnih ni/.kih cenah v skladišču tvrdko ^ Živiciiidruž. (Scliivitz & Comi>.) ulica Z o n t a S t c v. 5 TRST. Wa zahtev^nje pošilja s© cenik. l>avno HkiiHono dijot. k Oh met. uredHtvo (zu nuribiinje) za <• j:l-ienje in kropljenjo žil in leit ilovo^kega telcna. Kwizde fluid Znamka kara (llnid za lout inte) Babljon 7. vBptiliom od tmiri«tov, kolo-«arj«v in jc/.docev /a ojueenjo in okrop- ljonje po daljnjih pulili. Cona Vi »toklonioo 1 Bl, \\t Ht«k. t »O Dobiva ho priston v \hcIi loknriiali klavna zaloga: (i Okrožna-lekaraa, Korneuliiirorta, 1, uliod nI. Conti, za lloltom. Tori | pristna fi r n ti in bela vina intrska in dalmatinska 1. vrste. Drži pivo Drolierjovo v sodčkih in steUhmimh. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam d;ul<'» so kosila in večer je. Oddaje so vino tudi na dom v sod-eckili i>o 28 1. — ]>o dogovoru. Nadejajo se muogobrnjnili posetov od st.rnni soi-ojakov, zabvaljiijo se prav sri'no njim mlani Mihovil Ribaric. P^2NANlLO. " Spodaj podpisani ra/.našalec lista „Kdtnosl" ; ki ie ssujeduo UKAIt priporočil se toplo p. n. ob-\ činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani ! Friderik C o I j a, vratar liiSe št. 8 via Solilario Liniment Capsici comp. s sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pri poznano izvrntno, bolerino blazeen mazilo; dobiva po po 40 nv6., 70 nve. in 1 ghl. po vseli lo-karnah. Zuhlova naj ho bbigovoljno to splošno pri-ljubljeno doutaČH sredstvo na kratko kot RicMerjev limeni s „sita" Inr naj h.i providnostno vh prej mej o b* tako steklenico kot pristno, ki imajo znano varstveno /.nainko „nidro". Iliclitcrjcvn h^kania 7.1 lovu" v JPjtrTfcff i t> ki rln-lv u je ju zasebni ko. isrnjo (>roli visoki proviziji y,a m?:prodajo ( krat preminulih novovrstnih lesenih /ustival (RoiiImiiiiv) in /.atvornlii (.lalousius). I'oftudlm m spričovali < Kbiinoiit-u, tovarna zaloii'/ij, Hm n iidli m Bavar-Hkein. (Ustanovljono leta 1S7S Najvoco tovarno t" vrst«. sporočil jo po svojom zdravniku prof. dr. f.apponiju lekarnarju riecoliju v l.juhlj uii najsivnojo zalivalo za Njih Bvotos i vposlario tinkturo sejb, želodce, Onmiijoni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev modioine st> Plcculijr.vo liukluro za želo-lice proHkusili, tor jo priporočajo kot isvrstno kropilo /a /elodec, k.itoru kropča /olodoe, pomno/.ujo lok, ter povspi!snjo prolmvanji' in čiš^iuij", (!«na: 1 sleklonica 10 uvii., Iy utnklonie z zuviijom I (|lil. ^n uvn.; postna pošrljalev lili stekbmio 6 yiil. 2(i nvč. Najvišje priznanje hkiirjii Pieeolijn v Ljubljani kot prirojevulc.u bttpljic Jfc«. 7.obc, katero je zadovoljnim ;; v pehom >Nj. <•. kr. Vin. pr«*jas»a Kospa proMtolona-Hlodnioa-udova nadvojvod inja, 111 Štefanija izvolila opetovano uporabili. — Cena stokleniei 20 nvč., 10 sU>-klonio I j,Id. 50 nvč. LEKAItM P1000IJ „pri angelju" iijiihljniii IHiunjBka cesta. •-^^^^^■■■■■■■BBaiuiiM WII '.v i tanreMi '.BiMiai H i čl čl "s® i i -1 Os % i Slovenci m venke! spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja! g m___ glgs glgs glgs §§gs ^^ š&h^jk SjS Radi bližajoče se sezone po nizko znižanih cenah volneno blago, svileno blago, vsake vrste pralnega blaga, nadalje tepihi, zagrinjala iz blaga in z čipkami v velikanski izberi. Novosti. Najboljše kvalitete. D.LESSNER VI. Mariahilferstrasse 81-83. J. zbirka uzoroev gratis in franko in ilustrovan cenik nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen Precizno delo, dosedaj še no prekoseno, zato lahkega teka. OBLIKA JAKO ELEGANTNA. Zastopstvo za Trst in okolico: Josip Egger TRST Piazža della Caserma 3 0» ■g --- 9J ■ ^'A.- * 5-S ^^ p Jlifc Si gadnifi 1 | Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro | Priporoča se si. slovenskomu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifaktumega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bo..iuiižine bele in ruj a ve iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof črnih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in satoni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šiviljo in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za koledarje. Stof 140 cm. širok od 05 kr. naprej iz najboljših tovarn. Spre-jemajo se naročnine v izvršitev inožkih oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju. Cene po dojjovoru in sicer jako nizke. Za slovensku društva udobivajo se trobojni trakovi v razni širokosti in najboljše blago za narodne zastave. Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na de-aelo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo mdngo drieč se narodnega cesla: Svojim k BVOjJm udani A]te & Zadnlk. rTst. 'Ssl S -S "S g ijj k}> S 75 C % " a t> * ~ S §«$ m a 5 a as 3 o 9> E&Z '*> g ■ '■!•> » al I rt' to. Na najviže povelje Njenovega $$$ n in tr. apnu Veličanstva XXX. državna loterija, za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 doMtkov 3884 prHobitki in 3834 zadohir.ki v Hknpnem znesku nd 1(15 000 zlatih kron in 100.950 gld. avstr. veljave in sic^r : 1 dobitek Z 150.000 Kron v zlatu . . 150.000 8 1 n » 15.000 n n n • 15.000 14 1 n i* 5.000 n n 5.000 18 1 n n 4.000 ■ n » • • 4.000 28 1 n n 3.000 n « n • • 3.000 52 1 n M 2.000 n B n • ■ 2.000 96 1 ti N 1.000 n n » • • 1.800 50 1 It n 1.000 n n n • • 1.600 182 1 n n 1.000 H n » • • 1.300 584 3 n • 1.000 » n n • • 3.000 850 4 M n 500 n n » • ♦ 2.000 1.350 4 M n 300 ^ n » • • 1.200 tiliO 4 1» » 200 n n H • « 800 4.40D dobitkov po 175 goldinarjev h >50 , 100 n n 75 „ n .. 50 H M 30 » S5 n 20 n » 15 „ * 18 n 10 7 » n ' H H . b n 1.400 2.100 1 feOO 2.100 2.600 2.880 1.250 3 640 8.7G0 4.800 13.500 4.620 26.400 .Žrebanje neprekliono dne lO. junija 1897. Jedna srečka stana 2 gld. avstr. veljave* Srečke dobi rajo se pri oddelku za državne loterijo na Pnnaju, I. Riomc.rg.isse v loterijskih kolokturah, tofcakarnah, pri davčnih, poštnih in telegrufičnih uradili, m«ojalnica}h. itd. Igrali načrt za prodajalce srečk gratis. Srečk« *e pviiQajo pošlim j>ro»to. '7 's>. .'«» Od c. K. loterijske dohodninske direkcije (odđtlek za drž. loterije.) Lastnik kensorcij Usta .Edin^f. Izdavatelj im Zgovorni nrednik: Frau Goduik. — Tiskarna Dolenc T Trsti.