KONCERT IN PRESENEČENJE! K?® Novo mesto ANDREJ ŠIFRER J- december ob 16.30 Št. 47 (2415), leto XLVI»Novo mesto, četrtek, 23. novembra 1995 •Cena: 170 tolarjev [* $; 3 Sl UST Š- dounj boleh, i1 dolenjski ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski list dolenjski ust dolenjski ust * dolenjski ust i dolenjski list ( — . j Medicinske sestre V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ; ^0 MESTO - Aktiv učite-nih Zc^ravstvene nege in strokov-! sto '3rec*metov na STZŠ Novo me-I j0 vtem šolskem letu vodi sekci-it!'c'nskih sester v vzgoji in s)v Sevanju pri Zbornici zdrav-in Jle nege. V petek in soboto, 24. teh >,1? priorja Janeza Hollensteina prisostvoval tudi predstavnik s0 za varstvo naravne in kulturne dediščine Danilo Breščak, kol°Sebno pozornost posvetili problematiki kulturnih spomeni-Ai„'>a Dolenjskem in v kartuziji. Več na kulturni strani. (Foto: >n Hočevar) ki bo zagotovil denar tudi za gradnjo obeh navedenih odsekov na trasi Sever-Jug. Predlog tega zakona so vložili poslanci Branko Janc, Stane Frim, Alojz Metelko, Rafael Kužnik in Zoran Thaler. Za gradnjo avtoceste od državne meje s Hrvaško do Brežic je več razlogov, o katerij je na omenjeni tiskovni konferenci spregovoril poslanec v državnem zboru Marjan Šetinc. Ta je rekel, da je pred meseci vložil v parlamentarno proceduro takrat neopaženo zakonsko dopolnilo, naj bi avtoceste gradili od obrobja države proti središču. Zdaj so vsebino tega Šetinčevega dopolnila očitno sprejeli. Z gradnjo hitre ceste od • Brežice z zadovoljstvom sprejemajo informacijo o gradnji avtoceste na njihovem območju. Vendar brežiška občina pričakuje, kot je povedal župan Jože Avšič, da bo ministrstvo za okolje in prostor začelo urejati vso potrebno dokumentacija vključno s tisto, ki bo predvidela prostor za nadomestne gradnje sedanjim objektom, kijih bo treba zaradi bodoče hitre ceste podreti. državne meje s Hrvaško proti Brežicam bi Slovenija sporočila sosedom, kam hoče usmeriti prometne tokove. _ M. LUZAR ZASKRBLJENA RAVNATELJA - Ko beseda teče o razmerah v osnove m šolstvu v novomeški občini, sla ravnatelja Marjan Špilar (desni) in Tone Dragan hudo zaskrbljena. (Foto: A. B.) “Preprečimo uničevan V stečaj zdaj še Adriina hči v ■ Leso iz Črnomlja Da bi se izognili rubežu in ustavitvi proizvodnje ČRNOMELJ - Sklad za razvoj je predlagal uvedbo stečaja v črnomaljskem podjetju Leso, hčeri Adrie Cara-van, ki je od začetka oktobra prav tako v steča-ju. Vzrok za tako odločitev je bil pričakovani rubež v podjetju, saj so delavci, ki jim je bil Leso dolžan 2 milijona mark za neizplačane dele plač, začeli dobivati tožbe na sodišču. Poleg tega je bilo podjetje dolžno enako vsoto še zunanjim upnikom in še 400.000 mark Adrii Caravan. Pred uvedbo stečaja je bilo podjetje Leso le še lastnik premoženja, medtem ko je proizvodnja tekla v treh zasebnih podjetjih. Žago so prodali zasebniku, ostalo proizvodnjo Lesa pa sta nadaljevali zasebni podjetji Esol in Visteam, ki ju je ustanovilo vodstvo z delavci. Obe podjetji imata v najemu prostore in opremo, zato bi rubež velike razsežnosti preprečil nadaljnjo proizvodnjo. Novi zasebni podjetji sta zaposlili večino delavcev Lesa (80 Esol in 21 Visteam), tako jih je brez dela ob stečaju ostalo le 11. Kot je za časnik Finance povedal stečajni upravitelj Janez Pezdirc, se z novima podjetjema že pogovarjajo o nakupu premoženja. B. D. G. Linč župana in SKD Novomeška SKD očita partnerju SLS izsiljevanje in prazno samohvalo NOVO MESTO - Vodstvo novomeškega občinskega odbora SKD bo svoje obiske krajevnih odborov nadaljevalo v četrtek, 23. novembra, v Dolenjskih Toplicah. Gost večera bo državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Dan zatem bodo v Gabrju in na Otočcu, kjer bo gost Izidor Rejc, ki naj bi tamkajšnjim ljudem povedal, ali lahko tudi njihov kraj pričakuje kakšen denar od otoške igralnice ali pa bo ta “napajala” zgolj državo. 1. decembra bo pogovor v Brusnicah, 5. decembra pa pripravljajo v Novem mestu srečanje zdravnikov z državnim sekretarjem za zdravstvo Janezom Zajcem. Na vprašanje na ponedeljkovi novinarski konferenci, ali bo zaradi nesoglasij (predvsem z SLS) okoli porabe proračunskega denarja in rebalansa sedanja koalicija v občinskem svetu razpadla, krščanski demokrati odgovarjajo nikalno. “V naši stranki zahtevamo konstruktivno, strokovno in odgovorno pripravljen rebalans občinskega proračuna. Resno nas skrbi, kako bomo rešili izjemno pereče stanje na področju otroškega varstva, šolstva, kulture, športa, prometa, kmetijstva in komunalne problematike,” pravi podpredsednik OO SKD Novo mesto in vodja županovega kabineta Alojz Turk. “Rešitev vidimo samo v vztrajnem dogovarjanju in usklajevanju. Pričakujemo argumente in rešitve, ne pa izsiljevanje in prazno samohvalo preko medijev. SLS-ov javni linč župana, SKD-ja in drugih, ki opozarjajo na kršenje odloka o proračunu občine, ne diši po slovenski pomladi.” a. B. Novomeški LDS o razmerah v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu - Denarja za te dejavnosti zmanjkuje zato, ker so ga porabili za druge stvari - Umiranje na obroke NOVO MESTO - Od napovedane “skupine svetnikov, izvoljenih na listi LDS v svet mestne občine Novo mesto,” ki naj bi prejšnji petek “oblikovala stališča v zvezi s trenutnim položajem šolstva in otroškega varstva v občini Novo mesto”, sta bila na tem pogovoru le dva, Jože Derganc in Boris Dular. So se pa tega posveta udeležili še svetnica Darinka Smrke, ravnateljica novomeških vrtcev Metoda Tdrk ter osnovnošolska ravnatelja Marjan Špilar iz grmske in Tone Dragan iz brš(jinske šole. “Gre za vprašanje obstoja ali neobstoja teh dejavnosti, za katere smo v novomeški občini zmeraj dajali več sredstev, kot jim jih je namenjala država. Prejšnja oblast, kakršna je že bila, je znala dobiti še dodaten denar za te dejavnosti, sedanja pa še tega, ki ji ga daje država, ne zna ali, bolje rečeno, noče porabiti za namene, za katere ga dobiva,” je dejal Dular. “Ljudje morajo vedeti, da denarja za osnovno šolstvo in otroško “OD ANTIČNEGA VRČA DO MAJOLIKE” NOVO MESTO-Tuje naslov lončarske in keramične razstave, ki je od petka, 17. novembra, pa do 4. marca na ogled v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstavo je odprl minister za kulturo RS Sergij Pelhan, pripravili pa so tudi kulturni program. Decembra bo ob razstavi (o njej smo več pisali že v eni prejšnjih številk časopisa) izšel tudi spremljajoči katalog, razstavo pa bodo spremljale demonstracije in tečaji lon-čarjenja in sejem z lončarskimi izdelki iz vse Slovenije. Mini VREME oblačilo m koliko toplejše vreme. || varstvo zmanjkuje zato, ker ga je sedanja občinska oblast porabila za druge namene in ne za to, za kar ga je država namenila.” “Materialna sredstva za potrebe VVO Novo mesto za letos smo planirali brez navodil, a se naša številka razlikuje le za 30 tisočakov od tiste, ki smo jo pred kratkim dobili z republike,” je povedala ravnateljica novomeških vrtcev. “Ko so v proračunu za to dejavnost namenili premalo denarja, smo opozarjali, da ne bomo prišli skozi in da bo treba z rebalansom stvar popravljati. Zato ne moremo pristati na z rebalansom predvidenih 472 milijonov tolarjev namesto 545 milijonov, kolikor bi potrebovali za normalen standard. V naši občini niti tolarja niso dali za dodatni program.” Podobno je tudi v osnovnem šolstvu, na OŠ Grm pa se otepajo OTVORITEV OBKOLPSKE CESTE KOČEVJE - Danes ob 15. uri bo v Dolu svečana otvoritev Ob-kolpske ceste. S položitvijo asfalta na odcepu od Lazov proti Žlebom ter ureditvijo bankin, izogiba-lišč in dostopov do predvidenih prostorov za parkirišča pri kopališčih in naravnih znamenitostih, je Cestno podjetje Novo mesto kot izvajalec zaključilo dela na ureditvi ceste od Osilnice do Dola. Cesta bo najprej opredeljena kot lokalna, nato pa jo bo kočevska občina predlagala za prekategorizacijo v regionalno cesto tretjega razreda oz. v t.i. turistično cesto. še z ovirami pri gradnji prizidka, čeprav imajo zbranih dovolj sred- • Svetnica Darinka Smrke pravi, da nikakor ne smejo odstopiti od zagotovljene porabe v teh dejavnostih, sicer bo naslednje leto samo še en velik problem več. “Sedanja občinska oblast občino vodi tako, da le-ta umira na obroke. Taka oblast je škodljiva!” pravi Jože Derganc. “Šli bomo v koalicijo z vsakomer, ki je pripravljen preprečiti uničevanje občine,” je končal Dular. štev, da bi nujno potrebni prizidek zgradili vsaj v prihodnjem letu, če ga že lani niso mogli. A. BARTELJ SREBRNI JUBILEJ KEKCA SEVNICA - V enoti Kekec sevniškega vrtca Ciciban pri osnovni šoli Sava Kladnika je bilo predzadnjo soboto in nedeljo v novembru živahno in gneča kot le malokdaj. Zaposleni in otroci iz vseh petih enot vrtca Ciciban so se potrudili zlasti s postavitvijo imenitne razstave, s katero so zelo nazorno pokazali strokovno podprto otroško ustvarjalnost. Hkrati je bil srebrni jubilej Kekca priložnost za slovo od dolgoletne neutrudne ravnateljice Cicibana Hermine Simončič, ki se je invalidsko upokojila. Posebej seji je zahvalila tudi nova ravnateljica Danica Božič. V sevni-škem vrtcu Ciciban je v 21 oddelkih trenutno vključenih okrog 350 otrok, za katere skrbi 60 delavcev. Korenček in palica Sekretarka za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve Vasja Fuis, dolgoletna profesorica in ravnateljica novomeške gimnazije, je kot strokovnjakinja in ena najstarejših in najbolj izkušenih delavk v občinski upravi vseskozi dobivala najvišjo možno stimulacijo - dodatne pol plače. Pustimo tokrat ob strani vprašanje, če je tak sistem dodatnega nagrajevanja dela ustrezen, primeren in pravičen. V tem primeru se je izkazal predvsem kot močno orodje pritiska in poniževanja. Korenček in palica. Potem ko je Fuisova sklicala novinarsko konferenco in ostro kritizirala odnos novomeškega župana Francija Koncilije do družbenih dejavnosti ter opozorila na posledice, ki lahko iz tega izhajajo, ji župan pri zadnji plači ni namenil niti odstotka stimulacije na plačo. Na vprašanje, zakaj je to storil, ji je na kolegiju (ki jeza razliko od prejšnjih takih sestankov zaprt za novinarje) jasno in glasno povedal, da zato, ker ne uboga. Njega seveda. Ker si je drznila misliti po svoje in to tudi strokovno utemeljiti in javno povedati, je bila kaznovana. Tu ne gre v prvi vrsti za denarno kazen, ampak za ponižanje in poniževanje. Jasno ji je tudi povedal, da bo tako tudi naslednji mesec in naslednji in naslednji, do upokojitve. Če jo bo gospa Fuisova seveda hotela in mogla dočakati v takem ponižujočem položaju in kužnem ozračju. Župan si s takimi brezsramnimi ukrepi in potezami seveda zasluži najvišjo možno stimulacijo, ki v njegovem primeru znaša celih 80 odstotkov dodatka na plače. Pač uboga. ANDREJ BARTEU Alternativna medicina Deželo so preplavili honorarni knjigotržci in uradni knjigarnarji, ki dobavljajo ljudstvu knjige o alternativni medicini, hkrati pa so med nami tudi ljudje, ki nauke teh knjig uresničujejo v praksi. Lahko bi govorili o razmahu alternativne medicine pri nas v času, ko je nastopila podjetniška svoboda. Ta čas je izvedencem alternativne medicine zagotovil varen delovni prostor in hkrati dovolj pacientov, med katerimi so ne le ljudje z bolnim telesom, pač pa tudi državljani, ki sojih družbene spremembe pahnile na družbeni rob in družbeno dno in s tem v duševno stisko. Za katero medicino se bo odločil današnji Slove- aparaturah ter večletnih študijskih izkušnjah ali na zabadanju igel v telo, na energetskih zankah in na nihalih ter urokih. Ker pa ni rečeno, da prav vsako zdravljenje obrodi pričakovane sadove, je dobro, če družba pozna imena vseh svojih članov, ki so v javnosti znani kot zdravniki. Taka evidenca koristi vsaj v spornih primerih, ko je zuravniKi. taica evidenca Koristi vsaj v spomin primeriti, ko je treba reči besedo, dve o strokovnosti, odgovornosti in podobnih odlikah človeka, ki je deloval kot zdravnik. Kakor (coli že, alternativna medicina deluje. Ali prisegate nanjo? \ -A K •'{ ¥. č jrih t SLAVO SLOBODNIK, traktorist iz Bojanje vasi pri Metliki: “Zdravniško pomoč sem iskal le pri zdravnikih v bolnici ali v zdravstvenem domu, potrebe po zdravljenju z alternativno medicino nisem čutil. Ker se veliko ljudi zateka k alternativni medicini, menim, da je najbrž uspešna. Slišal sem, da je pri alternativnem zdravljenju največji del uspeha v tem, da vanj verjameš.” VLASTA BARTOLJ, šivilja iz Črnomlja: “Za alternativno zdravljenje se še nisem odločila pa tudi sorodniki in bližnji znanci s tem nimajo izkušenj. Vendar ljudje trdijo, da takšno zdravljenje pomaga. Zase vem, da bi najprej iskala pomoč pri uradni medicini, če pa mi ta ne .bi mogla pomagati, bi se odločila tudi za bioenergetika, ki bi bil moja poslednja rešilna bilka.” MIRKO SAJE, voznik, doma iz Brezij pri Trebelnem: “Ne verjamem v alternativno medicino, ker se mi zdi, da gre pri teh, ki se s to ukvarjajo, predvsem za to, kako bi si na račun naivnih in morda celo resno bolnih ljudeh napolnili žep. Pravijo, da ti “plajbarji” celo ne plačujejo dajatev od svoje dobičkonosne dejavnosti, zato se ne kaže čuditi njihovemu razcvetu.” Dr. PETER ŽIBERNA iz Novega mesta: “To vrsto zdravljenja odklanjam v celoti, ker menim, daje špekulativna, ne pokaže nobenih efektov, zavaja ljudi in jemlje denar. Pozitivna je mogoče v smislu psihosomatske medicine, ker se ponavadi za ta način zdravljenja odločajo ljudje, ki so bili razočarani nad uradno medicino.” MARTA TERAŽ, turistična agencija Floijan, Sevnica: “Še nikoli nisem iskala pomoči alternativne medicine, ker povsem zaupam tradicionalni medicini. Ker je toliko govora in reklame o neverjetni učinkovitosti alternativne medicine, bi bilo prav, da bi znanost le skušala postreči z bolj natančnimi analizami, kako učinkuje ta alternativa na človekove psihofizične sposobnosti.” MARTINA ANDOUŠEK, ekonomistka iz Ribnice: “V aternativno medicino precej verjamem. V veliko primerih seje izkazalo, da nekaj je na tem, pa tudi sama sem že izkusila pozitivne učinke takšnega zdravljenja. Pomembno je, da v to verjameš. Zdi se mi namreč, da gre pri tem tudi za neko obliko samoozdravitve. Medicina in alternativna medicina bi se morali dopolnjevati.” MARGARETA ROGALE, varuhinja v kočevskem vrtcu Ostržek: “Verjamem bioenergetikom, ki ne delajo nikakršnih razlik med ljudmi in ki ljudem ne zaračunavajo tistega, kar počno za povrnitev ali izboljšanje njihovega zdravja, ampak sprejmejo samo tisto, kar jim ljudje sami dajo. Predvsem pa verjamem v samoozdra-vitev in v skladu s tem tudi skušam živeti. Ne trdim pa, da človek ne potrebuje tudi zdravnika.” DRAGO FABIJAN, mag. ekonomije iz Krškega: “V alternativno medicino delno verjamem in menim, da skupaj z uradno medicino človeku nudi možnost za zdravo življenje, predvsem, kar se tiče preventive. V težjih zadevah pa bolj vetjamem konvencionalni medicini. V vsako stvar moraš verjeti, da lahko uspe, tako je tudi z alternativno medicino.” FELIKS PLEVEL, ključavničar iz Domžal na oddihu v Termah Čatež: “Nekaj je na tem, kaj je res, ne vem. Prednost v medicini imajo strokovnjaki zdravniki. Tem verjamem. Od nobenega ne moreš pričakovati čudeža. Do zdravja človeku najbolj pomagata mirno življenje in zdravo delovno okolje. Od alternativne medicine jih nekaj dobro živi, nekaj pa jih je zaradi nje razočaranih.” Nezadovoljni Pionirjevi delavci Dr. Alojzij Šuštar, 75-letnik So odločbe o trajnih presežkih nezakonite? NOVO MESTO -15. novembra so v avli Pionirjeve upravne stavbe v Bršljinu sklicali zbor delavcev, ker so številni dobili odločbe, da so trajno presežni delavci. Le-ti so prepričani - in pri tem jih povsem podpirajo Svobodni sindikati - da so odločbe nezakonite. Take odločbe je dobilo 250 do 350 delavcev. Delavci in sindikat trdijo, da je sam postopek nezakonit, poleg tega se bojijo, da tisti, ki so “na listi” trajnih presežkov, ne bodo dobili odpravnine, ki sicer pripada takim delavcem, in ne nadomestila za čas čakanja v odpovednem roku, ki znaša pol leta. Podjetje namreč tega nadomestila ne izplačuje delavcem, ki so (bili) na začasnem čakanju na delo. V sklepih, ki so jih sprejeli na zboru delavcev, zahtevajo sklic delavskega sveta GIP Pionir najkasneje do 27. novembra. Delavski svet mora preveriti zakonitost sklepov o trajnih presežkih. Zahtevajo tudi izdelavo pravega programa trajnih presežkov in izvajanje pravic, ki delavcem pripadajo po zakonih in kolektivnih pogodbah. “Z nepravimi pravnimi sredstvi - lahko bi rekli tudi nepravnimi - skušajo reševati stanje v podjetju, ki je bilo že lani zrelo za stečaj,” pravi vodja sindikata Stane Celesnik. V Pionirjevem sindikatu trdijo, da celo v tem stanju niso vsi zaposleni v enakem položaju. “Nekaterim jjodjetje zagotavlja prezaposlovanje, zagotav- Kostelski grad dobiva podobo iz 17. stoletja Obnova v polnem teku * V KOSTEL - Kostelski grad je poleg celjskega Starega gradu največji grajski kompleks v Sloveniji. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zato opozarja na njegov pomen že vse od leta 1950, pri obnovi gradu pa intenzivno delajo zadnja tri leta. V preteklosti so že sanirali in obnovili jugovzhodni stolp, sedaj pa potekajo dela na obnovi jugozahodnega stolpa in veznega trakta med obema deloma. Pri izkopavanjih nasutij grajskih plasti, ki potekajo - tako kot tudi vsa ostala dela na obnovi gradu - pod arheološkim nadzorom, odkrivajo cele etaže. Tako so pred nedavnim odkrili stopnišče, ki vodi v enega od obrambnih stolpov, in ognjišče. Vse stene, kijih odkrijejo, pa sproti sanirajo, da se ne bi odkrite ruševine zgubile pri nadaljnji rekonstrukciji gradu.Po viziji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi kostelski grad ponovno dobil podobo, kot jo je imel po zadnji prezidavi gradu, ki je bila opravljena v 17. stoletju. Pri rekonstrukciji gradu se zato delavci zavoda opirajo na Valvasorjevo upodobitev. Končna vizija celotnega grajsko - naselbinskega kompleksa Kostel pa je po besedah konservatorke pri Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Alenke Železnik poleg vrnitve podobe, ki jo je grad imel v 17. stoletju, tudi prezentacija vseh grajskih ruševin in ureditev celotnega grajskega obrambnega sistema vključno s spodnjim gradom. Ta naj bi po prenovi služil reprezentativno - turističnim namenom, v zgornjem Starem gradu pa se bo vršila muzejska dejavnost. M. LESKOVŠEK-SVETE Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference, je sredi novembra slavil častitljiv življenjski jubilej. 75 let je preteklo od 14. novembra 1920, ko je privekal na svet v kmečki družini v vasi Grmada pri Trebnjem. Krstili so ga v dobrniški cerkvi, v isti cerkvi, kot je zakrament krsta prejel sloviti indijanski škof Frederik Baraga. Ko je dr. Šuštar skoraj šestdeset let kasneje v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje in se po doseženih cerkvenih časteh pridružil svojemu slavnemu dolenjskemu rojaku, si je za grb izbral podobo žitnega klasa in zrnja, ki pada v zemljo, za svoje geslo pa reklo: Božjo voljo spolnjevati! Z njim je potrdil tako svojo dotedanjo in nadaljnjo življenjsko usmeritev božjega sejalca. Z življenjskim jubilejem hkrati obhaja 35 let služenja Cerkvi in 15 let škofovskega delovanja oziroma vodenja slovenske Cerkve v zvestobi svojemu najglobljemu notranjemu klicu, klicu Boga. Šolal se je v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, potem na ljubljanskem semenišču in nato na Gregorijanski univerzi v Rimu. Novo mašo je daroval daleč od domovine. Ko je z doktoratom sklenil rimske študije, je zaradi zdravstvenih težav odšel v Švico, kjer se je zdravil, hkrati pa se usposabljal in tudi opravljal vse bolj odgovorne naloge kot pastoralni delavec, rektor, profesor moralne teologije, organizator sinode in generalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Ob vsem tem je bil dejaven tudi kot publicist in znanstvenik. Napisal je več knjig, nekatere so bile natisnjena oziroma ponatisnjene te dni v počastitev nadškofovega življenjskega jubileja. Leta 1977 se je dobju političnega enoumja in' tako še deležen očitnih in pr>*n" pritiskov, ki pa jih je pokonča zmagoval. Ko je prišel usodni trenutek za slovenski narod, je poč' pri osamosvojitvena prizadevanj • Ze prej je s svojimi dobrimi evrop skimi zvezami pomagal slovensKt Cerkvi odpreti vrata v Evropo, potem pa tudi slovenskemu nar du in državi. Kaj vse je naredi, mednarodno priznanje Slovenj * ne bomo najbrž nikoli zvedeli, je osebno zelo skromen človek, škof V 75. letu starosti mora ponuditi papežu ostavko. Lj banski nadškof jo je, vendarj.,. mena služenja še ne moreč - - - - otrebuje. Slovenska Cerkev ga še po' toliko bolj, ker prihodnje pričakujemo papežev obisk. Dr. Šuštarju so ob jubileju če stitali številni ugledneži, me J. mi tudi predsednik republike lan Kučan, ki je v čestitki pou°“ tičnih in odločilnih slovenskega naroda in slovenj končno vrnil domov. Slovenska Cerkev je potrebovala najboljšega pastirja, kar jih je v tistih prelomnih časih premogla. Februarja 1980 je bil imenovan in aprila posvečen za škofa. Kot škof je deloval na odgovornem položaju v zadnjem ob- države prepoznavno zazna''\ s| naš življenjski prostor in P01.. h. izmeriti možnosti za našopt' ,,jo nost. Z modrostjo in razsodi je v pogosto zelo zapletenih in P tislovnih razmerah pomaga'r mikati navidez nepremakljj™ mena, s katerimi nas je ot,r .« uii/iia, 3 Ivam um •»**“ j' . -»n|3 nila preteklost, in zrisova«^ sporazumevanja ter državi pomiritve in narodne sPravej^jM lja jim delo in plače, nekaterim pa nič,” dodaja Celesnik. Delavcem, ki so dobili odločbo o uvrstitvi med trajne presežke, so Svobodni sindikati svetovali, naj vložijo ugovor, in to ne glede na to, kakšna bo odločitev na seji delavskega sveta. Zbor Pionirjevih delavcev bo ponovno v torek, 28. novembra, po zadnji informacijah pa naj bi bila seja delavskega sveta dan pred A. BARTELJ V Tekstilu bo programirani stečaj V adlešiškem tekstilnem podjetju so zaposleni izsilili sestanek, ker so želeli vedeti, kakšna Prl hodnost jih čaka, nezadovoljni pa so tudi s sedanjostjo - Proizvodnjo naj bi prevzel novi pan^ ADLEŠIČI - Zaposleni v adlešiškem podjetju Tekstil so minuli petek izsilili sestanek, na katerem so zahtevali informacije o izplačilu lanskega in letošnjega regresa za dopust, izplačilu plač po kolektivni pogodbi, o perspektivi podjetja ter o merilih za ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih. Ker po njihovem prepričanju niso dobili zadovoljivih odgovorov, so po sestanku vprašanja še enkrat naslovili na direktorja Jožeta Matekoviča. Pisne odgovore zahtevajo do jutri, sicer grozijo s stavko. membnejše pa je, da se Pr0 ejjn> nja ne bo ustavila in da bp i sedaj zaposlenih nadalje enekim delom, kar je bil1,1 'vjj. novni cilj,” je dejal Mete' Zato v Adlešičih pripravljaj^^ Delavke, ki so med 44 zaposlenimi v večini, so opozorile na prenizke plače. Le na nekaj delovnih mestih, kjer je dela dovolj, znaša bruto plača okrog 50 tisočakov, drugje pa znatno manj, nambsto 18. v mesecu pa so bile izplačane pozneje, septembrska na primer 27. oktobra. Opozorile so na slabo organizacijo dela. Zatrdile so, da direktorja le redko vidijo v tovarni, rade pa bi spoznale tudi novega partnerja, o katerem se govori, da bi mu zastavile nekaj vprašanj. “Zaposleni ne vidimo nikakršne perspektive. Tako ne moremo več delati, rešitev pa vidimo v programiranem stečaju in v pametnem programu, ki naj bi mu sledil. A vprašanje je, če ga bo moč najti. Vemo, da bi bilo za 20 tisočakov neto plače na mesec dela dovolj, a za takšno plačilo nismo pripravljene delati,” so dejale delavke. Direktor Tekstila Adlešiči Jože Matekovič je dejal, da so plače v njihovem podjetju približno takšne kot drugod v tekstilni industriji. Problem pa je, ker imajo na mesec 40.000 DEM prometa, za njka za pozitivno poslovanje vsak mesec 10 do 12 tisoč DEM, kar je pripeljalo do tega, da se je poslovanje ustavilo, s tem pa tudi postopek lastninjenja. Naloga vodstva je bila poiskati partnerja, ki bo tudi povečal proizvodnjo, saj je v hali, kjer je nekoč delalo 100 ljudi, sedaj le še nekaj več kot 30 proizvodnih delavcev. Pogovori s partnerjem gredo h koncu, najpo- gramirani stečaj. Iz stečaji® v bi pokrili terjatve upnike' |L jz tako imajo delavci praV stečajne mase izterjatire® vpo dopust. Novi partner bi vzel )s. in delovna sredstva v najeti:eyaj koj po objavi stečaja nad’ ‘ t>i proizvodnjo, v času stečaja v (J vrnil tudi bankam kredite- jj postopek je bilo po Matek0 ,aSj« besedah pridobljeno tudi s S Agencije za sanacijo. .vJE M. BEZEK-"' • Pred stečajem nameravajo v Adlešičih urediti vse, kar je bilo nedorečeno ob nakupu stavbe, ki sojo lani kupili za 150.000 DEM. 105.000 DEM je posodila banka in vpisala hipoteko na stavbo, medtem ko mora 38 delavcev plačati v treh letih 45.000 DEM, vendar njihovo plačilo ni bilo zavarovano tako kot bančno. Delavci so povedali, da so morali podpisati posojila, niso pa imeli dovolj časa, da bi se seznanili, v kaj se podajajo, saj so jim grozili z odpusti. Matekovič pa je dejal, da se sedaj trudi, da bi bili delavci pred stečajem vpisani kot solastniki stavbe. bruto plače in stroške malice odštejejo okrog 3 milijone tolarjev, za vračanje kreditov pa 12.000 DEM. Posojila so iz naslova pokritja izgub v zadnjih štirih letih (vsako leto je bilo za 100.000 DEM izgub) ter lanskega odkupa proizvodne hale od matičnega podjetja Tekstila iz Ljubljane. “Zaradi vsega tega od 1.aprila letos, odkar sem v Adlešičih, ma- 'ariborsb pismo Zgodba o romski deklici pretresla Mariborčane Varujejo pravice otrok zakoni ali običaji? nega odvzema prostosti ( a naj bi svojega moža lažno ^0 žila zaradi ljubosumnosti)- t pa ga je tričlanski sodni's pod predsedstvom sodni*-* 0^. Zlatka Dežmana oprostil tožbe kaznivega dejanja Kjjp nega napada na otroka- "jj mož se je nam reč bra n i 11® ’ |ni je trdil, da so pri Romih sp odnosi z 12-letnimi d^^-jjjje kaj povsem običajnega- potrdil tudi predstavnik p0-Romov iz Murske Sobot ■ ^ dobno je na sodišču izp°vvpr3' rostitvi tudi izvedenka za roms* MARIBOR - Letos spomladi je Mariborčane pretresla zgodba trinajstletne romske deklice Farije, ki je, čeprav je še sama otrok, v mariborski porodnišnici rodila zdravega fantička. Medicinskemu osebju in kasneje socialnim delavkam je Farija povedala, da jo je njen sedanji mož kot 12-letno deklico odkupil od staršev, nato pa jo je trpinčil, zapiral v stanovanje in se nasploh tako obnašal, kakor daje deklica njegova lastnina. Farijin mož se je zato znašel v kazenskem postopku zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj: povzročitve lahke telesne poškodbe, protipravnega odvzema prostosti in spolnega napada na otroka. Pred dnevi je na mariborskem sodišču zgodba male Farije dobila sodni epilog, ki pa je mnoge Mariborčane presenetil. Po zaslišanju številnih prič in izvedencev je namreč tožilstvo najprej samo umaknilo obtožnici proti 22-letnemu Farijinemu možu zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ter zaradi kaznivega dejanja protiprav- šanja. Sodišče je pri opf val® Farijinega moža upoštevaj ^ etnično posebnost Rol0^ jo nemotečo drugačnost, c\. demokratična družba m° je erirati, ne glede na to, ko ,£je večini tuja. Za takšno stal* v sodišče našlo pravno pod slovenski ustavi. $e j® Na oprostilno sodbo prva odzvala direktorica ".jaza socialno delo Marjeta b j je- ki se je zavzela za to, p 5m- £ RAZBIJAČ - Ko je minister «nko Deželak prejšnji četrtek ^ečer stopil v gostilno Pri Krncu na Hribu pri Hinjah, je počilo. visoki obisk pričakujoči ob-ctnski in krajevni faktorji, so se prašili, da se je že začelo in da We kakšen fundamentalistično razpoloženi Krajnčan z razgraja-njem opozoriti na krivice, ki se Sodijo tem zapostavljenim in od pa odrezanim krajem. Pa ni bilo kjč takega. Le vodja županovega kabineta in šef njegove fotografko službe je v želji, da bi posnel jjkrnajlepšo fotografijo, razbil ko- DARILCE - Ministru Deželaku je novomeški župan, ko je bil minister in podpredsednik vlade ka obisku v Hinjah, izročil, kot je ekel, “skromno darilce”. To je iz-rstna in v vseh pogledih nadvse r°?ata monografija dr. Jožeta Pinariča Stiska opatija. Minister f "'I rlarila zelo vesel in se mu je avtoSTjr°'.krje kn,J,8!JTst:1 v no. Kako tudi ne, če bi knjigo [koral kupiti, bi ga to veljalo krep-o čez 20 tisočakos', kar tudi za mistra v teh časih ni mačji kašelj, akšna so Šele županova malo maoj skromna darila? GRADIVO - Medtem ko dragoceno knjižnično in arhivsko B adivo propada v nemogočih raz-erah v novomeški knjižnici in .pivskem depoju v stari karteljev-ki šoli, je tisto, kar slovenski popisi natisnejo o novomeškem kpanu in občini, deležno nezmerno večje skrbi in tople u ?mbe. Najmanj ena občinska mžbenka je zadolžena, da skrb-o pregleduje slovenski tisk in vse .zadevno topogledne prispevke jpže, nalepi na posebne liste in fasci0tCnn\priČuCVuanja spravlja v •. 1 kl l*h hranijo v pro- U, roih, suhih in varnih omarah. Iej obe*0, vec*e'°’ kaf so na INTERNISTI - Prejšnji petek šentjernejskem hipodromu stiPravili “interno otvoritev go-' nskega objekta”. Ljudje v teh j aJm, ljubitelji konjeniškega iov"*a pa ,uth “gostinskih objek-Če hln vsebine, se sprašujejo, 'ern P Pos'cJ prirejali tudi in- jeh.B°sPa ie n‘kla, da najra-„ °ai na novomeške strankar-Rskovne konference. Na J^r Zve veliko grdega o drugih in to ne samo opozi-ampak tudi koalicijskih. JijTri predavanja 0 “DOBRI IGRAČI” C0VP MESTO - Ob sejmu turhra igrača, ki so ga v Kul- a na račun nove krajevne £hjPnosti Dvor. Prišla pa je iz djVmberka. Tlikole pravi: “Gle-b0|Pa to, da ima Dvor veliko nJBo, naprednejšo razvojno b^fost (strategijo) kot Žužcm-kvn k*ilo smotrno, da sc kra-in a° skupnost Žužemberk ukine Prenese na Dvor. Žužemberk p^Paj ostane provinca. Dvor ima W<*edah tudi ekonomsko mož-v naslednjih letih postane b^ASTOJ PRI KS DVOR - Po iwedah vodje kabineta župana EJmtneške občine Slavka Turka je 'kun zaP'et Pr< nov' krajevni »dlfnost, Dvor. Ajdovec se ni Poučil za svojo krajevno skup-tyQj v primeru, da postane Dvor t|Ja krajevna skupnost, razdeli L« krajevno skupnost Žužem-^ [)a dva dela. Ajdovška “en-1 ,ako ostane sama Taprob L Pa se da rešiti s spremembo ladjarskih mej, ki bi omogočila W. L ki bi povezoval Žužem-'tiitln to ubogo planoto. Je sploh kumino, da politika kroji meje kCaEl-AVNI RIBIČI - V Žužem-Oa deluje pododbor ribiške H, , e Novo mesto. Ribiči so Odjavni, kar kaže tudi ribiški ki ga pridno obnavljajo. S. M. MM 12 N A Š IH OBČIM_______________________MM Pol stoletja dobri gospodarji 50 let Gozdnega gospodarstva Novo mesto - Pogozdili in meliorirali preko 5.000 ha gozdov in zgradili več kot 500 km gozdnih cest - Kmalu v večinski lasti delavcev NOVO MESTO - Gozdno gospodarstvo Novo mesto seje letos srečalo z Abrahamom. Sredi prejšnjega meseca je okoli 400 sedanjih in nekdanjih delavcev GG Novo mesto - najstarejši je imel že blizu 90 let - na Resi sredi roških gozdov proslavilo 50-letnico obstoja tega podjetja. MINISTER V SUHI KRAJINI - Na pogovoru z ministrom Deželakom v Hinjah je beseda tekla o možnosti za asfaltiranje ceste Smuka - Hinje. Denar za to naj bi prispeval sklad za pospeševanje demografsko ogroženih območij pri ministrstvu za ekonomnske odnose in razvoj. (Foto: A. B.) Končno po asfaltu v Hinje? Minister Janko Deželak v Hinjah • Asfaltiranje 2 km ceste Smuka - Hinje kot dveh občin HINJE - Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj, je prejšnji četrtek zvečer obiskal suhokranjsko krajevno skupnost Hinje. Minister in podpredsednik vlade sicer teh lepih, a odmaknjenih krajev ni videl, ker je prišel šele zvečer, jih je pa dobro “občutil”, ko se je moral pripeljati do njih. “Že na poti do Hinj sem ab-solviral vsebinsko plat zadeve. Avto bi nekajkrat skoraj nasedel, kazalo je, kot da so na makadamski cesti postavljeni ležeči policaji, in to kar cele čete,” se je pošalil minister. Beseda na pogovorih v gostilni Pri Krncu na Hribu pri Hinjah, ki so se jih udeležili tudi novomeški in kočevski župan Koncilija in Veber, državni sekretar za ceste Dvornik, predsednik kočevskega občinskega sveta Košir, poslanec v državnem zboru Henigman, direktor novomeške Komunale Kelvišar in drugi, je tekla v glavnem o odseku ceste Smuka - Hinje. Svoj del te ceste je novomeška občina asfaltirala, neasfaltirane pa je ostalo še 2 km, ki leži na območju kočevske občine. Težava je v tem, da ta dva “mrtva” kilometra ceste za občino Ko- čevje ne pomenita prav nič, saj ta cesta služi zgolj krajanom KS Hinje, ki pa je v novomeški občini. Tit del ceste je za Kočevje pač nekakšno slepo črevo, vendar ljudem iz teh krajev povzroča velike težave. Kočevska občina asfaltiranja te ceste pač ne more postaviti v ospredje, ker imajo v tej občini še 160 km neasfaltiranih cest, ki so v tem pogledu neprimerno pomembnejše. Za letos asfaltiranje te ceste s pomočjo denarja iz sklada za demografsko ogrožene ni šlo skozi, za prihodnje leto pa je minister Deželak obljubil, da bodo prošnjo, če bo šlo za projekt obeh občin, se pravi kočevske in novomeške, obravnavali z veliko naklonjenostjo, seveda v okviru kriterijev. Tem pa v tem primeru pač ne bo težko zadostiti. Asfaltiranje teh dveh kilometrov ceste bi veljalo 20 milijonov tolarjev. Suhokranjce je Deželak pozval, naj pošljejo državi oziroma na pristojna ministrstva tudi druge projekte, od kmetijskih do ekoloških, s pomočjo katerih naj bi se ti kraji hitreje razvijali. A. B. Takoj po končani vojni, maja 1945, je nova oblast izdala dekret o ustanovitvi gozdnih uprav v Novem mestu, Črnomlju, Straži in Soteski, katerih naloga je bila upravljati z državnimi in razlaščenimi gozdovi na tem območju. Sredi oktobra istega leta pa je bila v Novem mestu ustanovljena Državna gozdna uprava. Leta 1947 se je ta uprava preimenovala v Dolenjsko gozdno gospodarstvo, leto za- li ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA NOVO MESTO - Zbor novomeške organizacije Društva izgnancev Slovenije bo v soboto, 25. novembra, ob 10. uri v sejni sobi Zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Prof. Ivica Žnidaršič bo razlagala pred dnevi sprejeti zakon o žrtvah vojnega nasilja 1941 -1945. Izvolili bodo tudi odbor krajevne organizacije, zamudniki pa bodo pred zborom lahko plačali članarino. Knjižnico lahko poruši že sneg Zastrašujoče ugotovitve strokovnjakov o (ne)varnosti zgradbe novomeške Knjižnice Mirana Jarca - Potrebna takojšnja temeljita sanacija in gradnja prizidka NOVO MESTO - Nekaj dni po porušenju ljubljanskega Kolizeja si je komisija, ki so jo po sklepu novomeškega župana Koncilije sestavljali Robert Judež, Jože Kocjan in Mirko Strmšek, ogledala stavbo Knjižnice Mirana Jarca, več kot 200 let staro novomeško Kresijo. Na dotrajanost in neprimernost te stavbe za knjižnične namene vodstvo knjižnice opozarja že dalj časa. O tem seje prepričala tudi imenovana komisija, ko si je sredi letošnjega marca ogledala stavbo in svoje ugotovitve strnila v 11 točk. Ugotovili so, daje treba takoj sanirati lesena stropa, utrditi vogal, ki sc pogreza, preprečiti zamakanje in sanirati oziroma popraviti še vrsto drugih stvari, od strehe do kleti. Do danes od vsega tega ni narejeno nič. Konec poletja so po ustnih navodilih županovega svetovalca inž. Strmška - nihče noče nič v zvezi s tem napisati - zaprli veliko čitalnico študijskega oddelka in knjižnica je s tem seveda močno okrnila svojo dejavnost. Pomagajo si z malo čitalnico, kjer pa je le nekaj stolov, poleg tega je to tudi delovni prostor za domoznanski oddelek. Obiskovalci knjižnice tako “študirajo” na hodniku. Za sanacijo knjižnice so v letošnjem občinskem proračunu namenili vsega 4 milijone tolarjev. Na pobudo vršilke dolžnosti ravnateljice Andreje Pleničarje v začetku septembra knjižnico obiskal minister za kulturo Sergij Pelhan. Takrat je bilo rečeno, da bi nujna sanacija stala okoli 14 milijonov tolarjev, celotna sanacija z že dolgo načrtovano gradnjo prizidka pa 850 milijonov. Pol te vsote, je obljubil minister, bo prispevala država, pol pa je mora občina kot ustanoviteljica. Tudi od ministrovega obiska se ni še nič spremenilo oziroma se je: stanje se slabša. Poleg tega tudi po sprejetem terminskem planu z deli močno zamujajo. Tako naj bi v začetku tega meseca začeli nujna sanacijska dela, pa ni o tem ne duha ne sluha. Zato seje Pleničar-jeva, da bi končno dobila odkrito in jasno besedo o stanju stavbe, obrnila na Gradbeni inštitut ZRMK. Ugotovitve strokovnjakov so zastrašujoče. Zaradi številnih poškodb, ki so nastale zaradi starosti in preobremenjenosti stavbe, ocenjujejo, da je “zgradba v sedanjem stanju neprimerna za knjižnično dejavnost in za zaposlene in obiskovalce zelo nevarna”. Poškodbe se v zadnjem času povečujejo in nastajajo vedno nove. Strokovnjaki ne izključu- Ppl Sar- a**- "ŠTUDIJ” NA HODNIKU -Knjižnica Mirana Jarca deluje v najslabših razmerah v Sloveniji. tem pa je dobilo ime Gozdno gospodarstvo Novo mesto, ki ga podjetje nosi še danes. “Naše podjetje je v teh 50-ih letih dobro gospodarilo z gozdovi,” pravi direktor GG Novo mesto mag. Tone Šepec, ki v tem podjetju dela že 28 let. “Gozdarji nismo skrbeli samo za izkoriščanje gozdov, ampak še posebej za vlaganja vanje. Po velikih sečnjah v državnih gozdovih v letih 1948 -1953, ko so samo leta 1949 na našem območju posekali 532.000 m3 lesa, smo intenzivno vlagali tudi v pogozdovanje in nego gozdov. Tako je GG Novo mesto meli-oriralo in pogozdilo preko 5.000 ha degradiranih gozdov.” Razen za gozdno biološko reprodukcijo so gozdarji skrbeli tudi 'za infrastrukturo in so v 50-ih letih ŠPORTNI DAN KRKAŠEV NOVO MESTO - S športnim dnevom krkašev bodo v soboto, 25. novembra, delavci krke zaključili celoletna rekreativna tekmovanja v akciji “Iščemo najboljši sektor, program oziroma družbo v športni rekreaciji”. Poleg tekmovanj v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, pikadu, šahu, badmintonu in orientacijskem pohodu si bodo krkaši ta dan v novomeški športni dvoranoi ogledali tudi finalni tekmi v košarki in nogometu ter v okviru vesele rekreacije pakiranje zdravil, v katerem bodo tekmovali Krkini vodstveni delavci. Športni dan, ki se ga vsako leto udeleži blizu 500 krkašev, bodo zaključili na Otočcu v restavraciji Tango, kjer bodo najboljšim podelili pokale in najzaslužnejšim plakete ter se poveselili. zgradili več kot 500 km gozdnih cest, od tega več kot 100 km v zasebnih gozdovih. Hkrati so gozdove odpirali še s številnimi vlakami. “V teh 50-ih letih je naše podjetje doživljalo lepe in težke čase. Se najslabše se nam je pisalo po osamosvojitvi Slovenije, ko smo z zakonom o denacionalizaciji izgubili okoli 7.000 ha gozdov, poleg tega pa so nekateri hoteli gozdna gospodarstva kar likvidirati, saj gozdarji s svojo dobro organiziranostjo res nismo sodili v sivo povprečje. Le naša trdoživost in velike spremembe v poslovni politiki so nam omogočile preživetje,” pravi direktor. To preživetje pa je zahtevalo precejšen davek. Pred desetimi leti je bilo v GG Novo mesto zaposlenih 760 ljudi, danes jih je samo še 260. Včasih so gospodarili z več kot 30.000 ha državnih gozdov, danes jih je še okoli 25.000 in po končani denacionalizaciji jih bo ostalo kakih 22.000 ha. Je pa danes GG Novo mesto dobro in sodobno organizirano podjetje, kije tik pred lastninskim preoblikovanjem, po katerem bo postalo delniška družba v večinski lasti sedanjih in bivših zaposlenih. A. BARTEU jejo nevarnosti, da se zgradba nenadoma poruši. To lahko povzroči že debelejša snežna odeja. Stari in dotrajani dimniki pa so velika nevarnost za nastanek požara. V poročilu svetujejo, naj čintprej izpraznijo pritličje in nadstropje, torej drugam prenesejo vse knjižnično gradivo. Po njihovem bi morali stavbo temeljito obnoviti in odsvetujejo le zasilne ukrepe. • Na novinarski konferenci, ki jo je v ponedeljek sklicalo vodstvo novomeških krščanskih demokratov, je občinski sekretar za kulturo, šport in mladino Robert Judež med drugim povedal, da se bodo nujna sanacijska dela zgradbe Knjižnice Mirana Jarca začela v dveh tednih. “Razpis je bil že objavljen, ponudbe so prišle, finančna konstrukcija je zaprta, tako da ni nikakrših ovir za začetek del,” pravi Judež. Pol ure zatem je na avto, parkiran ob stavbi knjižice, s strehe padla debela armirana šipa strešnega okna in ga precej poškodovala. Še sreča, daje bil tam (nepravilno) parkiran avto, kajti sicer tam hodijo pešci. Na podlagi te strokovne ocene je Pleničarjeva, ki je kot v.d. ravnateljice te ustanove odgovorna tudi za varnost obiskovalcev in uslužbencev, v začetku tega meseca zaprosila ustanoviteljico, se pravi novomeško občino, za soglasje, da študijski oddelek knjižnice oziroma objekt stare Kresije zaprejo do končane sanacije. Do sedaj na to ni dobila odgovora. ANDREJ BARTEU Mag. Tone Šepec Poplavljanje ustavljeno Voda, ki je ogrožala imetje občanov, speljana v potok GRADIŠČE - Glede na to, da je bilo v časopisju že veliko napisanega o problemu poplavljenega dela zemljišča za regionalno cesto R 333 v Gradišču, posebej pa zaradi ogrožanja objektov nekaterih občanov, se lahko občina Šentjernej pohvali, daje skupaj z Družbo za državne ceste in s Čestnim podjetjem uspešno opravila dolgoletne težave zaradi poplavljanja zemljišča in ogrožanja občanov. Tako je bil izkopan odprt jarek, dolg 200 metrov, položenih je bilo 140 metrov cevi, tako da je voda, ki se zbira, izpeljana v potok Pendirjevko, hkrati pa so bili prestavljeni tudi glavni komunikacijski kabli Telekoma in Komunale. S tem na občini upajo, da je dolgoletna težava zaključena, hkrati pa tudi zlonamerne pripetije, ki so se ob tem dogajale. Po predračunu so dela vredna 3,4 milijona tolarjev, sredstva je zagotovila država, občina Šentjernej pa je bila koordinator del, ki so se začela sredi septembra. Hkrati z jarkom in cevmi je postavljena tudi varnostna ograja in sanirana bankina, cesto pa bo potrebno še preplastiti, a ker je republiška cesta, to ni v pristojnosti občine. Obrtniki čakajo na razgovor pri županu Že posojila iz sklada v mirovanju? • Ne poznajo NOVO MESTO - Tukajšnji obrtniki so se, potem ko so se obrnili na javnost s protestom in ogorčenjem, ker občina ne kaže nobenega razme-vanja zanje, sredi prejšnjega tedna najavili za razgovor pri županu. Kot je povedat predsednik Območne obrtne zbornice Ivan Krajnc, bi jih morala po sklepu občinskega sveta občinska služba poklicati, da bi se uskladili o odprtih vprašanjih. Ker v novih občinah Šentjernej in Škocjan povsem drugače obravnavajo obrtnike, seje bati, da bodo posamezniki začeli dejavnosti seliti k sosedom. K nujnim pogovorom kliče tudi informacija, da naj bi župan že dodeljeval posojila obrtnikom, ne da bi jih pozitivno rešili 25), ne da bi jih prej obravnaval katerikoli odbor sveta. O bodočem delu ln sodelovanju med občino in malim gospodarstvom bo treba spregovoriti tudi zato, ker so obrtniki in mali podjetniki šele pred kratkim izvedeli, da na občini Novo mesto že pol leta deluje neka gospa, ki ima na skrbi malo gospodarstvo, a niti eni niti drugi niso vedeli zapjo niti je ne poznajo. B. D.-G. OKROGLA MIZA SKD NA DVORU - Občinski odbor SKD je v petek, 17. novembra, zvečer pripravil okroglo mizo, na kateri je sodeloval Miroslav Mozetič, podpredsednik državnega zbora RS. Dvorjani so izvedeli, kakšno je zakulisje dela državnega zbora in o delu poslanske skupine SKD. Sledila je zanimiva razprava o KS Dvor. Vse kaže, da volja krajanov za to ni dovolj. Beseda je tekla tudi o investicijah novomeške občine v Suhi Krajini, o bližajočih se volitvah, razvoju podeželja in zaščiti demografsko ogroženih območij, o denarju za nove občine in o suhokranjskih kmetih, ki jih pestijo vse hujše težave. (Foto: S. Mirtič) MŠŠ 1 ZM A Š 1 HO SCI M mš Znamenje še vedno hrani skrivnost Z /namenja pri metliški cerkvi sv. Martina so sneli poslikavo iz prejšnjega stoletja ■ Restavrirali bodo poslikavo iz časa, ko je bilo znamenje postavljeno METLIKA - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je leta 1992 pričel z dokumentiranjem in postopno obnovo znamenja, ki stoji v bregu pod cerkvijo sv. Martina v Metliki. Delno so uredili okolico, opravili statično sanacijo temeljev, pločevino na strehi so zamenjale skodle, sanirali pa so tudi omet. opraviti, ko bo toplejše vreme. Si- Kot je povedal akademski slikar specialist, konservator Anton Miklavžin z novomeškega zavoda, je pri delu pazil, da je ohranil čim več starih ometov, zamenjal je le tiste, ki so bili povsem uničeni. Potrebno bo še injektiranje ometov tam, kjer so votli, to pa bo moč Za Danfoss izjemna gesta dobre volje Svetniki soglašali z oprostitvijo, ki pa bo izjemna jona kompresorjev, (sedaj en milijon). Letni prihodek bo 220 milijonov DEM (sedaj 70), letni znesek bruto plač 13 milijonov DEM (sedaj 5), letni prihodek od dohodnine pa 1,2 milijona DEM (sedaj 0,5). “Danfoss je danes med slovenskimi izvozniki okrog 30. mesta, potem bo zagotovo znatno • Župan Andrej Fabjan je na izredni seji predlagal svetnikom sprejem sklepa, s katerim bi 15,8 milijona tolarjev, kolikor naj bi po oceni znašala taksa Danfossa za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, namenili za gradnjo mestne obvoznice. Svetnike je čudilo, kako naj sklepajo o zadevi, kije ni na dnevnem redu, še bolj pa, kako naj odločajo o prerazporeditvi namenskega denarja, ki ga sploh še ni, in to za cesto, o kateri so prvič slišali. Na koncu so se le strinjali, da bodo, če bo prišlo do razširitve Danfossa, v občini odpravili prometno zagato z obvoznico. višje. Danfoss pomeni v svetu kvaliteto. To pomeni, da bomo imeli tudi stabilna delovna mesta, glede na sedanjo proizvodnjo pa bomo lahko zaposlovali tudi invalide,” je dejal Panjan. M. BEZEK-JAKŠE cer pa je najpomembnejša pri obnovi znamenja poslikava v niši. Doslej vidna poslikava, ki je bila , močno poškodovana, je bila iz 19. st., predvidevajo pa, da je njen avtor Jurij Tavčar Idrijski, saj so njegova dela tudi pri Treh farah. Prikazovala je Kristusa s spremljevalcem, na stranskih stenah niše pa je bil po en stražar, francoski vojak s puško. Miklavžin je s sondiranjem odkril, daje pod to še ena poslikava, zato je poslikavo iz ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski svet je imel pretekli teden prvo izredno sejo, na dnevnem redu pa je bilo podjetje Danfoss Compressors, ki namerava dograditi sedanjo tovarno v Črnomlju. Vanjo bi preselili proizvodnjo iz Nemčije, vendar želijo investitorji, ki bodo za naložbo odšteli 120 milijonov DEM, zmanjšati nekatere obveznosti, kijih sicer plačujejo graditelji. Zato so na občini predlagali občinskemu svetu, da Danfoss Compressors oprosti plačila stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Th prispevek obračuna in prejme občina, po ocenah pa naj bi znašal 60 milijonov tolarjev. Svetniki so se s tem strinjali, vendar so k sklepu dodali še, da imajo prednost pri zaposlovanju v razširjeni tovarni delavci iz Bele krajine, če izpolnjujejo pogoje. Direktor črnomljskega Danfossa Leopold Panjan je pojasnil, da bodo dogradili 16.800 kv. metrov pokritih površin za proizvodne prostore, energetsko postajo, upravno stavbo in jedilnico (sedaj jih je 5.500 kv. metrov). Leta 2.000, ko bo investicija zaključena, bo zaposlenih 700 ljudi (sedaj 280), delo pa bo lahko dobilo še veliko kooperantov. Izdelali bodo 3,5 mili- 19. st. pred kratkim snel in bo šla v restavriranje. Na poslikavi, ki se je prikazala, so vidni deli križa in Kristusa, levo in desno od križa pa je na vsaki strani po ena figura. Ta poslikava je iz časa, ko je bilo znamenje postavljeno, kdaj je bilo to, pa ni moč z gotovostjo trditi. Znamenje je namreč pozidano na kvadratni talni ploskvi, ki mu narekuje slopasto obliko in se v zgornjem delu komaj opazno razširi. Z desne in s hrbtne strani ima majhni trapezasti vdolbini, od prednje pa je vanj v zgornjem delu vrezana velika in globoka niša, ki je bila poslikana in ki je zaključena z zelo izrazitim motivom oslovskega hrbta. S tako obliko niše bi bilo znamenje lahko še iz 16. st. ter tako eno najstarejših v svoji vrsti. V Beli krajini pa je, razen skromnih ostankov gotike v cerkveni arhitekturi, eden redkih spomenikov pre-dbaročnega obdobja sploh. Kot je povedal Miklavžin, so se odločili, da bodo restavrirali prvotno poslikavo, obnovo znamenja pa bodo končali prihodnje leto. M. BEZEK-JAKŠE SNEMANJE POSLIKA VE-Anton Miklavžin (na levi) z Zavoda za varsto naravne in kulturne dediščine Novo mesto pri snemanju poslikave. BO V VRTINAH DOVOLJ VODE? SEMIČ - Geološki zavod išče nad vasmi Kal, Osojnik, Brezova Reber in Maline v zaledju reke Krupe najprimernejšo lokacijo za vrtine. Najprej nameravajo zvrtati dve vrtini, katerih vrtanje bosta financirali ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo ter za znanost in tehnologijo. Upajo, da bo že iz teh vrtin priteklo dovolj vode za vodovod v 13 vasi na severovzhodu semiške občine, sicer bodo morali zvrtati še dve vrtini. Z vrtanjem naj bi začeli decembra. Pionirsko delo dr. Mlačka V Metliki predstavili “Angiologijo za prakso” dr. Blaža Mlačka - Pomemben priročnik METLIKA - Minuli petek je bila v kulturnem domu v Metliki predstavitev knjige “Angiologi-ja za prakso” docenta dr. Blaža Mlačka, specialista splošne medicine, ki opravlja svoje poklicno delo v metliškem zdravstvenem domu, kjer je tudi direktor. Knjigo, kije pomemben prispevek k slovenski znanosti, je založila sekcija za splošno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Predstavitve knjige sta se med drugimi udeležila tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljen-ko Žagar in akademik prof. dr. Vinko Kambič, metliški častni občan, ki je bil dr. Mlačku, kot je dejal avtor sam, od začetka nastajanja knjige glavna opora. Sicer pa je avtor s knjigo, ki obravnava najpogostejše žilne bolezni, ki pomembno vplivajo na počutje sodobnega človeka, opravil pionirsko delo. To je prvi tovrstni učbenik v Sloveniji. Po besedah recenzenta prof. dr. Stjepana Bunte je bila namreč v zadnjih petdesetih letih na območju Jugoslavije le ena knjiga s področja angiologije, in sicer hrvaškega avtorja. “Pisanje knjige, posebno tako obsežne, je zelo zahtevno delo, zlasti še, če je pionirsko, zato je še toliko bolj hvalevredno. Če bi bilo namreč to delo lahko, bi imeli že najmanj pet učbenikov,” je o knjigi, v kateri je zajeto vse, kar mora danes vedeti kdo, ki se želi ukvarjati z angiologijo, dejal dr. Bunta. Recenzentka prof. dr. Jolanda Jezernik-Leskovšek pa je pristavila še, da je knjiga, ki ima tri dele, kot priročnik namenjena predvsem splošnim zdravnikom, koristila pa bo tudi drugim. KNJIGA O ŽILNIH BOLEZNIH - Docent dr. Blaž Mlačak ob predstavitvi svoje knjige ‘An-giologija za prakso”. Ob njem recenzentka prof. dr. Jolanda Jezernik-Leskovšek. Dr. Blaž Mlačak je ob predstavitvi knjige dejal, da je nastanek priročnika narekovalo iskanje in odpravljanje dejavnikov tveganja in uvajanje novih metod zdravljenja žilnih bolezni, pri čemer je tudi sam naredil obsežne raziskave. Druga opora pri pisanju mu je bila dobro razvita angiološka služba na Dolenjskem. Tretja opora pa dobro opremljen angiološki laboratorij v metliškem zdravstvenem domu, za katerega so denar prispevali sponzorji in izseljenci iz Kanade. V kulturnem programu ob predstavitvi knjige so nastopili oktet Vitis, flavtistka Ana Pez-direc, kitarist Anton Črnugelj ter recitatorji metliške osnovne šole. Po predstavitvi pa je bila v vinski kleti degutacija vina, ki jo je vodil dr. Julij Nemanič. M. BEZEK -JAKŠE Bo carina na Beltu ali rudniku? Medtem ko so se v Ljubljani odločili, da bo črnomaljska carinska izpostava na Beltu, pa v Črnomlju opozarjajo na prometni infarkt in ponujajo rudnik v Kanižarici ČRNOMELJ • Črnomaljci ne zanikajo, da so z velikimi težavami prišli do carinske izpostave, in celo trdjjo, kot je bilo slišati na izredni seji občinskega sveta minuli teden, da sojo s prepričljivimi argumenti ukradli Novemu mestu in Metliki. Toda še predenje carinska izpostava v Črnomlju odprla svoja vrata, je povzročila nemalo razburjenja. Občinski svetnik Silvo Grdešič bilo mogoče. Grdešič je naspro- rudniku, da bo primeren za izpostavo,” je pojasnil Strmec. M. BEZEK-JAKŠE PREDSTAVITEV METLIKA - Metliško turistično društvo Vigred in tukajšnja Ljudska knjižnica bosta v soboto, 25. novembra, ob 19. uri pripravila v Hotelu Bela krajina v Metliki predstavitev knjige domačina Boža Flajšmana z naslovom “Sledovi časa”. Leopold Panjan: “Razširitev Danfossa je predvsem zaradi 400 novih delovnih mest izrednega pomena za Črnomelj. ” je namreč opozoril, da kljub sklepu na zadnji seji sveta, da mora biti črnomaljska carinska izpostava zunaj mesta, že opremljajo prostore za izpostavo na Beltu. Zato je protestiral, ker se nekateri požvižgajo na sklep občinskega sveta, hkrati pa navedel argumente proti izpostavi na Beltu ter v prid rudniku v Kanižarici. “Carinski pregledi bodo od 7. do 8. in od 13. do 14. ure. Črnomaljci so že izmerili, da tovornjak s prikolico v križišču Kolodvorske ceste z Ulico heroja Starihe, ki pelje proti Beltu, obrača 12 minut, kar pomeni, da bo v tem času, ko je tudi sicer najgostejši promet v mestu, nastal popoln prometni infarkt. Že zaradi tega je carinska izpostava na Beltu nesprejemljiva, medtem ko bi za rudnik, ki je v zapiranju, pomenila novo življenje,” je dejal Grdešič. Župan Andrej Fanjan je povedal, da so od direktorja Republiške carinske uprave Franca Koširja dobili informacijo, da bo izpostava začasno na Beltu, kjer 1. decembra že lahko začne z delom, medtem ko na rudniku to ne bi toval, da lahko 1. decembra začne z delom tudi na rudniku, kjer prostori res niso tako lepi kot na Beltu, vendar Interevropa tako kot na Belt lahko pripelje žige, štiri mize in dva špediterja tudi na rudnik. Sekretar občinskega sveta Jože Strmec pa je pojasnil, da določanje kraja, kjer bo carinska izpostava, ni v občinski pristojnosti. “V Inter-evropi, Carinarnici Ljubljana in na Republiški carinski izpostavi so se odločili, da bo začasno, do us-posodobitve na rudniku, carinska izpostava na Beltu. Z občine smo že protestirali na republiko, da sta obe lokaciji enakovredni, da pa v Ljubljani niso upoštevali prometnih razmer v mestu, kot tudi niso povedali, kaj morajo še urediti na KONČNO VODOVOD - Sredi novembra so pričeli v Nestoplji vasi kopati za vodovod proti Brezju in Pugledu, zaselkoma z osmimi gospodinjstvi. Gre za projekt gradnje vodovoda izleta 1983, ko so zaradi odkritja PCB v Krupi morali spremeniti projekte, po katerih so predvideli vodovod iz izvira te reke in povezavo vasi z zajetjem v Dobličah. S tokratno gradnjo vodovoda bodo omenjeni projekt zaključili, s tem pa bodo imele vodovod vse vasi v južnem delu semiške občine. (Foto: M. B.-J.) Semiška cesta je spet izpadla Kljub prizadevanjem Semičanov, da bi cesta od Semiča do Jugorja postala državna, je državni zbor menil, da za to ni strokovne podlage - Vztrajali bodo PRIPRAVE NA .TURNEJO POLJČE - Tamburaški orkester pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml. in komorni godalni orkester pod vodstvom prof. Antona Čor-biča iz Glasbene šole Črnomelj sta bila konec minulega tedna od 17. do 19. novembra na pospešenih vajah v Poljčah na Gorenjskem. Utrjevala sta koncertni program za bližajočo se glasbeno turnejo, ko bodo tamburaši 10. decembra nastopili v Padovi. SEMIČ - Semičanom že ves čas, kar imajo novo občino, sivi lase cesta od občinskega središča do Jugorja. Gre namreč za občinsko cesto, v Semiču pa si močno prizadevajo za njeno prekategorizacijo v državno cesto. Semičanom je sicer uspelo, daje parlament konec oktobra sprejel amandma o prekategorizaciji omenjene ceste, ki ga je predlagal predsednik odbora za infrastrukturo Žare Pregelj, potem pa seje začelo zapletati. Še isti dan je slovenska vlada na korespondenčni seji omenjeni sklep skupščine ovrgla, češ da ni bilo strokovne obrazložitve ministrstva za promet in zveze. Ministrstvo je zahtevano obrazložitev pripravilo, toda ob ponovnem glasovanju v začetku preteklega tedna so v državnem zboru sklenili, da 11 kilometrov dolga cesta od Jugorja do Semiča ne bo postala državna, ker za to ni strokovne podlage. “To se mi zdi nerazumljivo, zlasti še, ker je le nekaj ur prej isti državni zbor sklenil, da morajo do vseh občinskih središč peljati državne ceste, Semič pa takšne ceste nima. Seveda nismo vrgli puške v koruzo in bomo obnovili našo zahtevo,” je dejal semiški župan Janko Bukovec. Bukovec je poudaril, daje prav cesta proti Jugorju za Semičane najbližja povezava z regijskim središčem in cesto proti Ljubljani. Največji problem pa je, da je tri kilometre še makadamske. Za ureditev tega odseka in asfaltiranje bi potrebovali 110 milijonov tolarjev, takšnega izdatka pa semiška občina, ki ima v letošnjem proračunu 134 milijonov tolarjev, sama ne bi zmogla. “Seveda ne stojimo križemrok, saj smo letos pripravili za asfaltiranje 500 metrov ceste in imamo na račun urejanja ceste že za 300.000 DEM posojil iz naslova obveznic, ki jih moramo vrniti v petih letih," pravi semiški župan. F M. B.-J. Sprehod po Metliki^ PRIMOŠČANI SO NASLOVILI na občinske svetnike pismo s pritožbo, ker morajo šm0°u n! otroci plačevati vožnje s kombijem na relaciji Primostek -zemelj in obratno. Pismo vsebino je obravnaval ze pre časom izvršni svet in starši so do bili odgovor, da so do brezpla« nega prevoza v šolo m naza0fL. vičem le otroci, ki stdnujejo ju, več kot štiri kilometre odda željo, da so se morda od pnw_, ffiSKffitSSSS- !d5l?fli,PBo”v^O«VO; RANI pri osnovni šoli v Metino 18. uri “velefešta”, k'. J? mla- t( »sEsftSSfg dine. Pripravljala soji dali oasm Za iskrice v otroških očeh. V M ontpm nrnpramu bodo na P na osnovne šole Metlika»jSta Vlašič z osnovnošolci iz “ Ija, Slavko Plut z učenci iz Sem sB Janez Vraničar Luigi, hu?\rnl0. Iča in Matevž iz Ljubljane, nikašica Tanja Čretnik s u|j »aft i Toni Gašperič in morda za Vstopnina bo 500 tolarje^ j odrasle in 200 tolarjev za za zbrani denar pa bo p°ff ,) a ju nakup igral pri podzem J I dan, da ne bi odpeljal tja *eZ država mirno gleda odtok toia J in mark. Cmomadjskidrohjf ODPIS - Črnomaljski svet"^ j so sc pretekli teden na p čutili ni seji v svojem mandatu P ne le, kot da bij1 ‘. \ • ko raka11 pak kot da so že globlje za«■ res- sors, ki namerava v C oSt, zgraditi veletovarno, ?° Jstavt plačila stroškov za urejanj ■ a. nega zemljišča. Direkto pa0jan ljskcga Danfossa Leopoi vrStni je ob tem pojasnil, da s° ma|en odpisi v svetu povsem no ^ pojav in da tisti, kiodp L ceSto delovna mesta, dobijo.1. veda in še kaj. Črnomatnljc' nočejo zaostajati za svet ■ pj sta bo,” so dejali, morda pa dTlNOVIDEC:Na^| omenjeni izredni sej1,, devnc' napovedana le ena točka j6Jic ga reda, je svetnik Silv oj|aje, predlagal še točko razno, sprejeta. Potem pa je poočital svojemu svet začetkU sto fl Sc Ko ca Cie »la šfi obi a siv Pri ski Sče Jet; Cia feo, N Šol, Slo Cai 0d| Seji osi, ta i šoli Slo, kile Por carinsko izpostavo. opa seveda protestiral, k° (jler*1 Škof brati njegove misu. . nrizmil rin ie imel reS V D .. $C Škof brati njegove mim. . .jj, c* priznal, da je imel res v ni s rinsko izpostavo. V & tnj|tiH’1 lahko zgodi, da bodo sv ,j sliliše manj, ker se bodo jjnii, bodo jasnovidci, ki so m brali njihove misli. l Us sku lih S Jek P s I 1,(1 ----------------------- seof I vC|j PRETEP - Nedavno st» p|3 , j šanku v semiškem hote'« naSt I „ domačina. Spor je sl ® vSj«c ^ zaradi oslovske sence,** jor j o Jo hiln VITIC:* , Hi ( SemiškeW^ zaradi oslovske sence, a * ejo fl* tako hud, da je bilo vm ^ koliko striptiza. Ah J«*« HJ*? rda hotela konk« po „ ______.wiif*nani čina morcla hotela * hotelskim gospodična minikanske republike - ^ • “I JMt fcči "SasiE‘%-5; semiški občini niso stri JJ ,t> ■ bil v hotelu Smuk nočni j0 p' se lahko celo zgodi, da o dji« ‘ zs&jss&gsh; s 1 cer na so v Semiču še f je,3 i tako radodarne da od njih hotel :ea dobička. . .., vedo, velike. se cest; I jt “* ',v* ••j*-- jgt* J ;a dobička. . zelo)\i jjA ____ITA - Semičani s‘> M 'a Poslance državne? jjj egionalna. Zupan Jan j| d»J^ , -G . ... r.. m zatr° -zn*. Jtr CESTA - Semičani so ni na poslance državne? ^(ir se niso strinjali, da m.igpP la regionalna. Zupan Ja| vec pa je še posebej za ne bo nozabil. saj " ne bo vseh, prej, je še posebej \ 2r pozabil, saJ.^jiAs- ! ^ ki so glasovali pt jjicO j. M jih bo na pronsen jržav,!. j i,di mi volitvami, ki Ampak takrat se b°dl’^jli Ud ] kJ*H B_____anje najbrž sP°l> I S Semiču, ki bolj spominjat, r,|o , Jtja njivo kot na sp0 ki kolektiv pozna, ne mislil, da prizadevno delajo. [fitaškiz se nkJAVNI SPOR -v Ribnici so svetniki pred nedav-Cl^dločiH, da bodo ustanovili se Dn?0 Sušilo. Imenovalo naj bi Rla«ii kakor se je imenovalo Pret §a J*e ribniška občina v ev I nač;Cvostl že imela. Na kakšen ] S(n , uyu« to storili, kako pogo- ^DnvK2hxaja,° in kaMno Prav‘ se vpV h’ Se n'znano Že sc^aJ Pa Se vp i '^"»"»ano.^escaajpa S£$SSS3£3£ HjCe arJa in Stane Hafner iz Rib-vl0ji|2aradi odločitve stvetnikov Sču .a tožbo pri ustavnem sodi-°bži. enja sta, da je ribniška to '"“informacijskodobropokrilo*, ^ ■ bo občina z svojim glasi- jeta “u,lc tožbe, v kateri se sklicuje .^Posredno na ustavo oziro-bott; ,Je ustavnega člena o svo-S'obveščanja javnosti. POrVLE LAHKO ODDAJAJO Sole TORE - Po novem bodo stofgfjbniški občini šolske pro-ttanjj ab^9 oddajale v najem zu-najemnikom Tako so se osnov"-lnskega sveta na prošnjo Po iz u ? ^°'c dr. Franceta Prešerno u o ‘ce’ veljalo pa bo tudi za s,°riti j^.°riražici, če bo to želela bi|e • Najemnine bodo šole pora-Poia^bbbavo učil in učnih pri- pODJETJA NA PAPIRJU L0šPŠICI POTOK - V občini Sku 1 P°tok, posebej v krajevni Pnosti Draga, je registrira- nih L ‘-'•“gs, js. ivgiaima-dadofr- nekaj podjetij, ki seve-^lajo ° zunaJ občine, če sploh de|a: • zunaJ občine, ce sploh 'itais •ln °d tega nimajo nič ne li, ne občina. Lahko bi rek-v“lik občina posredno celo iu;ei° ^odo, saj ta podjetja zni-Hos,°’ VsaJ statistično, ogrože-Objij .b krajev, kar škoduje M„e [’ bo vlaga razne zahtevke, lem s°. daje potrebno prob-k hJbr°učiti jn fiktivna podjet- titd" • n I1Kllvna poojet-ttf: 1 ukiniti oziroma jim od-Sostoljubje. A. K. laški sel i n * v j z. i ivn: - Laščam ze j ®d zimo razmišljajo o zimi ^lite 1 službi. Odbor za komu-I ,ažčj„2|*deve bo te dni dokončno bbijjL.1^6 zadnje nejasnosti z za-tlu n 0rn Francem Purkartom, ki tli. '»ttleravo;_______........ “j “Hif ‘•ouujc iicjasuusii z za-'« \n 0rn Francem Purkartom, ki ffl Jic ziJ^^fuvajo prepustiti izvaja-iirte|S-!Ce s*užbe. Za to delo pa uo im sluzt •ff še koopi A1 '%LIJJP ZELI Jerante. '%v %kaX',c Z-CLENJAVA - Kme-l*M ?Mr11i2i|riruga je sredi Lašč pri ; l5li\0 . m domu uredila proda-K ^DU a Sadje in zelenjavo. Na a JfŠDrc.a °ddajo prostorov je bilo 'itn.'lav, prostore pa je izlicitiral h-^ti 1Z Uubljane, ki bi moral ' f i ''■eti »-juuijaiic, ki m moral 1 g„i- i t' Ahf Prodajo že pred več tcd-|V n i L’ da^ n|č Pri Citrusu so ugotovi-K Set° Se “zalicitirali" in da do- 1 bi Dnrav/i^il naip. 1 w zalicitirali in da do-I J^ine nC °Prav^*J visoke naje-pogodbo prekinjajo. |hka c^čvk pa je ta občina knte- ^»^eZLnaKme-> s' ’Sl ljudje v glavnem pride- ehn e 'n zelenjavo doma. Še .."no na k; h i .tseh„'e ln zelenjavo doma. Se "... POdai ? Pa bi bilo nehvaležno lj,[: I °dpirati zdaj, jeseni, tj) i lliav,,Tetfc pospravili sadje, ze-cC | 't. In druge kmetijske pridel- t MŠŠŠ J Z NAŠIH OB Č 1 M ttMMfc Osnova za druge možne projekte ; odpr« servis ^ T/n/xtr\Mr' kt:_i:_*„i. V projektu Slovensko podeželje bodo zbirali podatke o energiji in njeni rabi na podeželju - Zbrana baza podatkov bo koristna še drugim - Vključena tudi Ribnica RIBNICA - V projektu Slovensko podeželje bo poleg Borovnice, Brezovice, Iga, Velikih Lašč, Loškega potoka, Loške doline in Cerknice sodelovala tudi ribniška občina. Tako so se odločili ribniški svetniki na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so tudi že odobrili za to potrebna sredstva. Namen projekta Slovensko podeželje, ki ga bo za omenjenih 8 občin izpeljalo podjetje Area pro, d.o.o., iz Cerknice, je ugotoviti, kakšna je preskrba z energijo na podeželju, njena učinkovita raba in možnosti, ki iz tega izhajajo. Kot pravijo v podjetju Area pro, so njihovi dosedanji projekti pokazali, da je največji problem zbiranje podatkov, saj ni zbranih niti osnovnih informacij, na podlagi katerih bi lahko konkretne projekte tudi izpeljali. SOLA V FARI JE NARED VAS FARA - Adaptacija in dozidava nove šolske stavbe v Fari sta pri kraju, oprema je na svojem mestu, okolica je urejena. V tem tednu so uredili še parkirne prostore in preplastili z novim asfaltom cesto od priključka na magistralko mimo šole do konca trgovine v Fari, tako da ima sedaj ta del tega naselja prav lepo podobo. Učenci in učitelji že z nestrpnostjo čakajo, kdaj se bodo preselili v te čudovite prostore in kdaj bo napočil trenutek, ko naj bi predsednik slovenske vlade prerezal trak' F. C. Projekt bodo začeli uresničevati že kmalu, predstavljal pa bo eno od osnov za druge možne projekte. Tako tudi za projekt Suhorobarske ceste, ki naj bi omenjenim osmim občinam, vključenim v projekt Slovensko podeželje, dal skupno razpoznavno obeležje. Projekt Slovensko podeželje je namreč le del tega večjega projekta Suhorobarske ceste, ki pa je zaenkrat še vizija. Večji del denarja, potrebnega za Svetniško glasilo? Je ob obilici javnih glasil res potrebno še eno? VELIKE LAŠČE - V Velikih Laščah se že dolgo prizadevajo, da bi izdajali občinsko glasilo, za kar pa jim manjka denarja in “piscev". Po sedanji zamisli naj bi izhajalo enkrat na mesec, vsako gospodinjstvo bi ga prejemalo brezplačno (in ga temu primerno tudi cenilo). Na zadnji občinski seji so zato sklenili (podobno kot v Ribnici), da bodo izdajali glasilo in da je vsak član občinskega sveta dolžan priskrbeti dva dopisnika. Ta sklep pa ni rodil posebnega uspeha, ker je do roka le en svetnik posredoval priimek enega sodelavca-dopisnika. Je že tako, da bo v kmetijski laški občini težko dobiti 24 ljudi, veščih pisanja novinarskih prispevkov. Za vse pa bo najbolje in najbolj koristno, če bo vsak opravljal delo, za katero je usposobljen. Občina še ni sprejela letošnjega proračuna, ker ji manjka kar 48 milijov tolarjev. Kje bo dobila še denar za občinski časopis? J. PRIMC Krpanova kobila: “Če v kmetijskih Laščah ponujaš ljudem sadje in zelenjavo, je približno tak uspeh, kot če bi zamorcem v vroči Afriki ponujal gojzarje ali smučarsko opremo. ” Srečanje ljudskih pevcev in godcev Posamezniki in skupine SODRAŽICA - Zbrani ob nastopajočih v soboto, 18. novembra, zvečer v prostorih osnovne šole dr. Ivana Prijatelja v Sodražici, so bili deležni posebnega glasbenega užitka. Prisostvovali so namreč srečanju z ljudskimi pevci in godci iz vse Slovenije, ki sta ga pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Javni zavod Miklova hiša iz Ribnice. Med nastopajočimi na letošnji republiški prireditvi “Srečanje z ljudskimi pevci in godci” so bili predvsem na terenu odkriti pevci in godci. Ker pa je teh na žalost iz leta v leto vedno manj, so vrzel na prireditvi zapolnili člani kul-turno-umetniških društev in nekateri posamezniki, ki so še pripravljeni ohranjati tradicijo v avtentični obliki. Med nastopajočimi so bili tako: Jože Zajc iz Vidma -Dobrepolje, Hrušiški fantje iz Hrušice, pevke in pevci folklorne skupine Razor ter godci folklorne skupine Razor iz Tolmina, “Lovski prijatelji” iz Sobetincev, Nina in Romeo Volk iz Ilirske Bistrice, pevke iz Poljanske doline v Beli krajini, ljudske pevke iz Trobne-ga Dola, Zagoriški fantje iz Zagorice v Dobrepoljah, tamburaši iz Sodevc in iz sosednje kočevske občine ženski nonet Rog iz Željn. M. L.-S. Za šolo, vrtec in ceste Referendum v občini Dobrepolje bo 26. novembra DOBREPOLJE - Nekaj naključno izbranih občanov smo pobarali, kaj menijo o referendumu za samoprispevek za dograditev t osnovne šole in vrtca na Vidmu in posodobitev cest na območju Strug. Odgovori so bili taki: SLAVC PALČAR, uslužbenec Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj iz Vidma: “Sem za napredek kraja in izboljšanje življenjskih razmer. Zdi pa se mi, da smo občani premalo obveščeni, za kaj bo denar porabljen, saj mi ni znana finančna konstrukcija.” KONRAD PIKO, upokojenec, Videm: “Sem za samoprispevek, ker je nujno potrebno vse, kar je načrtovano. Menim pa, da je 2 odstotka od pokojnin le nekoliko preveč z ozirom na nizke pokojnine.” JOŽE LENARČIČ, elektrotehnik, Ponikve: “Sem za samoprispevek, ker je to edini način, da se načrtovani projekt izpelje. Ni pa mi všeč obnašanje države, ki zagotavlja polovico potrebne- ga denarja, da od državljanov izsili drugo polovico.” MARIJA POGORELEC, podjetnica, Struge: “Radi poudarjamo, da so otroci naše edino bogastvo, zato je naša dolžnost, da jim omogočimo boljše pogoje šolanja. Vsi, ki se vozimo po slabih cestah in poteh, pa vemo, da so potrebne asfalta. Zato sem za samoprispevek.” TINA EL SHAWISH, inženirka kemije iz Ponikev: “Pereč je problem prostorske stiske v centralni šoli v občinskem središču, kjer nimamo tudi še obljubljenega vrtca. Občinski proračun ima za vse potrebe na razpolago le 160 milijonov tolarjev, zato bo možno uresničiti načrtovane zamisli le s samoprispevkom. Zato sem za ta samoprispevek.” JOŽE ZRNEC, kmet iz Zde-nske vasi: “Čeprav me ta oblika zbiranja denarja spominja na prejšnje čase in me zato moti, jo tokrat kljub vsemu podpiram.” MIHAELA STEKLASA izpeljavo projekta, bo dalo ministrstvo za gospodarstvo, ki je projekt tudi odobrilo. Zanj bodo prispevali več kot 2 milijona tolarjev, kar pomeni dve tretjini potrebnih sredstev. Ostalo bodo morale prispevati občine, ki bodo vključene v projekt. V ta namen so ribniški svetniki že odobrili 150.000 tolarjev, s katerim bodo sofinancirali projekt ob zaključku naloge in po pozitivni recenziji ministrstva za gospodarstvo. M. LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE - Minuli petek so v Kočevju odprli obnovljeni Petrolov bencinski servis. Otvoril ga je kočevski župan Janko Veber ob navzočnosti generalnega direktorja za notranjo trgovino Petrola Janeza Umeka, poslovodje bencinskega servisa Petra Kotnika, direktorja TOE Brežice Silva Jeršiča in številnih vabljenih gostov. Z obnovo bencinske črpalke na desni strani ob vstopu v Kočevje po magistralni cesti iz ljubljanske smeri so pričeli v začetku letošnjega poletja. Ker je bilo staro skladišče neustrazno in ekološko nekoliko sporno, so se že tedaj TURISTIČNA CESTA OB KOLPI Končno smo se z radostjo zapeljali po novi, modernizirani cesti proti Dolu, saj je Cestno podjetje Novo mesto končalo asfaltiranje te za zdaj še lokalne ceste od Žage do Lazov pri Predgradu. Tako se lahko peljemo od Osilnice v Belo krajino po slovenski strani Kolpe. Sedaj urejajo še bankine in izogi-bališča. Da pa bo ta turistična cesta resnično prišla do tiste veljave, za kar se tudi gradi, bo potrebno zgraditi še odsek med Žurgami in Podplanino. Potem se bo možno peljati iz notranjske smeri proti Beli krajini vseskozi ob južni meji. Bistven pomen te ceste pa je pretok obiskovalcev in s tem večje možnosti za razvoj turizma. Res pa je, da ima cesta to “pomanjkljivost”, da od Osilnice do Dola (pribl. 40 km) ni primernega gostinskega objekta. Morda bo nova prometnica vzpodbudila posameznike, da tu postavijo kak turistični objekt. • Na otvoritvi, ki ji je prisostvoval tudi direktor OEO 'IVgovine Igor Mravlja, so štirim izžrebanim lastnikom Petrolove kartice Magna podelili nagrade (po 25 litrov bencina), Sožitju, društvu za pomoč duševno prizadetim Kočevje, pa izročili darilni ček za 100.000 tolarjev. F. C. odločili, da bodo ob ureditvi nove samopostrežne črpalke postavili tudi novo skladišče. Obema Petrolovima pridobitvama se je pridružila tudi nova trgovina z več kot 90 kv. metri površin. Obnovo je Petrol izvedel v okviru programa prenove bencinskih črpalk, stala pa ga je okoli 150 milijonov tolarjev. Vložek Petrola v bencinske črpalke v kočevski občini pa bo še nekoliko večji, saj za kasneje načrtujejo tudi posodobitev bencinske črpalke na drugi strani ceste sedaj prenovljene bivše stare črpalke. M. L.-S. Ribnica in Kočevje v programu Phare Sodelovanje obeh občin pri izboljšanju energetske učinkovitosti RIBNICA, KOČEVJE - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta so svetniki potrdili pripravljenost sodelovati v programu Phare, ki je namenjen energetski učinkovitosti mest. V njem naj bi sodelovali skupaj z občino Kočevje. Sodelovanje v projektu Sorte, ki ga izvajajo v okviru programa Phare in je namenjen izboljšanju energetske učinkovitosti vzhodnoevropskih mest in regij, je občinama Ribnica in Kočevje ponudil inštitut za javno upravo. Pri projektu naj bi sodelovala partnerska mesta ali regije, med njimi poleg Ribnice in Kočevja iz Slovenije, dežela Toscana iz Italije, Kefaloni-ja in Itaka iz Grčije in za zdaj še neznano albansko mesto. Ribniška in kočevska občina sta bili povabljeni k skupnemu sodelovanju, ker je pogoj za sodelovanje, da mora biti v projekt vključenih 30.000 prebivalcev, kolikor jih imata obe občini skupaj. Od programa Phare bosta občini prejeli 75.000 ekujev, s katerimi bosta krili stroške projekta, med katere se štejejo poleg tehničnih del, ogledov in podobnega tudi potovanja, sprejemi gostov in literatura. Da dokažeta resnost pristopa k projektu, bosta morali občini prispevati simboličnih 10.000 ekujev. Ribniška občina, ki bo k tej vsoti, kot je bilo slišati na zadnji seji ribniškega občinskega sveta, prispevala 1000 ekujev, je že potrdila svojo pripravljensot za sodelovanje. M. L.-S. Spet sejmi v slovitem gaju lip? Dobrepoljski občinski svet je spomeniško zavaroval lipov gaj pri sv. Antonu -Prizadevanja turističnega društva, da bi obnovili nekdanje živinske sejme DOBREPOLJE - Nad Zdensko vasjo v Dobrepolju je cerkev sv. Antona, ob njej pa največji lipov gaj na Slovenskem, v katerem je okoli 45 lip. Nekatere so stare nad 250 let in znaša njihov obseg v prsni višini odraslega človeka tudi preko 5 m. Občinski svet Dobrepolj je oktobra letos ta lipov giy razglasil za spomenik oblikovane narave. V tem gaju so bili pred zadnjo vojno in še nekaj časa po njej živinski sejmi, a jih zdaj že dolgo ni več. Letos ustanovljeno Turistično društvo Dobrepolje se bo skupaj z občino in Zavodom za ohranjanje običajev trudilo, da bi nekdanje sejme obnovili, vprašanje pa je, če bo to uspelo že v prihodnjem letu. Tako je povedala Pavlina Novak, prizadevna tajnica Turističnega društva Dobrepolje. Vsako leto so bili v tem gaju štirje živinski sejmi. Prvi je bil 17. januarja, na god sv. Antona Pušča-vnika, drugi pa 14 dni pred velikonočnim ponedeljkom, se pravi vedno na ponedeljek. Posebnost slednjega je bila, da so na njem prodajali tudi oljčne vejice in na licitaciji svinjske krače. Tretji sejem je bil 13. junija, ko goduje Anton Padovanski, četrti pa 17. julija, na god sv. Aleša, ki mu je tudi posvečen eden izmed stranskih oltarjev. Sejmi so bili vedno dobro obiskani. Naprodaj je bilo predvsem govedo pa še konji in prašiči. Seveda ni manjkalo tudi raznih kramarjev, ki so bili takrat stalni prodajalci na vseh sejmih. Po vojni so sejmi počasi zamirali in okoli leta 1955 tudi zamrli. Zdaj bodo skušali ta ljudski običaj spet obnoviti, verjetno v nekoliko sodobnejši obliki. Cerkev sv. Antona je bila med vojno, leta 1944, v požaru poškodovana. Na srečo sta bila le malo poškodovana stranska, baročna oltarja,v katerih sta tudi sliki sv. Matije in sv. Frančiška Ksaverija, najverjetneje delo Antona Postla (1763 do 1794), ki ju je prenovil slikar Izidor Mole. Oltarja so obnovili leta 1962. Glavni oltarje tako rekoč nanovo naslikal kar na steno leta 1991 akademski slikar Lojze Čemažar. Osrednja figura v oltarju je kip sv. Antona, po katerem se cerkev tudi imenuje. Postavljen je nad tabernakljem, katerega je leta 1900 izdelal pasar Leopold Tratnik. Pravzaprav je poslikana vsa cerkev, tudi strop, kar je postoril predvsem - kot je povedala cerkovnica Nežka Zrnec - umetnik Mole. J. PRIMC G LA VNl OLTAR v cerkvi sv. Antona, ki ga je naslikal akademski slikar Lojze Čemažar leta 1991, s kipom sv. Antona in tabernakljem izleta 1900. (Foto: J. Primc) NAJVEČJI LIPOV GAJ V SLOVENIJI je v Dobrepoljah nad Zdensko vasjo pri cerkvi .sv. Antona. Na fotografiji je le nekaj lip, med katerimi so nekatere stare tudi preko 250 let, njihov obseg v prsni višini pa znaša tudi 5 m in več. (Foto: J. Primc) TISKARSKI ŠKRAT ROVARI DOBREPOLJE, VELIKE LAŠČE -Od oktobra poročamo tudi iz občin Velike Lašče in Dobrepolje. Gre za novo območje, zato je bilo pričakovati, da bo pri poročanju tudi nekaj napak. Žal se to res dogaja, in to predvsem po zaslugi tiskarskega škrata, čeprav je za bralce verjetno edini krivec avtor, ki je podpisan pod prispevkom. V zadnji številki nam jo je škrat zagodel celo v naslovu prispevka iz Dobrepolj, saj je naslov “Za šolo, vrtec in ceste” spremenil v “Za šalo, vrtec in ceste”. V imenu uredništva se bralcem opravičujem in prosim za razumevanje. J. PRIMC (24151. 23. novembra 1995 DOLENJSKI LIST A MŠŠ IZ MAŠI H OBČIM Dolenjka po stari trasi ali pod Sv. Ano? TVeba se bo opredeliti TREBNJE - Podobno kot odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo občine Trebnje ni imel pripomb, ko je obravnaval primerjalno študijo inačic avtoceste Bič - Hrastje, na potek trase avtoceste od Biča do Pluske po sedanji magistralki tudi občinski svetniki niso izgubljali časa pri tem delu. Pač pa so se dlje zadržali pri pododseku Pluska - Ponikve, kjer je že v odboru dobila podporo pobočna varianta 3, ki se najbolj prilagaja terenu z vkopi, predori in galerijami in s tem najmanj moteče vpliva na okolje. Pri Pluski se avtocesta odcepi od zdajšnje magistralke in poteka po pobočju Bukovja najjužneje od vseh različic. Nad Belšinjo vasjo je predviden daljši predor, usek nad Benečijo in viadukt nad trebanjskim gradom. Po tej inačici naj bi imeli Trebanjci dva avtocestna priključka, in sicer na zahodu pri Griču, na vzhodu pa pri Dolenjem Pod- borštu, vzhodno od podružnične šole v Dolnji Nemški vasi. Medtem se je že omenjeni odbor za prostor pri pododseku Ponikve - Hrastje odločil, naj trasa avtoceste poteka po sedanji magistralki M-l, ob Igmanci. Ta inačica bi bila boljša od variante Sv. Ana, po novi trasi, le iz naravovarstvenega vidika; samo lovci z obema različicama ne morejo biti ravno zadovoljni, ker onemogočata gibanje divjadi. Za gozdarstvo je nova trasa Sv. Ana nespre-jemlnjiva. Prekinjeni so koridorji gibanja divjadi in poslabšani življenjske možnosti za njen obstoj. Svetniki so vendarle soglašali s predlogom župana Cirila Pungartnika, da bi še nekoliko počakali z dokončno odločitvijo o trasi avtoceste Ponikve - Hrastje, ker naj bi se poprej odločili krajani Jezera in Dobrave. Ti naj bi zagovarjali varianto pod Sv. Ano. Svetnik Jože Vencelj (SDSS) iz Štefana je menil, da priključek na Griču ne vzame kmetijskih zemljišč, in poudaril, da obvoz preko Stefana ni možen. Zidani Most je že zabit in po Venc-ljevih besedah je izvirna inačica s 400-metrskim predo- rom. P. P. Občina prezrla vaščane Hudega Na zboru vaščanov Malega Hudega in okolice jezni na občino in krajevno skupnost Ivančna Gorica, češ da sta jih glede gumarjev postavila pred izvršeno dejstvo IVANČNA GORICA - Krajani Malega Hudega, Zgornje in Spodnje Drage ter Stranske vasi, zbrani na zboru, ki ga je pretekli petek na Malem Hudem vodil predsednik Zelene alternative Ivančne Gorice Franc Hegler, so zahtevali, naj ljubljansko podjetje AC Intercar Ljubljana in nemški VVoco pridobita za začetek gumarske proizvodnje v nekdanjem Agrostroju najprej mnenje republiškega zdravstvenega inšpektorja, naredijo čistilno napravo in pridobijo uporabno dovoljenje za delo. Če tega soinvestitorji v novo tovarno ne bodo storili, lahko računajo tudi s fizično zaporo, so zagrozili krajani. Hegler je menil, da odločitev Ivančne Gorice in okolice. Ne zadnjega zbora krajanov, ki ga je sklicala KS Ivančna Gorica in na SEVNICA V KNJIGAH SEVNICA - Sevniški knjižničarki Ida in Jožica sta se na moč potrudili, da sta v prostorih tukajšnje občinske knjižnice pripravili razstavo “Sevnica v knjigah,” saj sta morali prebrskati številne leposlovne knjige in strokovno literaturo, da sta obiskovalcem knjižnice pokazali presenetljivo bogat fond knjig, ki omenjajo to posavsko mesto. katerem so po ponovljenem glasovanju le prižgali zeleno luč za prihod gumarske industrije v njihovo KS, ni bila veljavna, ker naj ne bi bila v skladu s statutom KS. Po tem bi moralo biti na zboru najmanj 5 odstotkov od 1.634 volilcev, to je več kot 80 volilcev (našteli so jih le 64), v roke pa niso poprej dobili niti nobenega gradiva za obravnavo zahtevne problematike. Ivanški občinski svetnik iz teh krajev Igor Bončina je verjetno edini od kolegov natančno prebral analizo republiškega inštituta za varovanje zdravja, ki sicer daje pozitivno mnenje za prihod gumarske industrije, v sklepnem delu pa navaja iz literature, kako hudo nevarne bolezni lahko povzroči. Menil je, da se zdaj pač že ne da več kaj dosti postoriti, če je zgradba Agrostroja že prodana, kar je potrdil koordinator nemške firme Woco Miran Briški. Inž. Briški je zanikal, da bi bila omenjena analiza protislovna, narejena zanje, in da jo skrivajo pred ljudmi. Dejal je, da je bil namen analize ravno nasproten. “V tej tovarni naj bi delali ljudje iz Socialdemokrati proti referendumu Na tribuni Našega glasa v Sevnici nastopil tudi prvak SDSS Janez Janša SEVNICA - Prvak SDSS Janez Janša je na tribuni, ki jo je v sevniškem hotelu Ajdovec pripravilo uredništvo Našega glasa, odgovoril tudi na nekaj vprašanj številnega občinstva, zanimiva zlasti za Posavce, verjetno pa bodo odmevala tudi na slovenski politični sceni. Janša je svoje stališče do zaprtja krške nuklearke in rente jasno oblikoval. “To, kar seje zgodilo v predlogu za referendum, je največja far-. Predlagani referendum je neumnost, saj v tem času ni moč speljati resne razprave, zato ne bomo podprli nobenih radikalnih rešitev,” je povedal predsednik slovenskih socialdemokratov. Janša je glede nuklearke še dodal, da je slovenska vlada dolžna še nekaterih odgovorov. Zlasti zastran vprašanja, kaj storiti z radioaktivnimi odpadki, saj bi vsekakor bila potrebna neka odločitev, ki vsem gotovo ne bo všeč. Janša je opozoril, da je sedanje začasno skladišče nizko- in srednjeradio-aktivnih odpadkov (NSRAO) mnogo bolj občutljiva in za okolje nevarna točka kot pa dobro zaščiteni reaktor NE Krško. Icarko. Nekaj primernih lokacij za odlagališče NSRAO imam v mi- Glede rente pa je Janša mnenja, da bi ta morala biti tako velika, da bi vlado vsakokrat ob pripravi proračuna opozorila, naj poišče trajnejšo rešitev. “To okolje dobi premalo, zato ker gosti nuk- Janez Janša Na vprašanje Marjana Kelharja, vinogradnika z Bizeljskega, kako bi zajezili praznenje podeželja in odhajanje mladih, je Janša odvrnil, da obstajajo študije o tem, kaj bi bilo treba narediti, toda “na oblasti so stranke, ki ne vlagajo v tiste predele, ki niso njihova volilna baza”, Janša je menil, da bi morali za podeželane izboriti podoben status kot Avstrijci. Dodal je še, da še mora megla s slovenskega političnega prizorišča dvigniti, saj se danes po njegovem marsikaj prodaja pod različnimi preoblekami. To pa ne gre čez noč, to je proces, ki bi ga lahko začeli že z novimi volitvami, če bi bi' pretežno večinski volilni sistem, katerega prednost je v preglednosti. V spremembo volilnega sistema v kratkem pa Janša ne verjame, dokler ima večino v parlamentu “tolarska koalicija”. R PERC moremo si predstavljati, da bi taka tovarna ne živela s krajem. Tako kot 22 podobnih tovarn po svetu, od tega 4 v Nemčiji,” je povedal Briški. Kmetica Joži Lipušček pa je povedala, da imajo že slabe izkušnje z obljubami, ki so jih je pred leti slišali iz IMP Livarja. “Ta dolina je že tako onesnažena, da so se nam posušile hoste, in če se bo tako nadaljevalo, kmalu ne bo več niti ptic ne nas. Na občini, v krajevni skupnosti so se pogovarjali, na nas vaščane pa so pozabili. IZGNANCI POMA GALI TUDI PRI OBNOVI DOMO VINE - Ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom so se sevniški izgnanci pred polno dvorano sotrpinov v sevniškem gasilskem domu spomnili trnove poti izgnanstva. Predsednik KO Društva izgnancev Slovenije Jože Bogovič je tehtno orisal vso kalvarijo izgnancev. Posebej ganljiva pa je bila daljša pripoved 78-letne kmetice Justi Kozinc-Gnedič z Mrtovca (na posnetku z rožami ob prof. Bogoviču), ki je bila z družino v izgnanstvu. Ko so se izgnanci vrnili na opustošene, prazne domove, niso našli niti orodja za obdelavo zemlje, zato so si ga kmetje med seboj sposojali. Da so lahko preživeli delavce, so morali kmetje oddajati del svojega pridelka po nizkih cenah, a kljub bedi niso poznali korupcije, je povedala Gnedičeva. Slavko Kunej iz vodstva DIS pa je zatem še konkretno pojasnil, kaj pomeni za izgnance nedavno sprejeta zakonodaja v slovenskem parlamentu. Gre za gmotno, predvsem pa za moralno zadoščenje. (Foto: P Perc) slih, a to bi bilo mrtvo takoj, ko bi povedal,” je bil Janša skrivnosten na neposredno vprašanje, kje naj bi to bilo. Joži Lipušček Mi smo za tovarno, kjer bi dobili delo naši ljudje, a ne za vsako ceno,” je poudarila Joži Lipušček. P. PERC Čehinje skoraj “ponorele” za izdelki Lisce Uspešna promocija sevni-škega podjetja v Pragi SEVNICA - Navkljub močni konkurenci na češkem trgu sevniška Lisca letos Čehinjam vse bolj uspešno prodaja perilo, kopalke in bluze pod svojo blagovno znamko. Lisca je na češkem trgu prisotna že dve desetletji, letošnji odločen tržni prodor v eno izmed najrazvitejših srednjeevropskih držav pa je podprla s številnimi promocijskimi akcijami. Lisca, d.d., modna oblačila Sevnica, je predstavila vse novosti že na sejmu Elegance konec avgusta, v najbolj branih čeških revijah in časopisih so se pojavili celostranski oglasi tega najmočnejšega sevniškega podjetja. Pražani in njeni naključni obiskovalci so lahko opazili t.i. gigant plakate Lisce na najbolj prometnih mestih češke metropole, reklama Lisce pa seje pojavila tudi na mestnih tramvajih. Na Češkem ima Lisca že preko 400 prodajnih mest. Veliko zanimanje in odzivnost češkega trga je potrdila 10. novembra letos tudi izjemno dobro obiskana novinarska konferenca direktorja Lisce Viljema Glasa in predsednika nadzornega sveta IBN Ljubljana Toneta Hrastelja, sklicana v elitni restavraciji Pri zlati goski na Hrad-čanih. Udeležilo se jo je kar 26 novinarjev in veleposlanik Slovenije na Češkem Zvone Dragan, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril uspešen prodor nekaterih slovenskih firm, med njimi tudi sev- niške Lisce. ____ P. R RAZSTAVA AKVARELOV IN KONCERT KRAŠEVCEV TREBNJE - Trebanjce vabi njihova zveza kulturnih organizacij v petek, 24. novembra, na dvojni kulturni dogodek, in sicer bo najprej v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem ob 19. uri otvoritev razstave akvarelov Marjana Miklavca iz Sežane, uro pozneje bo v trebanjskem kulturnem domu še koncert Mešanega pevskega zbora iz Divače. “KOMEDIJA LJUBEZNI” V SEVNICI SEVNICA - V tukajšnji kulturni dvorani GD bo v petek, 24. novembra, ob 19. uri gostovala gledališka skupina Kulturno-umetni-škega društva Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice. Mladi gimnazijci se bodo sevniškemu občinstvu predstavili z Noela Cowarda Komedijo ljubezni. Vstopnice po 500 tolarjev bodo v prodaji uro pred predstavo. JUBILANTI LISCE - Na tradicionalnem sprejemu jubilantov sevniške Lisce preteklo soboto v jedilnici Lisce je sodelavkam in sodelavcem čestital direktor družbe Viljem Glas. Poudaril je, da so 40-letnico dočakali kot zdrava firma, ki samozavestno zre naprej. Glas in predsednica sveta delavcev Milka Butkovič sta zatem podelila plakete za 10-letno delo 52 sodelavcem, zlati obesek Lise in plaketo za 20-letno delo v Lisci 44 sodelavcem ter kristalno vazo Lisce in grafiko Toneta Zgoca za 30-letno delo 36 sodelavcem. Med temi je bil tudi Miro Gačnik (na posnetku desni). PRVA LETNA SEJA SLOVENSKE MREŽE ZDRAVIH MEST V TREBNJEM - Občina Trebnje je povsod, kjer je predstavila svoj projekt Trebnje - zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov, bodisi v Celovcu, Ptuju, Celju ali Mariboru, žela priznanje za opravljeno delo. Tako priznanje je bilo nedvomno tudi prva letna seja slovenske mreže zdravih mest v Trebnjem (na posnetku); na kateri se je trebanjski župan Ciril Pungartnik zahvalil članom projektnega sveta, Še posebej pa rojaku dr. Jožetu Ramovšu, mentorju za vso strokovno pomoč in sodelovanje pri projektu. Dr. Ramovšu in nacionalnemu koordinatorju slovenske mreže zdravih mest dr. Igorju Krampaču je občinski svet sklenil podeliti posebno zahvalo za sodelovanje pri trebanjskem projektu. (Foto: P P) KrjavljevelskričT] BOJAZEN PRED VOLITVA- Dj MI - Iz neuradnih, a zanesljivih ! tu i ■■ j_ i~ ;,,anck:i II* MI - Iz neuradnin, a »»‘“"‘J .. virov smo zvedeli, daje ivanška h-beralna demokracija podalaiu- ^ ^ panu Jerneju Lampretu (SDV>j | w opozorilo, naj takoj ustavi vse po- ko stooke za volitve v svete krajevni o: opozorilo, naj takoj ustavi vse po stopke za volitve v svete krajevni skupnosti. Dobro poučeni pravijo, da gre za bojazen nomenklature LDS pred bolečo izgubo sedanjih pozicij in čisto konkretnih sto Irm/ v Irrnipvnih skllDnOc*1^- države izobesil zastavo jta. naslednji obletnici ple ; Cmmiel/i cr\piulrlf>mnkr2^ ^ i.a. PONAVLJANJE - rrc“"ntjvO občinskega odbora za pre e|j in vzgojo v cestnem pr ^ w. PRIZNANJA 272 KRVODAJALCE ...... ..»čanJV SEVNICA - Na srečki1' vodajalcev v Sevnici vodajalcev v Sevnici so r ^ 83-irn krvodajalcem pfjf jfli^ za 5-krat darovano kri, ^.ij 10-krat, 43-imza l5-kfa^ • 10-krat, 43-im za 15-ktf ’ ti I za 20-krat, 25-im za D' im za 30-krat, 10-im in 7-im krvodajalcem za a s8 darovano kri. Kar 45-k^^iH^ najbolj dragoceno te pozicij in čisto konKrein*'* * kov v krajevnih skupnostih. VSE ZA HČERE - Na koncu zbora vaščanov na Malem Hu 8 je ena izmed prisotnih oseb, ki J poprej precej strupeno nasp tovala, da bi v bivšem Agrps r J zaživela gumarska industrija, mu vprašala predstavnika nem tvrdke Woco, ali se ne bi v ft okoljevarstvenikom tako n1® I . “fabriki” našlo delo za kakšno |«ja, njeno hčer. „ . „„ ; f0i BREZ ŽUPANOV - Petk Lj zbor vaščanov na Malem Hu it je minil v razmeroma stfP j -ozračju. Ko bi to vedela ivanSK župan Lampret in “mini žup ’ beri predsednik KS Ivančna ca, Franjo Rajh, bi verjetno ko le uspelo priti v ta stik z v°. . ra. bi bilo komu težko pojnsniti VP • šanje moralnosti postopkov P soglasju za prihod gumarj sta bližino Malega Hudega, torej obe višji instanci pravz P . odločali mimo volje priza občanov. Predstavnik Woca se J sicer čudil, kako je bil lahko I m pod isto streho sklican zadnji di krajanov Ivančne Gorice >n slanek krajevne Zelene a <- tive, še bolj pa nekaterim P° . a | Jtla kom, poudaril pa je, da za e i °ne nikakršnih “zaslug”, še manj P ^ krivde. I tik, _____I ^2» Sevniški pabej^J nif Posl hpi *ža >jo 'li; »nji pa b »je: .N OBJ «iv| S N lliih i . ki Na RIVALSTVO - Janez Jan^6 p*, med goste večernega klepeta ^ I telu Ajdovec v svojem slog ^ v. siral nekaj odrezavih mis r, račun svojih političnih konke tov in na splošno. Thkoje z ^ sodstvo dejal, da “imamo M ^ močno negativno kadrovs lekcijo,” na račun Milana ^ pa, da upa, da bo Pre ,aj ob države izobesil zastavo v naslednji ooieimci Sevniški socialdemokrati s^0. iskovalce tribune pogostih s• vi in tako je predsedniku v Bedeku spet zrasel politic** VOSn&E - Predse^ fp demc p'?pl w c N K Spor h š v, s in vzgojo v cestnem Pr° ,aje Jtiii Zvone Tuhtar je ugotovi, -p j zadnji dopis prometnega. t. £9 krmeljske osnovne šole o p i ljt . ni ureditvi zelo podoben, W, do pičice enak lanskemu- ra ]j»kov so svoje opravili, komisij3 jj se je tudi prepričala na tere ^ je imajo še kako prav; zt*ajL0ral' razmišljajo, komu bodo " j,i krmeljski učitelji malo j^a ušesa, da bodo ljudje bolj v krmeljskih ulicah. .m s° KARAOKE - Na A jjo večkrat ponovili modno aJsg Lisce na Brdu in kar nckf')SeVi''' je kamera sprehodila P^k rnel8: škega župana Jožeta .. :;e n1^1 Gledalci slovenske televl ne bodo prikrajšani vsaj lf si kader s sevniškim velrnože ’^|je-bodo ogledali naslednjo P (J ^ s8 no oddajo mladih Karao jo posneli v Sevnici. g niče ter Ivan Kunšek 'z jg trije ministri, ■lini t a Z raz^a8a'njcm smernic v JSftfc BI PRISTAVIL SVOJ iii„ "ČEK - Na isti javni tribuni je o, slišati, da bi tudi v brežiški *e Vi**' kakšno rento zaradi jedr-»lektmrne, saj menda denar jo odteka samo v matično obči-ti'kLCrj? znano, da nese zlata jaj-okol?Fat' pa Postavlja življenja raj,; aaov v manjvreden in nevar-J. Položaj. Prepričani smo, da bi p,‘.^ri,ek Rrav,r^' h^Ki^^anjupa- ftiuJJOvO MNENJE JE NE-jHMEMBNO - Čeprav je krška ijJazaradi nuklearke najbolj nri-'*• Pa njenih prebivalcev nihče "e vpraša: ne takrat, ko so jo Onn’ ' nc sedaj, ko se govori o ji lu: A če že vrhovi oblasti jug ti- ''Snorirajo, se jim občani nc tih,, j ! občinski svet bo namreč itniuk n' seJ' zavzel stališče o ubita L*,u:r®> ki nosi zlata jajca, potem L „žc bo|j jasno, kdo jih ima več, "knamreč. °BEta REN SPREHOD SE MU «- 'A - Senovčani že dalj časa 1 na vse vrste neurejeno- sicer ni bil, saj sije Hp0'-T'.' Senovčani že dalj časa JivL B?j° na vse vrste neurejeno-pri iav -U’ začne se pri cestah, konča 4 ni tazsvet-ljavi. Ker je župan Proti,;3 2CI° pogosta opozorila in gul/č svetnika Mihe Senice, na liijj 1 j a P? na občini naletijo Pi i ",edstavniki krajevne skupno-ia Lipana gospod Senica povabil )im ni sprehod po Senovem, a mu tt|a zagotoviti, da bosta prišla Vc ene8a konca kraja na drug «NovanJ ni |N ni k°- Ijj'r® rudarjev senovškega rud-t !a. J® Predčasno upokojilo in kot to ..................... a tak življenjski korak spodobi, ^prirejale “fešte”, ko jih Pa ka: . J° ponovni pozivi na delo. 8ostaf za,0, bodo pa slavja bolj po- v Brežicah Hj^A IN BREŽIŠKI ŠANKI -l'Bllm°0voru’ ki so ga o vinograd-tltpioJ^anizirali na Bizeljskem tinJati.jegost >nistra Tajnikarja vprašal, i Sltik a, ne skice ali makete o VciiL^tfamah, o katerih se ll(o govori: “Ves pošteni svet Na .Prebivalcem, kako stvar iz-SrihU Ra nič. Govori se o nekih No c’; a sploh ne vemo, kakšna . tiieo 'n podobno.” Prese- h® brlž^inikarJa ^ .še boli prFf j Ščiti ja „ vpan,Jkl J£ mora'žal pni o a n,tI najodgovornejši na S^dcvi ne vedo prav veliko, n dav'j*T* Zorčiča je začudilo tudi Ntilrln’ svctnike zanima prob-osavJa» toliko jih je nam-u Ka i ,Ja javni tribuni v Krškem. Jj^ko • °ELALA - Ob meji s K 6li" j|tja "j r> a ">5 it" ‘»t1 S kako naj se organizirajo, da bodo dobili vsaj drobtinice P" gradnji Savske verige ali av ceste. Glasov o kakih večji' uspehih za zdaj še nismo za znali. Še slabše, nedavno sej izkazalo, da kot okolje, kjer do posegov prišlo, sPj0",n„a. seznanjeni z aktualnim dog janjem na tem področju. . Tista podjetja in obrtnike do poslov le pridejo - tu zdaj govorimo več o poslih pri d tli _ n//fi'n/t tn rrt n iVl tzP.T J vi - glasno tarnajo, ker mL_-,_ odšteti prevelike vsote za Py“ kupnine. Da bo mera P° ’ nikakor ne morejo najti zane Ijivega recepta, kako ,a.f n denar prikazati kotJtpra^^j strošek podjetja. Prejem'1, vsekakor zanje ne pišejo ra nov. Skep: Ljubljana je oc> daleč, podkupovanje zelo zi I Rosa, slovenska jagoda v Evropi Projekt izvensezonske pridelave jagod v Sloveniji bi lahko postal državnega po^ena Jagode prodajajo pod lastno blagovno znamko Rosa - Proizvodnja tudi na KRŠKO - Podjetje TVon iz Krškega, ki se ukvarja z založništvom (med drugim že 7. leto izdaja strokovno revijo Sad) ter s prodajo brezvirus-nega sadilnega materiala in bambusovih palic iz Tajske za sadjarstvo in vinogradništvo, že drugo leto pe(je projekt inzvensezonske pridelave jagod v tunelih. Projekt zaradi posebnih klimatskih razmer daje take rezultate, da tuji strokovnjaki, ki ne morejo prehvaliti okusnosti jagod, opozarjajo, da bi tovrstna pridelavo za Slovenijo lahko postala nacionalnega pomena. ,*» Za začetek je 44 pridelovalcev po Sloveniji zasadilo 12 ha površin pod tuneli. Tron organizira pridelavo, oskrbuje pridelovalce s sadikami in z vso potrebno opremo, jim daje redne nasvete za oskrbo in skrbi za odkup in trženje jagod. V podjetju po dosedanjih izkušnjah ne pozabljajo na lasten razvoj, zato nameravajo že naslednje leto zasaditi najmanj še enkrat toliko površin. To bo več kot milijon mark velika naložba, saj je v hektar velik nasad treba vložiti 100.000 mark. Letos so s promocijsko pridelavo jagod v sezoni pričeli tudi na DOLENJSKA BANKA V ŠTEVILKAH NOVO MESTO - Konec septembra je znašala bilančna masa Dolenjske banke 36,919 milijarde tolarjev. Sredstva občanov predstavljajo 42 odst. vseh sredstev, sredstva podjetij pa 29 odst. sredstev banke. Krediti občanov in obrtnikov predstavljajo 20 odst. celotne bančne aktive, krediti podjetjem 24 odst. in naložbe v vrednostne papirje 14 odst. bančnega potenciala. Madžarskem, kjer so pri dveh izbranih pridelovalcih z novimi sortami in po novi tehnologiji zasadili po en hektar sadik. Z Madžari so sodelovali že v preteklih treh letih predvsem pri prodaji sadik, zdaj pa so pridelovalcem pokazali, kako povečati pridelek od 15 do 20 dag na 1 do 1,5 kg pri sadiki. Thko računajo, da se bo zanimanje za sodelovanje s podjetjem Tron že kmalu povečalo. Prav tako so si zdaj, ko je Avstrija z vstopom v Evropsko zvezo morala odpreti svoje kmetijstvo, začeli utirati pot z novo tehnologijo pridelave jagod tudi tja. Podjetje Tron, d.o.o., že od začetka projekta pridelovanja jagod sodeluje z italijanskim partnerjem Vivai Mazzoni, od katerega dobiva kakovostne sadike in visoko raven tehnološkega znanja. Hkrati so si s pogodbo zagotovili, da italijanski partner odkupi ves pridelek, ki ga Tron ne more prodati, saj jagod izven sezone (pozno jeseni in zgodaj spomladi) na evropskem tržišču primanjkuje. Podjetje ima zdaj 8 zaposlenih, a ker se misli spomladi širiti, načrtuje nadaljnje zaposlovanje. Letošnje poletje so si z nakupom zamrzovalne linije zagotovili, da bodo presežek jagod oZ' | Sad, ki so jo zadnje čase * je-preobremenjenosti z ostal lom nekoliko zanemarili ^ p £}• PRED II. JESENSKI*1 J RANJEM - Tron trži jag°“/ ko - flt Sl, |p. i »c »t de Pc E S0| % ■s tola Po; iive sta, k l lastno blagovno znamko j sicer največ v Avstriji’ a P fy0v Hrvaškem in zelo malo do' jgtt’ j se namreč srečujejo z absi‘ . ko potrošniki vprašujejo P0!^. dah, trgovci pa jih ne naba'’1 J K • vedo, da jesenska jag0^pl*1 na policah cel teden. Itd-1 Jankovič (na sliki) uPa!tJ^\ L^l hJ J U M A L/ r IL JHfU/ podjetje uspelo tudi nd £ Ay skem in v Avstriji. (Foto: o- v 11 r En vlak odpeljal, na obzorju novi Razvijanje brežiškega podeželja? - Projekt CRPOV za Pišece, možnosti tudi za Globoko in Sromlje ■ Domačini pobudo, uradi pomoč - Razvojni načrt za kmetijstvo BREŽICE - V brežiški občini so doslej že večkrat iskali rešitve, kako čim celoviteje razviti svoje podeželje. V zadnjih obdobjih so tem zadevam rekli razvoj demografsko ogroženih območij, ena od najnovejših možnosti za razvoj nemestnih območij so projekti Celostni razvoj podeželja in obnova vasi, CRPOV Vsi prihodnji razvojni koraki zdaj še nimajo imena, čeprav so na vidiku nekatere akcije. kmetovalec ŠT. 11 SLOVENJ GRADEC - Izšla je ."“vembrska številka Kmetovalca, Prav zdaj v Brežicah podpisujejo pogodbo za izdelavo projekta CRPOV za KS Pišece, nekaj po- dobnega pa bodo mogoče lahko kmalu storili za KS Globoko in KS Sromlje. Brežiški občinski svet je Jhetijske strokovne revije, ki jo w!a Društvo kmetijskih sve-valcev Slovenije in ki je name-J'na predvsem kmetom. Temu n ■ h-.^uvsciu Miicium. icmu J; lberni so tudi poljudno napisa- Jj.^rokovni prispevki, posvečeni . ?^n'm kmečkim opravilom in sil « .om- Tokrat revija piše o balah, gledanih z vidika logije, o plačevanju mleka, seg-anju silaže, pitanju goveda, ustih pri traktorjih in drugem. PET zvezdic Št. 11 LJUBLJANA - V novembrski SteJu* .. - V novembrski . ilk1 revije za umetnost kuhanja uiU2iva*«:» _l i • • -vi. LICENCIRANJE ŽREBCEV - Pregledali so okoli 20 plemenskih žreb- __________... __1JU cev, kar kaže na naraščajoče število konj, licenciranje pa je bilo tudi ‘vanja ob hrani in pijači lahko priložnost za srečanje predsednikov Posavskega konjerejskega društva uanke^p6 nas.lednie obsežnejše in Konjeniškega kluba Posavje Jožeta Urbanča in Daneta Mižigoja, ki Slolazasladknmo^n čokolad- staPonovno opozorila, da za hipodrom Brege ne morejo dobiti loka-nn"~ ' • ‘ cijskega dovoljenja, kar je ovira za rejo, šport in sejem. (Foto: T. G.) no, siaciKorno in cokolac lastnost v Švici, Nojev pršut do; ' Pol 5 Evropi, Vino - pijača . V 1 n?jyetja, Raznolikost v pripravi od!*?6?3 mesa ter druge, vše pa at°grafi,ne 1 'zvrs,n‘rnl barvnimi Zanimanje za konje narašča Novomeške tržnice stj|,^deljkov mraz je spet okleni ponudbo kot povpraševala atrzn‘c‘- Se posebej bogata je Lokacijskega dovoljenja za hipodrom na Bregah še ni a — uu{jaiujv suh:L0nuc*ba lešnikov, orehov in ‘o?i marelic po 1.000 tolarjev, l0,"P° 400 in suhih fig po 600 ta aiCV kilogram. Ostale cene: jaj-Smetanu 600, sirček 400, b0]i, 500. propolis 200, zaboj ja-slivn i3 ozimnico 800, fižol 400 in ;e|, ka 650 tolarjev. Pri Sadju in 23] nJavi je kisla repa 105, radič 247’ s°*ata 210, ohrovt 210, česen p.v kbogram žive teže, druge liy, * do 240 tolarjev kilogram “•fejših so Pr°4a*‘ 80, KRŠKO - Posavsko konjerejsko društvo, ki združuje rejce hladnokrvnih konj iz vseh treh posavskih občin, je skupaj z veterinarsko fakulteto, oddelkom za varstvo kopitarjev, v sredo, 15. novembra, na hipodromu na Bregah organiziralo licenciranje oziroma pregled plemenskih žrebcev. Enkrat letno je namreč potreben pregled semena in krvi, cepiti jih je potrebno proti kužnim boleznim in oceniti fenotipske lastnosti. Thko je bilo pregledanih okoli 20 žrebcev iz Posavja, opazno pa je naraščanje števila celega staleža. Trenutno je namreč na območju treh posavskih občin, Brežic, Sevnice in Krškega, 460 plemenskih kobil, od tega 150 v tipu posavca, in okoli 400 žrebet. Kot je povedal predsednik Posavskega konjerejskega društva Jože Urbanč, so rejci na osnovi selekcije dosegli priznanje posavske pasme, glavni cilj društva pa je prodaja in promocija konjskega mesa na domačem trgu. Licenciranje plemenskih žrebcev je bilo spet priložnost za srečanje predsednika Konjeniškega kluba Posavje Krško Daneta Mižigoja in Jožeta Urbanča, predsednika Posavskega konjerejskega društva, ki sta ponovno opozorila na to, da hipodrom na Bregah še vedno ni legaliziran, saj še ni kmetijski nasveti ^ton pasme rjavega goveda? pred viharjem ali kaj? Nihče, niti stroka, kaj šele Na ■ ’ -e 8‘asno ne vznemirja, da nam tako rekoč pred očmi pro-(siv^1!1 'zginja ponos dolenjske pa tudi slovenske živinoreje: Nie 3Va P?sma goveda, tako cenjene in priljubljene živali, pri-Pa našim rejskim razmeram. Spomnimo samo na ribniške Ves ciru8e rejce plemenskega goveda, ki so ponesli po svetu N- 1ašega vzrejnega dela, zdaj pa jih čaka, če se bo tako na-, J.Z® p, kaj žalostna usoda. it ski. -e so neizprosne: v osmih letih, to je od 1985 do 1993, se l2n(jPn' stalež krav v Sloveniji zmanjšal za 30.000 ali za dobrih <4°d , Ma*ez Krav v aioveniji zmanjšal za ju.uui Joškov. Kar polovica tega zmanjšanja odpade na rjavo pas- ieje ze manj koi /u.uuu glav 4 vse n Krav je v Sloveniji Vuk?)’ nien delež pa se bo v prihodnje še hitreje zmanjševal, W . 0 sklepamo po številu osemenjenih krav. Nesporno ie dei- «tvQaJko sklepamo po številu osemenjenih krav. Nesporno je dej-a rjava pasma številčno hitreje nazaduje kot druge pasme in1: njen delež vztrajno pada in da se, kar je za rejo lahko Pt{ [^ubno usodno, zmanjšuje tudi število krav v A kontroli. Zo-goJ/PPadanje bi morali kaj ukreniti, ne pa ga zgolj neprizadeto : 1l!!V Jat‘> odtod tudi drastičen ton v tem zapisu. n* svA3 Pasrna je po številu goved druga srednjeevropska pasma. | *Voj00Jern rejskem cilju je kombinirana, torej za mleko in meso, HOVn nntUiMtai/ in rAiclzrt cn/srlKnrln no io rlncanla •v ii7rAin ^ n°v°. P°^‘v‘tev ln rejsko spodbudo pa je dosegla z vzrejo j e rjavke (Brown Swiss), ki jo štejejo med mlečne pasme. I ■e Prednost rjave pasme je njena prilagodljivost na trše vzrej- , v * iju»v j/uoiiiv jv iijvuu jri uuguuijiTuoi iiu nav vj », i 1« L zttlere, kras, strmejše lege in večja klimatska nihanja, kar vse (jj, i‘vition°St I13**'*1 hribovskih kmetij, ki si jih brez dohodkov iz V ^lovg r.®Je ni mogoče niti zamisliti. Rjava pasma, katere delež je v 1/ | padel že pod eno tretjino, ima za razliko od drugih dveh Nj JZastopanih pasem, simentalke in črno-belega goveda, tudi Zlvljenjsko dobo in bolj mirno nrav, kar tudi ni zanemar- '0. I ''“do ^ vsem povedanem terjamo preveč, če pričakujemo, da se Nh-fr,St°jni, predvsem pa oblast, zganili in kaj ukrenili. Rajava N p)Je Vrcdna nadaljnjega rejskega dela in državne pomoči, za j jyc vredna nadaljnjega rejskeg u°lenjsko velja to še posebej. Inž. M. LEGAN odrejeno, do kod sega varnovalni pas črpališča pitne vode, ki je okoli 1,5 kilometra stran od hipodroma. To pa ovira društvo, da se ne more lotiti gradnje prepotrebnih spremljajočih objektov. Tudi tokrat se je pokazalo, da ni niti minimalnih higienskih pogojev za opravljanje veterinarskega dela, saj je najbližje stranišče v prvi gostilni. Interes vzreje hladnokrvnih konj in nabave kasačev pa je iz dneva v dan večji, pri čemer ni mogoče pričakovati napredka, dokler ne morejo zgraditi objektov, saj bi bilo mogoče na 40 hektarjih zemlje narediti tudi izteke za konje, steze, hleve, jahalno šolo in še kaj, želja kmetov pa je, da bi v občini ponovno zaživel sejem. T. GAZVODA Bizeljska vina -neznana pijača Pogovor o vinogradništvu BIZELJSKO- Bizeljsko je edina ne do konca dorečena vinorodna pokrajina. Bizeljska vina so drugačna od drugih in imajo svoje mesto. Tb bo treba dokazati, kar bo garaško delo. V tem smislu je pojasnil vinogradniško sedanjost in prihodnost na Bizeljskem domačin Bojan Berko-vič, ko je razpravljal na javnem pogovoru, ki so ga na Bizeljskem nedavno sklicali Demokrati Slovenije. V pogovoru, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Demokratov Slovenije Tbne Peršak in profesor dr. France Kervina, so menili, da se Slovenija ne bo mogla postaviti pred svetom z velikimi količinami vina, pač pa z izjemno kakovostje te pijače in s posebnostmi v ponudbi. “Vaš trg je Zagreb,” je rekel dr. Kervina udeležencem, ki o tem mislijo enako, vendar so nemočni ob dejstvu, da Zagrebčane odvrača ob Bizeljskega državna meja. A AGRO polnega nemira in obsedenega iskanjem, ki je “svojo pravo ustvar-jalno podobo najlaže prestrez skozi ekspresivno razgibano o liko; zato njegove realistične najbolj subjektivno prirejene tive v najizrazitejših primerih v lej prežemajo kontrasti, ne * večerno zmračena razpoloženj širokopotezen zamah, skozi K' rega se ne glede na motiv nen no razkriva umetnikova la nervozna narava, prežeta s h Nekaj posebnega in za marsika terega obiskovalca pretresljiv S so bile pripovedi Lamutovih pr jateljev, ki so obudili spomin umetnika, ki je nepriznan m ne * zumljen vztrajal v Novem me ' Dr. Miha Japelj se je Lamu« spomnil kot svojega učitelja r nja in poudaril svetlo plat v u nikovi osebnosti, kakršna se j krivala v odnosu do dijakov, dan Osolnik, Lamutov ima prijatelj, se je od mladih”iOS^. tudi potem, ko ni več živel vem mestu, večkrat umetnikom, zato je iz slika J osebnih izpovedi poznal njeg osebnostne in ustvarjalne stis upanja. Bogdan Borčič pa Je. je stanovski kolega in PrlJate La globlje videval vzpone in Pad , j Lamutovi življenjski in ustvarjam poti, ki stajo Dolenjska, ,a. pa Novo mesto, tudi tragrčno j)a znamovala. Otvoritev je zak J dr. Katja Stražiščar, s°p°b^ |jUbi- IC1JI bdlUUlUVG , pl razstavo pripravili z ^J0’ e(j. Ljubiteljska kultura ne sme zamreti ŽEg-Sjg Minister Pelhan na okrogli mizi o problematiki kulturnega življenja v Šentjerneju - Krajan dobi na leto le 316 tolarjev za kulturo, kar je najmanj od vseh dolenjskih občin ŠENJERNEJ - O tem, daje ljubiteljska kultura v novonastali občini Šenjernej več kot bogata, ne gre dvomiti, s^j tam deluje Šentjernejski oktet, mešana pevska zbora Vlaste Tavčar in Ajda, cerkveni pevski zbor, sekcija Glasbene šole Marjana Kozine, pihalni orkester, knjižnica, kino itd. Tamkajšnji kulturniki pa se ubadajo tudi z neštetimi problemi, s katerimi so na okrogli mizi v petek, 17. novembra, zvečer seznanili tudi kulturnega ministra RS Sergija Pelhana in Petra Božiča, svetovalca za kulturo pri istoimenskem ministrstvu. Ijenje porabi “kar” 316 tolarjev. Minister Sergij Pelhan je obrazložil, da je država od leta 1991 Skupen problem je prostor za kulturne prireditve, za kar v glavnem služi večnamenska osnovna šola. Kvalitetnega programa pa tu ni mogoče izvajati, zato zelo pogrešajo kulturni dom, ki je v Šentjerneju pred leti bil. Nimajo tudi stalne kulturne razstave. Začasne razstave sedaj pripravljajo v prostorih banke in osnovne šole, želijo pa si tudi muzej na temo konje-ništva in da se ponovno vzpostavi šentjernejsko srečanje oktetov, ki ga že 6 let ni več. Šentjernejski župan Franc Hudoklin je povedal, da je občina za vse kulturne zadeve v letošnjem letu od ministrstva dobila 2,81 milijona tolarjev (po številu prebivalcev, ki jih je v Šentjerneju 6577), kar je zdaleč premalo. Namenski denar so vložili za nakup knjig in opreme v prenovljeni knjižnici, za dotacije in varovanje naravne in kulturne dediščine, nekaj so dobila kulturna društva in lokalni časopis. Šentjernejčan na leto lahko za svoje kulturno živ- približno za 35 odstotkov zmanjšala sredstva za kulturo, z zakonom pa je tudi treba zagotoviti strokovno podlago za ljubiteljsko kulturo. Zanjo mora v prvi vrsti skrbeti vsaka občina, zato je potrebna decentralizacija, kajti kulturi namenja naša država 70, občine pa 30 odstotkov denarnih sredstev, kar ni prava razporeditev. Glede konkretnih težav v Šentjerneju pa je minister povedal, da bo pri problemu kulturne dediščine - pri sanaciji cerkve in obzidja samostana Pleterje 50 odtotkov prispevalo ministrstvo, ker gre za družbeno last. O obnovi drugih spomenikov se bodo dogovarjali sproti. Področje knjižničarstva bo urejeno prihodnje leto z zakonodajo, ko bo proglašena knjižničarska mreža 60 knjižnic v Sloveniji, financiranje pa je treba prenesti na mestne občine. Šenjernej bo nazaj dobil denar, ki ga je letos porabil za nakup knjig, saj bi to moralo plačati Novo mesto. Novega kulturnega doma v Šentjerneju kulturno ministrstvo ne more podpreti, ker je to stvar lokalne samouprave in država skrbi le za državne ustanove. Kasneje bo kvečjemu lahko prispevalo k opremi v deležu 70 odstotkov, ker gre za nerazvito območje. Minister Pelhan pa je dejal, da se je potrebno vprašati, kdaj je smiselno, graditi nov dom, kajti pri nas jih je od 956 “živih” le nekaj čez 200. Ureditev stalne zbirke je tudi stvar občine, odločitev o njej pa je treba sprejeti skupaj z Dolenjskim muzejem v Novem mestu. Če bo razstava - na primer konjske vprege - edinstven primer v Sloveniji, potem ga bo sofinancirala tudi država. Šentjernejsko srečanje oktetov ima smisel in ga bo država podprla, če bo zasnovano širše in bo ocenjevalnega značaja, kar omogoča napredek. LIDIJA MURN PREDSTAVILI FAJDIGOVA DELA KOČEVJE - V sredo, 15. novembra, je bila v sejni dvorani Šeškovega doma v Kočevju prestavitev literarnih del Franceta Fajdige iz Mlake pri Kočevju. Predstavitev del Pogreznjeni otok, Škrlatni sij, Venecijanke so utihnile in Sla po zemlji so s svojim nastopom popestrili učenci Glasbene šole Kočevje. “ŠAHOVNICA UR” ALEŠA ŠTEGRA NOVO MESTO - Jutri, v petek, 24. novembra, bo ob 18. uri v rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev pesniškega prvenca Aleša Štegra - Šahovnica ur. Za to pesniško zbirko je Aleš Šte-ger prejel nagrado slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec zadnjih dveh let. Po literarnem večeru bo pogovor z avtorjem. Z MEDITERANSKIM ŽAROM - Minuli petek, 17. novembra, zvečer se je v frančiškanski cerkvi s celovečernim koncertom ljubiteljem zborovskega petja predstavila klupa Nostulgija iz Zagreba. Kot pove že sam naziv septeta, gre za značilno dalmatinsko pevsko zasedbo s prav tako značilno zvočno podobo, ki daje posebno barvo ne samo izvirnim dalmatinskim pesmim in umetnim pesmim, pisanim za tak sestav, ampak tudi cerkveni glasbi. Tako je bilo prav zanimivo slišati Gallusovo Ecce quamodo moritur lustus v izvedbi Nostalgije. Ta klapa je ena najboljših na Hrvaškem, saj je med drugim kar dvakrat zapored zmagala v finalu tekmovanja dalmatinskih klap v Omišu. Novomeščanom se je predstavila v lepi luči, še toliko bolj, ker je šel izkupiček od vstopnine za otroke, žrtve vojne na Balkanu. Koncert sta pripravila Hrvaško kulturno združenje in Frančiškanski samostan Novo mesto. (Foto: M. Markelj) ju vu.mu uu|/iouiu m .itkj- » .y dušo razgrnila svojemu kf a.'košM£ 2 01 >lto Jhm {a ta je ki tlarj, Vi fčir H, 'tiri. tata S is 5 ar. Katja Mraziscar, razstave, in poudarila, da sp J telji Lamutove umetnosti >z ^ O. V LAMUTU TUDI ZDRAVNIŠKI VESTNIH Podoba samotnega umetn'ka^ vedno nemirnega ustvarjale karja Vladimira Lamuta je JJ® y. odmev tudi v zadnji številki f niškega vestnika, glasila skega zdravniškega društva- j Lamutovih del, ki je zdaj na ^ v novomeški galeriji Krka, je ^ pred tem razstavljen v N z ljubljanski galeriji, kjer s J umetnikovim življenjem m q seznanilo veliko obiskovale tem poroča v krajšem zapisu .. Milček Komelj in poudarja, j Lamut zapisan v slovenski h . fC. umetnosti kot pomembna, 'p na, nemirno iskateljska in tra^jj|(i obarvana osebnost. Zdrav' vestnik objavlja hkrati ose produkcij Lamutovih del. TS- Slavica Brus predstavila svoj pesniški prveU^ Koi fd ‘S •"Uh ;°ve K jš (S s? S1 n % M S Si Zbirka “Šepet tiŠfo^- Loški potok, 20. noven’*’^. Prvi pesniški zbirki je Slaviea Ruparčič dala naslov “Sepe .|3 v ne", ki jo je javnosti predsta soboto, 18. novembra, v dvorani v gradu Snežnik- f Ah pesmi je ilustriral PeterP°‘jjji-spremno besedilo je napisa« jc ja Bučar. Kratko predavanje^ pred nabito polno dvorano (j-predavatelj Andrej Bartol« vnr Ijane. Večer sta z glasbeni ^ slopom popestrila domačina Rot in Boris Kandare. , :s|t0 Slavica Brus si je življ.e™^ gnezdo spletla v sosednj1^^1 dolini in tam tudi poučuje- f^C pravi: “Pesmi pišem že o*1 fJvl> mladosti. To so pesmi o 11 mI kamenju in življenju in so pp začetega. Razpenjajo se čet ^ no goro, ki deli sedanje do k0iii- nje z mojim Loškim P0*0?#’ Misli in moje pesmi mi u*«n0^ irinu in iiivijl, |tV/^uii u" • t()v brezskrbno otroštvo in v tis -pV dobje, ko otroške sanje Prel.j§’ realnost in to realnost začu pO' Potoška kulturna srenja J.^c nosna, daje Brusova po do) & setletjih prva Potočanka, kU^ ja čustva napisala in svojo p° P1 kraju, v katerem živi. POTA IN ST# T*p dežurni v « !™Cent ICI- Na urgenci Klimč-sin neznanec v gozdu za Stransko ksinuf^^kal dve smreki in s tem ^fjev E' ‘škodoval za 40.000 4fMiL v lovsko kočo - v Wi l. • novcniber je neznanec v titrj k°či na Jablanici poskušal z >titj, Predmet°m odpreti kletna <1 U,,ar mu ni uspelo, zato je odšel Vlna*0n 'n Posku5al odpreti še Ito-rf Vra*a, pri tem pa je močno Irišel ^Val ključavnico. V kočo je hje’n°uncscl ni sicer ničesar, škodo fedil že s samim vlomom. pevska stranpota >2. do',JA VLOMOV- V dneh od ' novenibra je bilo na lenih v x kočevske občine storita,,. več Vlomov Tako je bilo 12. v srednjo Po novem zakonu o prekrških -mimo je prvo branje - naj bi bilo 11 posebnih sodišč, med njimi tudi v Novem mestu, ki bi mu bile priključene enote v Trebnjem, Črnomlju in Metliki. Novi zakon bo verjetno sodnike za prekrške razbremenil, saj naj bi nekatere Sabina Ahlin Jazbec a VJ“ kočevske občine stor-lovcmt4 vl°mov. Tako je bilo 12. No ,ihi vlomljeno v srednjo ?tr’Sf,: koderje vlomilec odnesel Nljfi 'ne, ki je last G.S., večjo fct|jn , razhčnih predmetov, in v 7? kočo na Jelenovem stu-%(]’, Jpr je vlomilec planince NtUmVa!za 70 steklenic soka, li-Jpl( ln nekaj steklenic coca-iktiov an kasneje je bilo vlom-Psrltjr aseuni avtom°bil, last L.A., Pred t.n na parkirnem prostoru NjajK^bovanjskim blokom v V | u'mi, in v Ski bar v Dolgi "diiesei av,OIuobila je vlomilec Hlen‘Vetrn'i°P«Č iz Ski bara pa %|ia‘C0 viskija. 14. pa je bilo SiLno v bar, od koder je Nnih _ .?^nesel poleg nekaj alko-SJP* tudi 25 tisoč tolarjev, (!er ie .rn.° vozilo s priklopnikom, i^ihvi o* Pn ostai*^ ome- . °niih, storilec še neznan. Eniška stranpota ■'teuii ‘ NA spolzki cesti - 'Nself rtek\*6- novembra, seje Na. magistralne ceste Ljub-'N(ja °uevje pri Žlebiču zgodili*6 Um i°metna nesre^a> v kate-voznik osebnega avto-ftijr.’ čjdetni Peter Kersnič iz Rl • Kersnič se je ob 7.55 uri n Uuit ' 5jl uh' tr / stt >v $ •f ? ji Ob ,VS g.RUG AVTO - 14. no-(jr kS avm je 52-letm J. B. vozil jOv NSria“.,,nomlia Proli vinici-Iz-’ m6|Uov nVlniciicvdesnemnepre-'jf A |(0 ‘nku zapeljal na levi pas v tre-v aasproti pripeljal voznik ir L; i!lom°bila 38-letni J. J. iz na 15 let zapora za maščevanje očeta v Metliki Umor in poskus umora NOVO MESTO - Dogodek pred metliškim Novotek-som 12. maja letos, kije močno razburkal javnost, je dobil sodni epilog. Janez Pretnarje namreč tistega večera prišel pred omenjeno podjetjč čakat Branka Grahka, nekaj minut pred deseto pa je z avtomatsko puško M 70 začel streljati v fička, v katerem je sedel Branko in ga ubil. Streljati pa ni nehal niti takrat, ko je v avto sedla še Brankova žena Jožica. Tudi ona je prestregla nekaj strelov, a je na srečo ostala živa, vendar zdravljenje zaradi strelnih ran še ni končano. Vzrok tega umora je ta, da je Branko Grahek pred šestimi leti ubil starega Pretnarja. Glavna obravnava je bila prvič prekinjena zaradi dodatnih dokazov. Zagovornica je namreč predlagala pridobitev uradnih podatkov pri policijski postaji Metlika o morebitnih Brankovih grožnjah Branka Janezu, ki naj bi bili povod za obračun. Poročili sta dala tudi zdravnik iz Metlike in psihiater. Slednji naj bi ugotovil, ali je imelo mešanje alkohola in apaurina - oboje je namreč Janez zaužil tudi usodnega večera - kakšne posebne posledice na njegovo razumevanje dejanja. Psihiater dr. Jože Lokar sicer izključuje možnost izrazitejše zastrupitve z alkoholom in zdravili, opozoril pa je na Pretnarjevo burno čustveno reagiranje in stiske, ki so bile posledica krute smrti njegovega očeta, živčne bolezni matere, smrti brata v prometni nesreči, pogorela mu je celo hiša. Sodišče je Janeza Pretnarja spoznalo za krivega umora, za kar mu je prisodilo 15 let zapora, in poskusa umora, za kar je dobil 6 let zapora, tako da mu je izreklo skupno kazen 15 let zapora. Sodba še ni pravnomočna, več o obravnavi pa prihodnjič. TGAZVODA ■ i'r(w ■■■■vi. j. d. se je uiniKui na šjVp ein.i pas, vendar trčenja ni lJH6P7r«i,i. Voznik J. B. in in njegov ^ NtJ,ni A- P s Tanče gore sta se . dovala, sopotnik v tovornja- i "'dovala ku, 35-letni A. H iz Nove Lipe, pa lažje. PO PLOČNIKU NI VARNO VOZITI - 17. novembra je 24-letni Z. Z. iz Brežic vozil osebni avto iz centra Brežic proti Šentlenartu. Ko je pripeljal z neprilagojeno hitrostjo - cesta je bila zaradi dežja mokra in spolzka - do hiše št. 68, je zapeljal proti sredini ceste, nato pa je sunkovito zavil v desno. Avto je trčil v robnik pločnika in v cipreso, nato pa se je prevrnil. Voznik se je pri tem hudo poškodoval. zadeve obravnavali sami policisti, kar bo odvisno tudi od zakona o varnosti cestnega prometa, zakona pa bosta šla v drugo branje skupaj. Postopke pri sodniku za prekrške naj bi pocenili tudi tako, da bi zaposlili strokovne sodelavce, kot je to v Evropi. Pri novomeškem sodniku za prekrške ni posebnih težav s čakalno dobo, saj vrtijo cel kompleks prekrškov naenkrat, tako daje tudi odstotek primerov, ki zastarajo, v primerjavi s slovenskim povprečjem zanemarljivo majhen. Trije sodniki za prekrške v Novem mestu dosegajo z velikim številom obravnav več kot dvojno normo, kar se sicer pri plači ne pozna. Lani so prejeli skupaj 9.217 zadev in rešili še nekaj več zadev, na koncu leta jim je zaradi zadev, prenesenih iz preteklega leta, ostalo nerešenih 2,446 zadev, letos pa so prejeli v obravnavo že več kot 8.000 zadev (od tega preko 600 prometnih nesreč), rešili pa sojih preko 6.000. Pred kratkim so prejeli že 215 predlogov, ker občani niso vložili napovedi za dohodnino, v kratkem pa jih bodo še 800. Komunala je letos zaradi neplačila parkirnine vložila 200 zadev. Precej ljudi denarno kazen spremeni v zaporno kazen, vedno več dolžnikov pa prosi tudi za obročno odplačevanje. Glede na to, da je sodelovanje sodnikov za prekrške z izpostavami republiške uprave za javne prihodke glede izterjave kazni v Sloveniji dokaj slabo, je tovrstno sodelovanje v Novem mestu po besedah predstojnice sodnika za prekrške Novo mesto Sabine Ahlin Jazbec dobro, saj izterjajo več kot dve tretjini denarnih kazni. Slabša je izterjava pri obrtnikih in podjetnikih, katerim se kazen ne • Pri novomeškem sodniku za prekrške je poseben problem skupina osmih mladoletnih Romov iz Brezja, ki jih že nekaj let ne morejo priti do konca. Ko jih obravnavajo, imajo tudi po 50 predlogov, seznam prekrškov samo pri enem od njih na primer pa je v dveh letih presegel številko 400. “Rešitev bi bila tudi v mladinskem domu oziroma disciplinskem centru, ki bi moral po zakonu biti v občini že pred leti, po novem zakonu pa so tudi za mladoletnike predvidene drugačne kazni: po t.i. pekinških pravilih bodo lahko otroke pošiljali na razna koristna dela, saj je sednja kazen - ukor postal že zabava, ne pa učinkovito sredstvo za discipliniranje nekaterih mladoletnikov. more spremeniti v zapor, posebno poglavje pa so Romi, ki skoraj vse kazni spremenijo v zapor, a denar običajno prinesejo v zadnji fazi, kar državo veliko stane, in le redko kazen do konca odsedijo. T GAZVODA POLICIJA TUDI ZA OTROKE V ŠENTJERNEJU IN ŠKOCJANU -Učenci nižjih razredov in predšolski otroci iz osnovnih šol Šentjernej in Škocjan so si v četrtek, 16. novembra, ogledali lutkovno igrico Svetlane Makarovič Devet in dva, s katero lutkovno gledališče Zoom iz Ljubljane nastopa v okviru projekta Policija za otroke, predstavi pa sta omogočili šentjemejska in škocjanska občina. Tako so otroci na prisrčen in nevsiljiv način spoznali, kako naj varno živijo in kdaj lahko pokličejo na pomoč policiste, spoznali so pomen številke 92. Osnovni namen igrice je uvajanje novih oblik preventivne dejavnosti, ki lahko najmlajšim oblikujejo njihovo varnostno kulturo in jih pomagajo ustvariti si ustrezno podobo o policiji. Policisti pa so z otroki navezali tudi neposredne stike, in kar je najmlajše še posebej razveselilo, preizkusili so lahko nekatera policijska vozila. (Foto: T. G.) PRIPRAVITE SVOJ AVTO NA ZIMO Ob prihajajoči zimi in zimskih razmerah na cestah preglejte svoje vozilo, če je pravilno opremljeno! Uredite montažo zimskih gum in vse, kar je potrebno za dobro opremljeno in varno vozilo, saj je varnost na cestah v zimskem času v veliki meri odvisna od opreme. Nekatere zahodnoevropske države imajo celo z zakonom določen rok, do katerega mora voznik opremiti svoje vozilo z zimsko opremo, saj se veliko nesreč in zastojev ob prvem snegu zgodi ravno zaradi neprimerne opremljenosti vozil. Zagorelo v skladišču nevarnih snovi Direktor se boji, da je bil požar podtaknjen - Krajane je ogenj prestrašil, saj je pokalo -Evakuacija iz župnišča - Po nestrokovni oceni škode za 4 milijone ŠENTRUPERT - Pretekli četrtek nekaj po 23. uri je v poslopju nekdanjega Agrostroja v Šentrupertu v skladišču nevarnih snovi občan opazil ogenj 'n obvestil policijo. Gasilci so takoj pridrveli iz Thebnjcga in celo Novega mestu, medtem ko so domači gasilci verjetno že trdno spali, sirena pa ni zatulila. Škode je za okoli 4 milijone, direktor Rotr-ga Branko Rokavec se boji, da je požar zanetila hudobija kakšnega prenapeteža, ki mu gre v nos kemična dejavnost. Kot smo izvedeli na novomeškem UNZ, je najprej zagorelo v polnilnici antifriza, od tam pa se je IZBOLJŠANJE SIGNALIZACIJE KOČEVJE - Kočevska občina je s prometno signalizacijo dokaj slabo opremljena. Zato so se na upravi kočevske občine že pred časom odločili za idelavo projekta opreme ulic in cest v Kočevju s prometno signalizacijo. Izdelani projekt so prejeli sredi prejšnjega tedna. Vsebuje grafične predloge, prikaz obsoječega stanja prometne signalizacije in idejne rešitve za izboljšanje prometnega režima v mestu. Za njegovo realizacijo bodo morali na občinski upravi usposobiti delavca za delo na računalniku, saj je projekt izdelan tudi na disketi. “Z računalniško obdelavo podatkov bo možno vse spremembe sproti vnašati v bazo podatkov. S tem se bo ohranjal uporabnike,” pravi kočevski župan Janko Veber. ... „ M. L.-S. požar razširil v ostale prostore. V skladišču so bili nitro temeljna barva, hidravlično motorno olje, razredčila, otto spreji in 3.000 litrov antifriza. Okoličane je požar močno prestrašil, saj jih je zbudilo močno pokanje, zato so se zaradi gostega dima zaprli v hiše in čakali, kaj bo, kajti vedeli so, da so v sosednjem skladišču Rotrga tudi velike plinske jeklenke. Rokavec pravi, da so bile skladiščene v ustrezno zavarovanem skladišču in ni bilo nevarnosti eksplozije. Policija je celo evakuirala stanovalce OBČINA ZBIRA NAROČILA ZA NAKUP SOLI SEMIČ - Občina Semič namerava delno subvencionirati nakup soli za posipanje cest, naročila vaških skupnosti pa zbirajo na občinski upravi do petka, 1. decembra. Višina subvencije bo odvisna od količine soli. Prav tako na občini zbirajo prijave vseh, ki bi bili pripravljeni čistiti sneg na javnih površinah v Semiču. najbližje stavbe - župnišča, ne pa tudi ostalih sosednjih zgradb. Župnik Vidic je povedal, da se je kakšno uro po polnoči vrnil v fa-rovž, medtem ko je njegov kaplan, * Policisti so med ogledom ugotovili, daje v polnilnici antifriza po tleh potekal električni podaljšek, na katerega sta bila priključena kalorifer in radio. Podaljšek je bil priključen na omrežje tokokroga pa varovalka, ki je pregorela. 20 cm pred koncem podaljška so bile najdene za taline, sledovi kratkega stika. Kratek stik pa je po mnenju izvedencev lahko nastal zaradi poškodbe kabla in povzročil požar, lahko pa je nastal med samim požarom. Policisti in kriminalisti bodo z zbiranjem obvestil nadaljevali, sgj vzroki še niso jasni. ki je kot prisilni mobiliziranec v nemški vojski preživel vojno vihro v Franciji ravno na D-day, kot se je imenovala operacija izkrcanja zaveznikov v Normandiji med 2. svetovno vojno, raje preživel noč na varnem. ___________ P. P in T. G. Kdo seje izživljal nad zvonom sv. Ilije? 11. novembra so se hrvaški časopisi razpisali o neljubem dogodku v obnovljeni cerkvici sv. Ilije na Sveti Geri na hrvaški strani tik ob slovenski meji. Neznanci so namreč razbili cerkveni zvon, oskrunitev pa so prvi opazili naključni obiskovalci, zato niti dan dejanja ni znan. Zvon je tej cerkvici leta 1993 daroval kardinal Franjo Kuharič, na- redili pa so ga v livarni TOP Kerestinec ob 900-letnici zagrebške škofije. Ostanki cerkve sv. Ilije so verjetno iz 16. stoletja, obnovljena cerkev pa je brez ograje, ki bi sicer lahko naključnim obiskovalcem preprečevala dostop do nje, in je daleč od naselij, zato so jo neznanci že večkrat oskrunili. Z dejanjem je slovenska policija sicer seznanjena, a kot je dejal Darko Po-štrak, načelnik inšpektorata policije iz UNZ Novo mesto, vendar je cerkvica na hrvaški strani, zato raziskovanje ni v njihovi pristojnosti. Naprošajo pa vse, ki bi o zadevi kaj vedeli, da jim to sporočijo. POZOR PRED SPOLZKO CESTO! -Jesen prinaša za šoferje več pasti, na primer spolzko cesto, kar se lahko konča tudi tako. Na srečo sta imela Šentjemejčana v sredo srečo v nesreči, saj sta nezgodo preživela brez poškodb - bila sta privezana - le sopotniku so se zaradi drgnjenja pločevine ob asfalt malo ožgali lasje. Na regionalni cesti med Mokrim Poljem in Kremenom se je namreč voznik katrce odločil za prehitevanje golfa, a je prehitevanje predčasno zaključil, tako da je zavil v avto ob sebi, kar pa je bilo usodno: katro je prevrnilo na bok in nato še na streho, tako da je po cesti drsela 50 metrov, nato pa se je prevrnila v jarek in pristala na kolesih med dvema drevesoma. (Foto: T. G.) S puško ustrelil bivšega tasta Prepir seje končal s smrtnim strelom - Obtoženi ni v priporu, saj za to ni razlogov GRMOVLJE PRI ŠKOCJANU * V sredo, 15. novembra, nekaj po 21. uri, je n^dvorišču 32-letnega A. V. iz Grmovelj pri Škocjanu prišlo do prepira med A. V in njegovim bivšim tastom 54-letnim J. S. iz Kostanjevice. Najprej je namreč prišlo do prepira med A. V. in njegovo bivšo ženo, spor pa je hotel zgladiti ženin oče. Med A. V. in S. J. je najprej prišlo do prepira, nato še do pretepa. Medtem je A. V. odšel po lovsko puško šibrenico, ki jo je imel v avtomobilu. S. J. mu jo je hotel iztrgati iz rok, kar se mu ni posrečilo, branil pa seje z železno palico, ki mu je padla iz rok. A. V. je vuiy uperil puško in v levo stran prsi enkrat ustrelil. Zaradi hudih poškodb je S. J. takoj umrl, A. V. je sedel v avto in se najprej odpeljal do pri- jatelja in mu povedal, kaj je storil, rekel pa mu je tudi, da gre na policijo. Najprej seje ustavil na policijski postaji Šentjernej, r “er ni bilo nikogar, se je odpravil v Novo mesto, a so ga policisti • v tem času je bila namreč že sprožena policijska akcija - ob 22.40 prijeli pri Otočcu. Dejanje je takoj priznal, na levi roki v predelu palčnega zgloba pa je imel rano, zato mu je bila takoj nudena zdravniška pomoč. Kot je povedal načelnik urada kriminalistične službe Anton Olaj, je kriminalistična služba zaradi kaznivega dejanja umora predlagala pripor, vendar preiskovali sodnik pripora ni odredil, saj za to ni razlogov: ponovitvene nevarnosti namreč ni, obtoženi pa je nakazoval na silobran. K. P. Dobovčani in Trebanjci so izgubili Dobovčane so premagali Kodeljevčani, Kodeljevo pa jih je prehitelo - TVebanjci so tekmo v Trbovljah obetavno začeli, potem pa izgubili - V soboto s Pivovarno Laško Žužemberčanom seje povečal apetit Enaki z vodilnimi ŽUŽEMBERK - Poraz vodilne ekipe druge državne odbojkarske lige Granita Preskrbe z drugo ekipo Salonita je Žu-žemberčane, ki so v sedmem krogu v Prvačini s 3:2 (13, -12, 5,0, -10) premagali tamkajšnje istoimensko moštvo, po točkah izenačil z Granitom in drugouvrščenimi Hočami, vsi trije pa imajo po šest zmag in en poraz. Kot ponavadi je Žužember-čane na tekmo v gosteh spremljalo okoli 30 najbolj zvestih navijačev, ki so v Prvačini skupaj z domačimi gledalci pripravili izjemno vzdušje. Tekma je bila značilna po številnih preobratih, a Žužemberčani so že četrtič v tej sezoni tekmo odločili v tie breaku oziroma odločilnem petem nizu, čeprav so četrtega izgubili celo s 15:0. Tretje mesto in isto število točk, kot jih ima prvouvrščeno moštvo, je v Žužemberku povzročilo pravo navdušenje, na igrišče naj bi že na naslednji tekmi, ko bodo v soboto doma igrali z Mislinjo, spet stopil Černač; za nastop v žužemberškcm dresu pa se zanima še en nekdaj zelo obetaven odbojkar, tako da bo v nadaljevanju prvenstva moštvo Žužemberka še močnejše in sanje o prvi ligi sploh ne bodo več sanje. DOBOVA, TREBNJE - Medtem ko so Krčani srečanje s Pivovarno Laško zaradi tekme Celjanov z Zagrebčani igrali šele v torek zvečer, v soboto ne Dobovčani ne TVebanjci niso imeli sreče. AFP Dobova je v Ljubljani z 20:21 (10:12) izgubila z AM Cosmosom Slovanom, TVebanjci pa so morali na derbiju spodnjega dela lestvice v TVbovljah s 20:23 (10:10) priznati premoč Rudisu Rudarju. Dobovčanom seje na Kodeljevem močno poznala delna odsotnost njihovega najboljšega strelca Mijačino-viča, ki je poškodovan in je streljal le 7-metrovke ter na ta način kljub vsemu dosegel 5 zadetkov. Dobovčani so dobro začeli in prve minute srečanja so bile njihove, vendar so nazad- KOLPA PRAZNUJE v Šahovske vesti SEVNICA - Šahisti sevniškega kluba Milan Majcen so s 3. mestom v vzhodni skupini 2. moštvene šahovske lige dosegli svoj do sedaj največji uspeh. V isti ligi je nastopala tudi druga ekipa krškega Triglava, ki je bila na koncu 16., medtem ko je bil leskovški Marton za dve mesti više. SEVNICA - Na novembrskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen je zmagal Toni Kranjec, medtem ko v skupnem vrstnem redu vodi Zvonko Mesojedec. ŠENTJUR - Na šahovskem turnirju, ki gaje ZLSD pripravila v Šentjurju, so zmagali domači šahisti, Krčani so bili drugi, Sevničani pa tretji. Med posamezniki je bil Krčan Igor Šitnik drugi, Sevničan Toni Kranjec pa tretji. PODZEMELJ - Nogometaši podzemeljske Pletise Kolpe bodo v petek, 24. novembra, ob 17. uri v gostilni Kapušin v Krasincu pripravili svečano skupščino, s katero bodo proslavili 5 let uspešnega delovanja kluba. Na proslavo vabijo vse prijatelje kluba in tiste, ki so podzemeljskim nogometašem v teh letih nesebično pomagali, da so postali ta čas najboljši nogometni klub južno od Ljubljane. JANEZ BLAS SILVESTROVANJE NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 9. decembra, ob 18. uri v gostišču Kos v Novem mestu za svoje člane pripravilo silvestrovanje. Prijavijo se lahko po telefonu 23 862 pri Rezki Moretti ali pa po telefonu 24 316 pri Faniki Vovk vsako popoldne razen v času planinskih izletov. Odhod na silvestrovanje bo ob 14. uri izpred Zavarovalnice Tilia čez Trško goro. nje vodili v 8. minuti, ko je bil izid 3:2, potem pa so žal za trenutek popustili ter pustili Ljubljančanom, da sojih prehiteli. Čeprav je vratar Denič kot po navadi dobro branil svoja vrata, Dobovčanom ni uspelo, da bi si spet pridobili prednost in tako osvojili pomembni točki v boju za vrh lestvice. Z zmago nad Dobovo so namreč slovanovci pomagali drugemu moštvu s Kodeljevega, da je Posavce zrinilo na tretje mesto. Zadetke za AFP Dobovo so dosegli: Džapo 4, Begovič 2, Češnovar 2, Gla-ser 1, Mijačinovič 5 in Stojakovič 4. Rokometaši trebanjskega Akripo-la so se po porazu v Trbovljah s sredine lestvice preselili na rep oziroma na predzadnje mesto in glede na to, da se bodo v soboto doma pomerili z le v Zagrebu premagljivo Pivovarno Laško, tudi po naslednjem krogu ne bodo napredovali. Tekma v Ubovljah se je za TTeba-njce začela zelo obetavno, igrali so precej bolje od domačinov in po 18. minutah vodili 8:4, ob polčasu pa so jih Trboveljčani ujeli na 10:10. V prvem delu drugega polčasa sta bili moštvi izenačeni, potem pa so domačini dosegli tri zadetke zapored in tekma je bila odločena. Zadetke za Akripol so dosegli: Višček 1, Strajnar 1, Počervina 4, Sa savrič 2, Vešligaj 6, Zarabec 2, Junuzovič 1, Dvornik 1 in vratar Torlo 1. I. V. Mariborčani že povsem na kolenih Tekma velikih nihanj v igri - Odločile izkušnje Mariborčanov - V drugem nizu je Krka vodila že z 11:1 ■ V soboto se bodo Novomeščani prvič srečali z Olimpijo PINKPONK NOVO MESTO - V okviru redne rekreativne vadbe namiznega tenisa, ki poteka ob torkih in sredah v prizidku B novomeške športne dvorane, bodo pripravili tudi mesečno rekreativno ligo. Rekreativni igralci namiznega tenisa vabijo medse tudi druge ljubitelje igre s celuloidno žogico. NOVO MESTO - Odlična igra odbojkarjev novomeške Krke Vladka Petkoviča, Jožeta Povšiča in Mirana Krevsa pri sprejemu in precejšnje nihanje obeh ekip v igri, sta bili bistveni značilnosti mariborske moške odbojkarske tekme med Mariborom Marlesom in novomeško Krko. Novomeščani so v drugem nizu z 11:2 domačine povsem dotolkli, potem pa presenetljivo popustili. Na začetku srečanja so letošnjo sezono v 1. A ligi nepremagljivi Mariborčani povsem upravičili svoj sloves in v prvem nizu vodili z 9:2, a sojih vztrajni in nepopustljivi novomeški odbojkarji, ki so Mariborčanom pokazali zobe že na prvi tekmi v Novem mestu, pri 10:9 skoraj ujeli. Tb je bil prvi odločilni trenutek tekme, ki bi jo Krka lahko z enakim Inles je prevzel vodstvo Rekorden obisk na sobotni tekmi s Šeširjem iz Škofle Loke - Igra ni navdušila, pomembne pa so točke RIBNICA - Srečanje med vodilnima kluboma zahodne skupine druge rokometne lige, prvouvrščenim škofjeloškim Šeširjem in drugouvrščenim Inlesom, je vzbudilo ogromno zanimanja, saj je bilo pravi jesenski derbi. Moči so merili nekdanji prvoligaši, ki se vnovič potegujejo za vstop v proligaško konkurenco. Ribničani, kijih zanima le zmaga, so rutinsko prišli do pričakovanega uspeha in hkrati zasedli prvo mesto, ki naj ga ne bi smeli zapustili do konca lige. Začeli so kot vselej podjetno in učinkovito in kmalu vodili s 13:9, kar je bila največja razlika v prvem polčasu. Slog igre je narekoval slovaški reprezentant Hudak, ki se je izkazal kot strelec, preprečil je nekaj napadov gostov ter dvignil gledalce na noge. Kasneje so gostje izkoristili manjšo pozornost domačih rokome- tašev ter prek tujcev Taloviča in Kukavice znižali na 13:12. Po minuti odmora so Ribničani zaigrali bolj trezno in polčas kronali z dobro igro in vodstvom 18:14. Delovnemu Hu-daku sta se v nadaljevanju pridružila mlada upa Hojč in Pajnič, na črti opravil pa seje izkazal drugi Slovak Čapka. Čeprav vratarju Žagarju ni šlo, so Ribničani razliko večali ter v večji del drugega polčasa vodili s petimi zadetki razlike. Tekma sicer ni navdušila gledalcev, čeprav je bila zanimiva in privlačna. V ekipi Inlesa je bilo videti še veliko rezerve. Trener Janez Ilc pravi, da če bi bilo potrebno, bi jih lahko premagali tudi z desetimi zadetki razlike. V prihodnjem kolu gostujejo Ribničani pri Preddvoru in se nadejajo novega uspeha. MILAN GLAVONJIČ nadaljevanjem celo dobila ali pa bi bil njen vsaj en niz, a odločile so izkušnje in Mariborčani so niz dobili s 15:11. V drugem nizu so Novomeščani igrali še bolje - uspevalo jim je vse od sprejema, do bloka in različnih kombinacij v napadu - in ko so vodili že z 11:1 in so mariborski navijači začeli žvižgati svojemu moštvu, za katero so menili, da je že izgubilo prvo letošnjo tekmo, so nerazumljivo popustili, izgubili ritem ter domačim odbojkarjem omogočili, da so s serijo 14:0 in dobljenim nizom tekmo spet obrnili v svojo korist. V tretjem nizu so domačini vodili z 11:2 in 13:4, Novomeščani so se jim približali na 14:10 in potem po osmih zaporednih menjavah oziroma po eni uri in 40 minutah tekmo izgubili. S tem porazom je Krka po sedmih krogih z drugega zdrsnila na tretje mesto, v soboto ob 20. uri pa se bo doma pomerila z ljubljansko Olim- pijo, kateri je dolžna še tekmo 3. kroga v Ljubljani. Po mnenju trenerja novomeške vrste prof. Bojana Jakliča bo to tekma zelo izenačenih moštev, na kateri bodo prišli na svoj račun tudi gledalci. V primeru, da bo Krka zmagala, se bo obdržala v boju za drugo mesto, saj se bo po točkah spet izenačila z Olimpijo. Prav ta tekma naj bi pokazala pravo vrednost novomeškega moštva. I. V Kljub temu da je na parket spet stopil Leon Stipaničev in da Matjaž Smodiš vse bolje igra vlogo centra, se Novomeščani še nekal časa ne bodo mogli odreči uslugam Mirka Župevca (na sliki me metom). V svetlih dresih njegov met spremljajo od leve proti desni: Šetina, ki je za Litijčane dosegel največ, 25 točk, Bassin in » tijski kapetan Šiško. (Foto: I. V.) Sedaj doma s polno paro Novomeški košarkarji zadovoljni s prvim delom ■ Sedaj bodo trikrat zapored igrali doma NOVO MESTO - V taboru novomeškega košarkarskega kluba Krka so kljub trem porazom v prvem delu tekmovanja v A-2 slovenski košarkarski ligi zadovoljni, saj je njihov položaj na lestvici celo višji od pričakovanega. Glede na to, da tudi v Hrastniku proti Zagorju in v Škofji Loki niso bili daleč od zmage, pa bi bilo lahko še bolje, saj bi bilo potem trdno na drugem mestu in s tem ob Pivovarni Laško najresnejši kandidati za napredovanje v prvo ligo. Decembra in januarja bo razpored tekem za Novomeščane izjemno naporen. Thko bodo morali igrati 23., 27. in 30. decembra ter 3. januarja in igralci so s tem lahko kar prečrtali božično novoletne praznike, ki jih bodo morali izkoristiti tudi za treninge. Sicer pa so naslednje tekme zanje izredno pomembne in srečanj s Koprom v soboto ob 18. uri, teden dni kasneje z Zagorjem ob 20. uri ter v petek, 8. decembra, ob s Celjem jim ne bi smeli izgu *.! saj bodo vse tri tekme *gra domači športni dvorani, n)0 , pa se je že priključil Leon Stip čev, ki si je za silo pozdravu lf*7ni iSiac Med precej dolgim odmotaj novomeški košarkarji splon tli j * počivali, pač pa so obdobje n ligaških tekem izkoristili za va in prijateljska srečanja. Tak° 'S* ' sohoto doma pomerili s P1^, ■_ ;aškim moštvo iz Litije lusom. Kljub temu da so taka p jateljska srečanja namenjena^ .rcn.ngummgrava^udokK^^ taktičnih rešitev, je bilojasn ’ 0 imajo Novomeščani tren 0i boljše moštvo, saj so vod1 začetka do konca srečanja in gali s 95:90 (56:43). P«d gau s yj.y\j srečanje so Krkini Kadeti gali škofjeloško Loko kavo, e ' kijih je letos zaustavila nap rta. naslova kadetskih državnih P' kov, z 99:62 (52:36). I. V. Začetek šolske košarkarske lige Prejšnjo sredo seje začela prva sezona šolske košarkarske lige • Spektakel po ameriŠ^1" vzoru - V ozadju je Ministrstvo za šolstvo in šport - Košarkarska zveza drugače^- NOVO MESTO - Vzdušje, kakršno je bilo danes po pouku na Osnovni šoli Bršljin, smo do sedaj lahko videli kvečjemu v ameriških Filmih. Začela se je namreč prva sezona šolske košarkarske lige, tekmovanja, na katerem bo letošpje šolsko leto nastopalo 78 osnovnošolskih in 45 sredivješolskih košarkarskih vrst, v katerih bo obleklo pisane košarkarske drese okoli 7 tisoč slovenskih deklic, dečkov, fantov in deklet in za katerim stoji Ministrstvo za šolstvo in šport. Liga je pripravljena po vzoru po- varili vzdušje, kakršno so ustvarili v tiral* še klovn. Vse skupaj je kome i napovedovalka Irena PuP^Uji«' tekmo pa so zavrteli slovensK no in himno ŠKL. Po ameriškem vzoru so na ? a|a najprej stopila dekleta, kist’ BADMINTON NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v novomeški športni dvorani tudi to zimo ob nedeljah dopoldne ali popoldne pripravila rekreativno vadbo badmintona, ki bo letos tudi strokovno vodena. Rekreacija se bo začela 26. novembra ob 18. uri in bo trajala do konca aprila. Prijavite se lahko na naslov: Agencija za šport, Novo mesto, p.p. 30, ali po telefonu: 322 267 ali 322 941 oziroma v nedeljo na sami rekreaciji. dobnih šolskih košarkarskih lig v Združenih državah Amerike, ki je nedvomno država z daleč najboljšimi košarkarji na svetu. Thm v podobnih ligah igra več kot 500 tisoč otrok, kar je temelj za ameriški košarkarski uspeh. Na bršljinski osnovni šoli, ki se je edina v novomeški občini vključila v projekt ŠKL, ne računajo na to, da bo kateri izmed njihovih učencev nekoč igral v NBA ligi, pač pa bodo njihovi učenci - nastopajo lahko le tisti, ki imajo pozitiven šolski upeh -na ta način vzljubili košarko ter šport nasploh in enkrat na teden pošteno napolnili šolsko telovadnico ter ust- prejšnjo sredo na prvi tekmi dolenjske regije med ekipama brežiške in bršljinske osnovne šole. Prvo tekmo so si ogledali tudi novomeški župan Franci Koncilija, ki je tekmovanje odprl z uspešnim prostim metom, pa predstavniki občinske uprave, pristojni za šport, kulturo in mladino, ter predstavnika Agencije za šport. Daje bila tekma pravi špektakel po zgledu košarkarskih tekem odraslih, so poskrbele tudi mažoretke obeh šol pa navdušeni navijači, ki so z navijanjem in ploskanjem bodrili tudi goste. Med prekinitvami pa je za smeh poskrbel Ko je bilo treba, jim pa ni šlo Novomeške odbojkarice so v Celjo v odločilnih trenutkih tekme odpovedale - Izkazala seje Tamara Podolski - V naslednjem krogu spet v gosteh - Računajo na zmago NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v soboto v Celju doživele svoj tretji poraz v tej sezoni, čeprav bi lahko tudi zmagale. Ko so Novomeščanke v drugem nizu zapravile 4 zaključne žoge, je bila tekma odločena. Pomebnost tekme - obe ekipi ciljata tik pod vrh lestvice inb sta imeli pred to tekmo enako število točk -je v prvem nizu naredila svoje in obe vrsti sta začeli precej nervozno, igra pa je bila ves čas zelo izenačena. Ko so Celjanke vodile s 13:12, so imele Novomeščanke trikrat priložnost za izenačenje, vendar tega niso izkoristile in nižje z izidom 15:12 pripadel domačinkam. V drugem nizu so imele odbojkarice TPV-ja igro povsem v svojih rokah, vodile so že s 14:5, imele pri 14.8 štiri odločilne žoge, a je takrat odrekla celo Elena Volkova, ki je sicer celo tekmo odigrala zelo dobro, in Celjankam je uspelo skoraj nemogoče: niz so dobile s 16:14. Po mnenju trenerja Bojana Verniga je bil to odločilni trenutek srečanja. V tretjem nizu so Novomeščanke vodile s 14:6, pa so jih domačinke celo prehitele, a so bile Dolenjke na koncu le močnejše in niz dobile s 17:15. Ko so Celjanke v četrtem nizu (15:8) povedle z 2 do 3 točkami, je bilo tekme, ki je sicer trajala skoraj dve uri, konec. posameznic pa se je najbolj izkazala Tamara Podolski. Tudi tekmo osmega kroga bodo novomeške odbojkarice igrale v gosteh. Čeprav imajo Blejke v svoji majhni telovadnici precejšno prednost, se v novomeškem taboru ne nameravajo vnaprej predati. Najbolj zaslužna za domačo zmago je Kibireva, kije odlično sprejela tudi najtežje žoge, Novomeščanke pa so bile najboljše pri servisu, od ISKRA VODI SEMIČ - Semiški strelci so v 3. krogu tekmovanja 3. strelske lige premagali Kranj II s 1678:1656 in so z 9 točkami na prvem mestu prvenstvene lestvice. Za Semičane je najbolje streljal Jože Ivanetič, ki je dosegel 566 krogov, Milojko Pavlovič je nastreljal 559, Tadej Burazer pa 553 krogov. Naslednjo tekmo imajo v Kisovcu. • Podobno tekmovanje ze f dolgo pripravlja tudi K<*s ^ l ska zveza Slovenije, vent(1di* veliko manj pompa in 9iii' veliko manjšimi stroški-zacija slovenskih košar*• sodnikov je zato pred za. so4f' svojim članom prepovedi*1 ^ lovanje na tekmah ŠKL>11 jpil*1 tovanje pa je čutiti tudi s slovenske košarkarske zve ’rjt^ menijo, da gre organi** p^r ŠKL predvsem za zaslužek- . ^ vorniki ŠKL po drugi slf jfii* udarjajo, da lahko le na ta .j* (Spektakel) h košarki "l'(0 šport in k zdravemu način* nia nrivahiio več otrok. "\ei*|( nja privabijo več otrok, svoje podpirajo tudi košarkarski klubi, k' v ŠmP vidijo tudi skupno korist- * „r ,tovTstno društvo v Sloveniji, ki pa mu bodo zagotovo kmalu , da tudi društva po drugih občinah. Pobudo za ustanovitev društva, predsednik je Anton Vcrderber, so dali učitelji telovadbe Alek-ilrž' Mirosav'ievi*. Antonija Papež in Zdenka Grabrijan, vse niti pa 1 s*uP začutil nevarnost odgo-društ°Stl’ sP.oznal pa tudi, da druga ve , a Ptcjemajo dotacije od drža-oč ’.° serri začel razmišljati o takšni p0ni da bi bili tudi mi deležni neJ,A smo pri registraciji tovrstno par.u*tva v Sloveniji orali ledino, te čip« ■ mo uradno registrirali šele Drus,’ ie povedal Janko Štampar, špor, ■? fJrcl se razlikuje od drugih veli|( H'” cRu^tev P° tem, da v njem niljč’Puzornosti posvečajo vzgoji član ^a°i ne smejo preklinjati, sortnPa ne more postati tisti, ki je bil prija.0Preganjan. Veliko gradijo na in Lm x*VU> Pom°ut drugim članom PostP ačancm delu v društvu, pozor-tleniu 3 P°svečajo predvsem množič-in n,] ^kreativnemu športu za stare Janko Štampar w Šport iz Kočevja in Ribnice ,&RUGA ZMAGA ODBOJ-Čeprav so odbojkarice a lilie Zgornjo Savinjsko pre-te' ®a'e so s' drugo zmago v .i^ezoni morale pošteno prigarala v Prvem nizu je bila igra ena-, predrta, Kočevke pa so se izka-i C z odličnim blokom. Gostje so ele dve zaključni žogi, a so se ZmCeV*te Pobrale in odločilni niz 1 a8ale. V drugem nizu so poved-s.o:0, toda borbene Savinjčanke . Jih ujele. Negotovost je trajala zadnje točke, Kočevke so v y daljšani igri zasluženo zmagale, j retjem nizu so imele več moči Bralka Lik Tilie, katerim zmaga ttteni bržkone dokončen ob-v uek v ligi. s štirimi točkami so hnH^c na Sestem mestu, v pri-dnjem kolu pa bodo doma ig-® s koprskim Cimosom. Nar°BRA 1GRA,PAN KOVI-akja - V sedmen) krogu druge v Zavne lige so odbojkarji Pan j, Vlnarja imeli v gosteh Portorož. Povprečno igro so premagali .Sle z izidom 3:1. Z izkupičkom ,s° zadovoljni, saj so v sedmih i?°8ih trikrat zmagali in štirikrat “ubili. Sobota je minila v znati, Ju kočevske odbojke, saj je v i>i 1' bgi Pan Kovinar premagal rj*". s 3:0, Lik Tilia II pa Novo beo prav tako s 3:0. U^UGBISTI V LJUBLJANI - V tu Kn,Ci P°ldrugi mesec deluje 3o8bV kliib, v katerega je vpisanih .jetnikov. V nedeljo sta dve Se'P'gostovali v Ljubljani, kjer sta .Pomerili z vrstniki iz Koloysa. dJJdi Ribničani so presenetili z Vsu '8r°. čeprav so prvo tekmo “kupinj do 12 let izgubili s 15:0, - dtem kos so igralci do 15. leta . vtnagaij bolj izkušene Ljubljan-v Rer zunanje igrišče Ribnici zasneženo, sedaj vadijo v dvorani športnega centra, decembra pa bodo odigrali mednarodno tekmo proti vrstnikom iz Hrvaške. Trenerja Ribničanov Pejkovič in Lješič sta dejala, da so fantje obetavni in zelo zagnani za delo, saj so v zelo kratkem času predelali temeljne prvine te zanimive igre. POMEMBNA ZMAGA SNEŽNIKA - Dušan Henigman, trener košarkarjev Snežnika, je imel prav, ko je dejal, da bo zelo pomembno zmagati tudi v gosteh, če si želijo uvrstitev v končnico državnega prvenstva, kjer se bodo potegovali za višjo ligo. Na sobotni tekmi v Medvodah so Kočevci pokazali dobro igro in zasluženo premagali gostitelje s 73:63. Obe ekipi sta igrali dobro v obrambi. Odločila je kolektivna igra Snežnika, kjer so se izkazali prav vsi igralci. Snežnik deli drugo mesto s 17 točkami, v prihodnjme krogu pa gostuje v Tblminu. PORAZ KEGLJAČEV - Kegljači in kegljačice so na gostovanju v Kamniku izgubili. Kegljače je premagala Eta Kamnik s 5:3 (4957:4891), kegljačice pa Kamnik tudi s 5:3 (2332:2251). Člani so na četrtem, članice pa na petem mestu brez možnosti za uvrstitev v višjo ligo. RIBNIČANI GREDO NAPREJ - V četrtfinalu državnega prvnestva za mladince smo v Ribnici gledali kakovosten rokomet in zaluženo zmago Inlesa, čigar igralci so se uvrstili v polfinale. Ribničani so premagali Slovana z 19:18 in Kodeljevo, kije evropski kadetski prvak, z istim izidom. Z 11 zadetki je bil najboljši strelec Natan Hojč. Poleg Ribničanov so se v polfinale uvrstili še igralci Slovana. MILAN GLAVONJIČ nih žepov, saj so iz občine dobili le 135 tisoč tolarjev. Ustanovili so vrsto sekcij, ki jih v Semiču še ni bilo, tako pohodništvo, jadranje, motokros in jamarstvo. Prav pet dobro izurjenih jamarjev je bilo najbolj uspešnih, saj so v Beli krajini na novo odkrili okrog 40 kraških jam. “Zanimanje za ogled jam in jamarstvo nasploh je zadnje čase zelo veliko. V Beli krajini je sedaj odkritih približno 200 jam, veliko pa je še neodkritih, tako da bo dela še dovolj. Naša največja želja je najti vhod v staro kočevarsko Snežno jamo pri Ponikvah pod Mirno goro, ki bi bila lahko odprta tudi za obiskovalce, saj je po predvidevanjih največja jama v Beli krajini,” pove Štampar. V prihodnjem letu nameravajo v športnem društvu Orel pričeti še z lokostrelstvom, čolnarjenjem in sur- * Tako kot športno društvo bo tc dni v Semiču registrirano tudi kulturno društvo Orel, katerega predsednica je Marija Stariha, v njem pav delujejo moški pevski zbor sv. Štefan, ansambel Mavrica, otroški in mešani pevski zbor. Poleg tega ima še sekcijo za varovanje kulturne dediščine, dramsko in recitatorsko sekcijo ter pritrkovalsko sekcijo. fanjem, načrtujejo pa tudi gradnjo igrišča pri semiškem kulturnem domu ter večnamensko dvorano nad farovškimi hlevi. M. BEZEK-JAKŠE PET NOVIH SODNIKOV TREBNJE - Timur v malem nogometu, ki ga je pripravila zveza nogometnih sodnikov občine Trebnje, je lepo uspel, zmagal je Bife Škorec iz Ivančne Gorice, Mirna pa je bila druga. Dolenjskim nogometnim sodnikom se je prejšnji četrtek pridružilo pet novih članov, ki so uspešno opravili sodniški izpit, le en pripravnik je bil pri tem neuspešen. Dolenjski nogometni sodniki bodo jutri, v petek, v trebanjski športni dvorani pripravili tradicionalno srečanje z ljubljanskimi kolegi. vezan s pogodbo, pri odhodu v Fior, kjer sta se na poklicno kolesarstvo pripravila tudi dva izmed prvih slovenskih poklicnih kolesarjev Primož Čerin in Jure Pavlič, ne bo oviral, vsi skupaj pa se zavedajo, da je za prestop bolj zainteresiran Gorazd sam kot pa italijanski klub, zato na bogve kakšno odškodnino za prestop nihče ne računa. Predstavniki Fiora naj bi prišli v Novo mesto še ta teden in na sestanku s Krkinim vodstvom naj bi se dogovorili o obveznostih, ki bi jih italijanska ekipa imela do našega tekmovalca. Vsekakor naj bi mu pomagali, da bi potrdil normo za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, v pogodbo pa bi morali zapisati, da bi moštvo Fior nastopilo na kateri izmed večjih slovenskih dirk, kot je naprimer velika nagrada Krke. Gorazd sam pove, da naj bi bilo njegovo leto dni v moštvu Fior pravzaprav študijsko, zato naj bi se po tej sezoni spet vrnil. j V Črnomaljski šport ROKOMET - Črnomaljski rokometaši so tokrat igrali v Ljubljani in tam s 23:25 izgubili s Prulami. Črnomaljci so precej bolje kot v drugem igrali v prvem polčasu, a so kljub porazu naredili dober vtis. Po sedmih krogih so s tremi zmagami na sredini lestvice, v soboto pa se bodo doma pomerili z Novo Gorico, ki je na lestvici zadnja, zato Črnomaljci pričakujejo zmago z visoko razliko. KOŠARKA - Košarkarji Črnomlja na gostovanju v Šenčurju niso imeli sreče, saj so večji del tekme vodili, domačini pa so jih prehiteli šele proti kocu tekme, ko je najboljši belokranjski košarkarski ekipi padla koncentracija, kar je morda tudi posledica mladosti in neizkušenosti, saj fantje znajo igrati. To bodo poskušali dokazati tudi v soboto, ko se bodo doma pomerili z Jesenicami. S tretjo zmago na letošnjem prvenstvu bi se prebili v sredino prvenstvene lestvice. SILVESTER JAKŠA NOGOMETNI TURNIR MIRNA - Nogometni klub Dana z Mirne bo 2. in 3. decembra v trebanjski športni dvorani pripravil turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko po telefonu 068 47-748, najkasneje do četrtka. Pavlič je na Grobniku doma Na zadnji dirki pokala Clio je zmagal na Grobniku Alojz Pavlič ■ Fabjan tretji v skupnem vrstnem redu GROBNIK - Kljub orkanski burji, ki je včasih pihala celo z večjo hitrostjo, kot so jo dosegali dirkalni avtomobili, in snegu, kije v noči s sobote na nedeljo prekril okoliške hribe, je zadnja dirka letošnjega pokala Clio na po motorističnih dirkah svetovno znanem dirkališču na Grobniku pri Reki, lepo uspela, na koncu pa se je najbolj veselil dirkač, ki grobniško progo najbolj pozna. Alojz Pavlič je bil eden izmed prvih, ki so jo preizkusili, z dirkalnim motorjem pa jo je prevozil neštetokrat, tako da pozna vse njene pasti. Kljub temu mu na treningu ni uspelo doseči najboljši čas in tekmo je začel s štartnega mesta številka 3. Najboljša dva s treninga, Sergeja Fikfaka in Jako Valanta, pa je potem med dirko le prehitel. Po 7 krogih, kolikor je trajala dirka, je ciljno črto drugi prevozil Jaka Valant, tretji je bil Edvin Klančič, drugi Novomeščan Andrej Fabjan je bil šesti, zmagovalčev sin Peter, za katerega oče pravi, da mu manjka še njegove ostrine, pa je pristal na 7. mestu, čeprav je aprila na istem dirkališču zmagal. Grobniška zmaga je Alojzu Pavliču, ki je lani na pokalu Clio celo zmagal, prav gotovo obliž na rane letošnje zanj manj uspešne sezone, v kateri se je na tekmovalnih stezah že uveljavil tudi njegov sin Peter, ki je bil tokrat peti. Oba tekmujeta za tekmovalno moštvo Avtohiša Pionir, katerega pokrovitelj je med drugimi tudi Dolenjski list. Sezona je zanju minila žal predvsem v medsebojnih obračunih s tretjim novomeškim tekmovalcem v pokalu Clio, Andrejem Fabijanom, lanskim voznikom Pionirjeve Avtohi-še, ki je bil na Grobniku šesti, v skupnem vrstnem redu pokala Clio pa je oba Pavliča ugnal in pristal na tretjem mestu. Končni zmagovalec pokala Clio je s 132 točkami Branko Belinger, • V tekmovalnem koledarju novembrske dirke na Grobniku ni bilo, po zaslugi Rudija Šaljja in njegovega šefa direktorja Revozove dirkecije za komunikacije Toma Pleterskega pa je zadnje tekmovanje pokala Clio nadomestilo odpovedano dirko v Ljubljani. Revoz bo pokal Clio pripravil tudi prihodnje leto, za nastop pa se zanima tudi nekaj novih voznikov, med katerimi so tudi tekmovalci usihajočega pokala daihatsu. drugi pa Edvin Klančič. Alojz Pavlič si je s tokratno zmago zagotovil 4. mesto, Peter Pavlič pa je bil na koncu osmi. I. V. ZMAGA ZA KONEC - Mrzla burja je v soboto na zmagovalnem odru dirkališča na Grobniku pošteno prepihala najboljše, Novomeščan Alojz Pavlič (v sredini) pa je bil kljub slabemu vremenu zelo zadovoljen, dobre volje pa sta bila tudi drugouvrščeni Jaka Valant (levo) in in tretjeuvrščeni Edvin Klančič. (Foto: I. V) Posavski strelci tokrat uspešno Prva letošnja prvoligaška zmaga leskovške Kanje - Brežičani s pištolo na koncu premalo zbrani - Leskovški mladinci najboljši v Ljubljani - Uveljavljajo se tudi najmlajši KRŠKO - Minuli konec tedna je bil za posavske strelce precej naporen, sty so nastopili kar na treh frontah. Vrsta leskovške Kai\je, ki tekmuje v prvi sjovenski ligi, seje v tretjem krogu tekmovalca s puško pomerila z ljubljanskim Proleterjem in prvič zmagala, izid dvoboja pa je bil tesen (1704:1700). Najboljši izid med Leskovčani je z 575 krogi dosegla M^ja Grabnar, Dejan župane je nastreljal 569, Gorazd Zorič pa 560 krogov. njegov klubski tovariš, komaj 11-let-ni Matjaž Sotler, pa je bil s 173 krogi med precej starejšimi tekmeci pet- najS“' ERNEST SEČEN V prvi ligi tekmovanja v streljanju s pištolo je že vse kazalo, da bodo strelci Kruna iz Brežic Škofjeločane premagali, vendar proti koncu srečanja niso bili dovolj zbrani in zmaga s 1647:1638 je odšla na Gorenjsko. Za Kruno so nastopili: Vlado Sabadoš (561 krogov), Robert Ferenčak (544) in Zdravko Krošelj (533). V tretji ligi streljanja s puško so Leskovčani doma s 1652:1649 premagali ljubljanskega Poštarja, Brežičani pa so v Rušah premagali tamkajšnje moštvo s 1625:1628. Pri drugi ekipi Kanje je najbolje streljal Silvo Vrščaj, ki je dosegel 561 krogov, v brežiški ekipi pa se je s 556 krogi PC 486/100/635/C izkazala Gordana Gramc, ki je bila pred kratkim na evropskem prvenstvu gluhih odlična, peta. V soboto so se v Ljubljani na prvem državnem turnirju v streljanju z zračno puško pomerili mlajši mladinci do 18. leta. Med ekipami so bili s 1103 krogi najboljši Leskovčani, med posamezniki pa je član Kruna iz Brežic Peter Fridl s 374 krogi dosegel enak izid kot zmagovalec, a seje moral zaradi slabše zadnje serije zadovoljiti s tretjim mestom. V nedeljo so se v drugem krogu tekmovanja za pokal prijateljstva v Ljubljani pomerili pionirji in pionirke. Tildi tu so mladi Posavci dokazali, da se pri njih resno in dobro dela, saj si leskovška Kanja in brežiški Kruno po dveh krogih delita tretje mesto. V nedeljo se je razpoloženim Biežičanom drugo mesto izmuznilo iz rok le za točko in so s 515 točkami zasedli tretje mesto, Leskovčani pa so bili s 506 krogi šesti. Med posamezniki je nase opozoril 13-letni strelec strelske družine Kruno iz Brežic, kije s 181 krogi dosegel le krog manj od zmagovalca, TURNIR V RIBNICI RIBNICA - V soboto in nedeljo, 9. in 10. decembra, bo v Ribnici tradicionalni turnir v malem nogometu Ribnica 95. Prijavnina znaša 10.000 tolarjev, vsaka ekipa bo odigrala najmanj dve tekmi. Žrebanje bo v sredo, 6. decembra, ob 18. uri v športnem centru. Vse informacije na telefon: 061-862-000 (M. G.) PRVI OGLEDI - Državne reprezentance nekaterih v kolesarstvu vodilnih držav jemljejo svetovna prvenstva v Novem mestu zelo resno. Tako so si že septembra proge, kjer bodo prireditelji speljali tekmovanje, že ogledali Belgijci, za december pa so se že najavili Francozi, Nemci, Nizozemci in Švicarji. Ogledi bodo vodjem omanjenih reprezentanc lahko bistveno pomagali pri izbiri tekmovalcev za nastop v posameznih disciplinah in pri njihovi tekmovalni progi, podnebju in drugim pogojem prilagojeni vadbi. DOMAČI TEKMOVALCI - Med kandidati za nastop na mladinskih svetovnih prvenstvih je tudi več mladih kolesarjev iz Novega mesta in Krškega. Žal se slovenska kolesarska zveza ne zgleduje po sorodnih organizacijah drugih držav, saj obstaja le širši spisek kandidatov za reprezentanco, o skupnih in načrtnih pripravah pa ni ne duha ne sluha. Fantje so povsem prepuščeni ponavadi precej praznim blagajnam matičnih klubov. DOLENJSKI LIST Odgovori in popravki po § 9... Temnejše plati Levstikove poti Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Je bila gradnja res po predpisih? Dol. list št. 45, 9. novembra V zvezi z vprašanji o dovoljenjih za gradnjo moje stanovanjske hiše ter žaljivimi napisi v zapisnikih občinskega sveta in Dolenjskem listu št. 45 želim, da se v celoti dostavi in objavi moj odgovor, vsem članom občinskega sveta in bralcem Dolenjskega lista. Predlagam, da občinski svet razpravlja o tem, ali ni g. Stepan, svetnik občinskega sveta Črnomelj, prekoračil in zlorabil pooblastil svetnika za lažno in nemoralno blatenje mene, mojega podjetja kakor tudi občine in njenih organov. Jani Stepan je brez mojega soglasja postavil reklamne table za svoje podjetje na mojo parcelo. S tem se nisem strinjal, zato sem zahteval, da se table odstranijo. Za odstranitev tabel je bila tudi izdana odločba št. 349-553/95-ŽN od ministrstva za promet in zveze, prometni inšpektorat Republike Slovenije, inšpekcija za ceste in cestni promet, Ljubljana. Odstranjene so bile prav tako reklamne table drugih podjetnikov, ki tudi niso imeli mojega soglasja (Weiss, Mirtič). G. Stepan mi je na mojem domu zagrozil, da se to ne bo “kar tako končalo”. Kot svetnik občinskega sveta je izkoristil svoj položaj in dostavil anonimen dopis zoper mene in se šele na naslednji seji, ko sem to zahteval, tudi podpisal. Zbral je tudi podpise ostalih lastnikov reklamnih nadpisov (družina g. Janeza Weissa, g. Igorja Mirtiča in g. Stepana ter dveh zaposlenih delavcev. Zanima me, ali imajo te osebe pravico zastopati krajevno skupnost Loka brez sestanka in pogovora z ostalimi krajani. Zanima pa me tudi, ali svetniki lahko izkoriščajo svoj položaj kot mehanizem za dosego lastnih ciljev in interesov. G. Stepan me imenuje emigranta, čeprav že trinajsto leto stanujem v občini Črnomelj. Po končanem študiju sem se leta 1978 tukaj zaposlil kot štipendist in leta 1983 od podjetja dobil stanovanje. Pred začetkom gradnje stano-vnajske hiše leta 1992 in objektov ob hiši sem si pridobil in tudi plačal vsa soglasja in dovoljenja. In sicer: lokacijsko dokumentacijo št. 40/92, izdelano od Zavoda za-urbanistično načrtovanje občine Črnomelj, lokacijsko dovoljenje št. 351-44/92 z dne 29.5.1992, izdano pri Oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj. Prav tako so bila pridobljena vsa soglasja k lokacijski dokumentaciji: - elektroenergetsko soglasje št. 0100/92 z dne 18.3.1992 - soglasje Komunale za priključek na kanalizacijo z dne 18.3.1992 - soglasje Korjiunale za priključek na vodovod z dne 18.3.1992 - soglasje Cestnega podjetja NM št. I 4-349/2-92 z dne 16.3.1992 - soglasje Krajevne skupnosti Črnomelj z dne 12.3.1992. Po predloženi projektni dokumentaciji je pred začetkom gradnje Oddelek za družbeni razvoj občine Črnomelj na podlagi dokumentacije in pridobljenih soglasij izdal gradbeno dovoljenje št. 71 z dne 25.9.1992. Ne poznam nobene inštitucije, ki bi izdajala soglasja le na podlagi osebnega poznanstva, kot je navedeno v dopisu. ‘Ali ima oseba, ki je po poklicu avtoličar, pravico ocenjevati strokovnost in pravilnost postopkov organov in inštitucij, ki izdajajo soglasja in pogoje h gradnji, če imajo te inštitucije zaposlene strokovnjake z višjo in visoko izobrazbo? Mogoče pa je g. Stepan s funk- cijo prevzel pravico in “strokovnost”, da ON lahko določa, kaj je zakonito in kaj ne ter kaj je strokovno in kaj nestrokovno. Škarpa v višini 21 cm ne more ovirati preglednosti voznikom. Nezgodam na križišču so botrovali prevelika hitrost, alkohol ter neupoštevanje in izsiljevanje prednosti voznikov. Lažna je tudi trditev, da krajan ni mogel dozidati stare stanovanjske hiše, kajti prejšnji lastnik parcele ima novejšo stanovanjsko nišo zgrajeno na drugi strani ceste. Tudi moja garažna vrata se ne odpirajo na cestišče, ampak v gabaritu funkcionalnega zemljišča. Zanima me, če je g. Stepan kot svetnik občinskega sveta sploh opazil, da v omenjenem križišču že več mesecev ni javne razsvetljave, ter ali je kot predstavnik Loke ustrezno reagiral na dogodek. Problemov, ki pestijo vse krajane in katere bi bilo potrebno v interesu večine reševati, je še obilo. Ali bodo tudi ostali svetniki še naprej mirno poslušali zlobno obrekovanje g. Stepana? Ker bodo blatenje in žalitve, izrečene proti meni, dobile svoj epilog na sodišču, zahtevam, da se meni ali mojemu odvetniku omogoči prisotnost na seji ob razpravi pobude g. Stepana, zahtevamo pa tudi tonske zapise razprave prejšnje seje, ki se nanašajo na zadevo. ŽELJKO PUPIČ Črnomelj Viniška cesta 18 B V Žrtve druge svetovne vojne Dol. list št. 35, 31. avgusta Župnijski urad Šentjernej je samoiniciativno izdal knjigo o žrtvah druge svetovne vojne župnije Šentjernej. V njej so nenamerno ali morda namerno izpuščeni predvsem pobiti partizani in partizanski aktivisti. Vsekakor bi bila bolj verodostojna, če bi avtor navedel še sledeče žrtve: Franc Srebrnjak, Hrastje; Adam Srebrnjak, Roje; Bruno Frančič, Roje; Janez Okjčki, Gor. Vrhpolje; Pepi Hafner, Šentjernej, Martin Kocman, Vrh; Franc Bavdaš, Šentjernej; Puha služil pri Francu Čvelbarju v Šentjernju. Vsi navedeni so bili partizani. Kot civilne žrtve niso vpisani v knjigi, a so živeli v naši župniji, sledeči: Anton Škrlj, upravnik pošte, Šentjernej; Franc Starc, Šentjernej; Franc Markovič, Šentjernej; Anton Hvala, učitelj, Šentjernej; Pucelj, učitelj, Šentjernej; Matija Umek, Šentjernej; Alojz Kočman, Vrh, in Anton Kovačič, Gor. Vrhpolje. V knjigi tudi piše, da so partizani ubili Ano Udovč iz Mihovega in Jožeta Piletiča z Gor. Gradišča, kar pa ni res, saj sta bila oba partizanska aktivista. Sorodnikom je znano, da sojih ubili domobranci. Zaradi navedenega pisanja so sorodniki zelo užaljeni. V knjigi tudi piše, da so partizani ubili Jožeta Cerkovnika iz Mihovega, partizana, ker je šel prosit kruh; to ni res, padel je pri Trebnjem kot partizan. Nadalje piše, da so partizani med vojno pobili 43 ljudi v naši fari, kar ni res, resnično število je 37. Podatek, da so domobranci med vojno pobili le 11 civilistov ali ^'sodelavcev OF, je velika laž. V resnici so pobili 35 civilistov. Po njihovi zaslugi je v koncentracijskih taboriščih umrlo ali bilo pobitih 8 ljudi. Našim slavnim domobrancem je tudi pripisati še 33 na našem področju pobitih talcev, saj so aktivno sodelovali pri tem pokolu. V knjigi piše, daje bilo na našem področju pobitih le 24 talcev, kar ni res. Ob bombardiranju je bilo v naši fari ubitih 17 civilistov, kar je v celoti domobranska zasluga, saj so oni prosili Italijane in Nemce, katere vasi naj bombardirajo. V knjigi tudi piše, katere so pobili partizani. Je pa med njimi nekaj primerov, za katere piše ubit, čeprav se še danes dobro ve, da so jih pobili domobranci. Te primere bi bilo treba v knjigi tudi dopolniti. Da bi bila knjiga popolnejša in da bi poznejši rodovi spoznali, kako umazana je bila druga svetovna vojna, bi bilo dobro navesti še sledeče podatke: na območju šentjernejske fare padlo še 222 partizank in partizanov, kateri pa niso bili iz naše fare, temveč so se na tem območju le bojevali in padli, in sicer: 145 na Javorovici, ob napadu na Pleterje 8, v Kozarjih pri Šentjerneju 12, v Ledeči vasi 32, ob napadu na Šentjernej 7, v Gor. Vrhpolju ob artiljerijskem napadu 6 partizanov in na Dol. Brezovici še 18 partizanov in to po zaslugi naših vrlih domobrancev. Pa brez zamere, če je to mo-»oče! Krajevna organizacija ZB NOV Šentjernej Enajstega enajstega ob enajstih Dol. list št.46,16. novembra G. Miloš Kovačič je res človek z odprtim srcem. Ob branju članka na 23. strani z naslovom Enajstega enajstega ob enajstih sem bila navdušena nad povabili direktorja Krke Miloša Kovačiča, ki na Martinovo srečanje ni vabil po strankarski ali ideološki pripadnosti, temveč prijatelje naše najuspešnejše tovarne Krke, ki daje kruh mnogim ljudem, ter prijatelje naše prelepe Dolenjske. Vse te ljudi seveda zanima, kako bi lahko še s čimerkoli prispevali k razvoju in napredku. Generalu Stanetu Potočarju pa gre tudi pohvala za lepe besede, da ni nikoli pozabil, da je Slovenec in Dolenjec. EMILIJA LAUŠEVIČ Šentjernej Zakaj Bastardi ni dobil soglasja Dol. list št. 46,16. novembra Že večkrat smo v Dolenjskem listu prebrali zelo hude obtožbe, ki so bremenile učitelje naše šole in naše delo. Prepričani smo, da svoje delo opravljamo resno in zelo odgovorno. Trudimo se, da v svoje delo vnašamo novosti s posameznih področij in se redno udeležujemo strokovnega izpopolnjevanja. Če pa je kdaj prišlo do nesporazumov, so bila šolska vrata staršem vedno odprta, saj se zavedamo, da se težave s skupnimi močmi lažje razrešijo. Smo majhna šola, a imamo kljub temu nadarjene učene, kijih za pridobitev Zoisove štipendije izbira posebna komisija v Ševnici. Naši učenci se udeležujejo tekmovanj na posameznih predmetnih področjih. Dosegli so nekaj vidnih rezultatov tudi v državnem merilu. Šola se odpira navzven. V zadnjih nekaj letih je bila vrsta uspešnih nastopov in predstavitev šolskega in obšolskega dela tako staršem kot tudi ostalim krajanom. Ti se bodo gotovo spominjali prireditev: - dnevi odprtih vrat s tematiko “Zimski večeri po domače” in “Moda nekoč, danes in jutri”; - šolski pevski festival “Korajža velja”; - zaključne šolske prireditve “Razred se predstavi”, “Ju-hu-hu, počitnice so tu!” in druge; - predstavitev učencev šole na prireditvi “Glasbeni večer”; - vsakoletne prireditve ob sprejemu dedka Mraza za otroke izven dnevnega varstva; - vsakoletne krajevne proslave ob prazniku krajevne skupnosti v oktobru, proslave ob materinskem dnevu v marcu in drugih priložnostih ne minejo brez aktivne udeležbe naših učencev in delavcev šole. Vse te prireditve so bile dobro obiskane od staršev in so bile v komentarjih in razpravah na roditeljskih sestankih zelo dobro ocenjene. O mnogih aktivnostih pa pišejo in poročajo tudi naši dopisniki v mladinskem in drugem tisku (Pil, Gea, 7D, Dolenjski list, Otrok in družina) ter objavljajo na radiu (Sevnica, Novo mesto, Ljubljana). Naša sodelavka Rezka Repovž je prejela najvišje občinsko priznanje, medaljo Dušana Kvedra-Tomaža za šolsko in izvenšolsko delo z otroki. Zavedamo se, da nimajo in ne morejo imeti vsi krajani najbolj ustreznega in pozitivnega odnosa do šole in njenih dejavnosti, prepričani pa smo, da so take izjave, ki kljub dejanski aktivnosti in sodelovanju z okoljem govorijo o neuspehih in nazadovanju šole, izredno redke in osamljene in prav gotovo niso odraz mnenj oziroma razprav v nekih strokovnih organih. Učitelji OŠ Milan Majcen Šentjanž Na grd način so izrabili naše zaupanje, pokazali ignorantski odnos do organizatorja pohoda ter (ponovno) skušali prireditev spremeniti v politični miting DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Po zaključku letošnjega 9. množičnega pohoda po Levstikovi poti smo vsem udeležencem, ki so prehodili 21 km (od tega le nekaj sto metrov v trebanjski občini!) dolgo pot, dolžni nekatera pojasnila. Organizator pohoda je društvo iz Litije z desetletnim delovanjem, ki se je letos preimenovalo iz Centra interesnih dejavnosti mladih v Projekt Levstikova pot. Ob tem obsojamo lažno zavajanje udeležencev pohoda, ko so prišli na cilj, daje generalni pokrovitelj pohoda TEM Čatež. TEM Čatež za pohod že nekaj let ni prispeval niti tolarja, verjetno pa je letos prispeval za zaključno prireditev, ki se je spremenila malodane v gasilsko veselico. Zato protestiramo proti podcenjujočemu odnosu do organizatorja pohoda, saj je spiker šele po intervenciji povedal, daje organizator pohoda Projekt Levstikova pot. Trditev o gasilski veselici utemeljujemo s podatkom, da sta na prireditvi postavili stojnice kar dve gasilski društvi (poleg tega še vinogradniki in turistično društvo), pri čemer TD Čatež ni zagotovilo profesionalne ponudbe, ki gre takšni prireditvi. Tako je po naši oceni šlo predvsem za prireditev za zagotovitev “socialne podpore” lokalnim društvom, ne pa za ponudbo, ki bi jo pričakovali za večtisočglavo množico na tako obsežni vseslovenski prireditvi. ali imena Levstikova pot. Da so nekateri delovali mimo skupnih dogovorov, se je pokazalo tudi po uradni zaključni prireditvi, ko so se ljudje, ki naj bi veselo poklepetali med seboj, dobesedno razpršili vsepovsod ali pa odšli domov. Organizator avtobusnih prevozov s cilja na Čatežu v Litijo in na Veliko Loko je bilo letos TD Čatež, čeprav smo že na Čatežu slišali, kako hočemo iz žepov pohodnikov izvleči čimveč. Za vozovnico do Litije je bilo treba odšteti 300 tolarjev, čeprav smo TD Čatež posredovali SAP-ovo ponudbo vozovnic po 250 tolarjev. Odgovor, da to zanje ni ugodna ponudba, je torej neosnovan. V TD Čatež ne poznajo lepega poslovnega običaja, da bi ponudniku vsaj odgovorili, poleg tega so na TD Čatež še na predvečer prireditve zagotavljali, daje za Litijo pripravljenih sedem avtobusov. Čeprav na Čatežu nismo opazili tolikšnega števila. Obenem je redarska služba TD Čatež prireditveni prostor zapustila že ob 16.30, čeprav je bilo na Čatežu še precej pohodnikov, ki so čakali na avtobuse in spraševali člane Projekta Levstikova pot o avtobusnih prevozih. Čeprav smo se s TD Čatež dva meseca pred prireditvijo dogovorili, da našo prireditev, množični pohod, priključimo njihovemu vedno želijo to prireditev spremeniti v politični miting. V društvu se bomo z vsemi močmi borili in na naši strani so mnoge nestrankarske organizacije in zveze ter posameznki. Pohod nima pokroviteljev in se financira predvsem iz prijavnin pohodnikov. Organizacijo in izvedbo pohoda so zagotovili tako rekoč vsi udeleženci, ki so p* *"®” prijavnino. Teh je bilo letošnje leto okrog 3.500. Seveda pa se moram? zahvaliti nekaterim posamezni* kom in podjetjem, ki so nam po* magali z nasveti in navodili, preo* vsem pa vsem domačinom ob pouki so tako prijazno in gostoljubne sprejemali množico pohodnikov-To nam vliva upanje, da bomo prihodnje leto organizirali lep jubilejni 10. pohod in prevzeli vsa bremena celotne prireditve vključn z zagotovitvijo denarja. Dragi pohodniki, zaupamo vam, da bom z vašim plačilom prijavnine zora denar za poravnavo vseh stroško organizacije. . društvo Projekt LevstikovajOh 11 podpis°v Nekateri se očitno ne zavedajo, da slavju na Čatežu, so na grd način je to slovenska in ne samo čateška ' izrabili naše zaupanje, ko so se po naši oceni z ignorantskim odnosom do organizatorja pohoda na dan prireditve, z zavajanjem udeležencev o pokroviteljih pohoda pred zaključno prireditvijo in lažnimi informacijami v dneh pred prireditvijo pridružili tistim, ki še prireditev. TD Čatež je s plakati tudi v imenu občine Litija vabil na zaključno prireditev, čeprav občina Litija v ničemer ni sodelovala na zaključni prireditvi s tem, da niti z besedo niso omenili organizatorja pohoda Mokronogu bi koristil prepih Na zadnjih volitvah smo izvolili napačne ljudi Leta 1958 se je mokronoška občina združila z občino Trebnje z namenom in pogodbo, da se bodo vsi kraji enako organizirali in razvijali, a ni tako, Mokronog je bil namreč najbolj razvit, zdaj pa je na zadnjem mestu v občini. Krajevna skupnost Mokronog je bila vedno podložna in molzna krava občini Trebnje. Temu so krivi voljeni odborniki, poslanci, sedaj svetniki. Krajanom Mokronoga spet preti nevarnost, da bodo morali plačevati samoprispevke -delati tlako. Pri tem pa nastane veliko vprašanje, s kakšno vestjo organizatorji tega projekta upajo ter smejo priti pred zbor krajanov. Verjetno smo izvolili na zadnjih volitvah napačne ljudi, svetnike... Ti bi morali po mnenju krajanov prvo vprašati občinske voditelje, kje so sredstva, ki so bila zbrana od prodaje stanovanj, sodnije in pa sredstva, zbrana za dom ostarelih občanov. Nadalje: kako to, da je Mokronog letos izpadel iz občinskega proračuna. Zakaj je odšla policija? Mogoče je takšen načrt nekdanjih prebarvanih veljakov, da ostaneta ti dve dolini brez policije in napredka, prebivalci pa naj bodo vedno v strahu pred nasiljem, krajo in vlomi. V zameno bosta kraljevala KPD Dob in poboljševalni dom Radeče, Ho-temež oziroma njeni zaporniki. V javnih lokalih pa zelena bratovščina s svojim nasiljem in strokovnimi prijemi (nekdanjimi pazniki)? Sramotno je, da človek ne sme v javnem lokalu govoriti niti o kulturni dediščini. Sprašujemo: zakaj sta dolini ostali brez policista, saj je bila v Mokronogu policija že v davnih časih? Mar naj bo sedaj tako, da bo policija vsake toliko časa prišla z avtom in uprizorila lov na voznike motornih vozil, vse ostalo pa pustila vnemar? Večina krajanov meni, naj se ne izglasuje samoprispevek, dokler ne bo vrnjena občina Mokronog. Zato, kreatorji tega programa, pamet v roke! Poiščite vendar že zbrana sredstva v občini Trebnje in nas navadne občane pustite v miru! Raje priskrbite delovna mesta, ki so bila obljubljena, da ne bodo ljudje še siromašnejši, ter nas • Obljubljene jagode ne napolnijo košar. (Latvijski pregovor) • Tragika 20. stoletja je v tem, da ni bilo mogoče, da bi Marsove teorije najprej preizkusili na miših. (Lem) ne pošiljajte na tlako drugam in za druge veljake! pETER KOLENC Mokronog ČAKALNICA ALI KAJ V tem času tudi starejše osebe iščemo na novomešk avtobusni postaji prostor. Ki naj bi bil čakalnica. Pričakuješ sodoben prostor in dostojne ljudi, prideš pa v svinjak-Tako je bilo vsaj v ponedeljek, 13. novembra. Od 12. do O-ure sta v čakalnico prišla dva šolarja, fant in dekle, in se n klopi sredi prostora ves cas izživljala. Tako vedenje spada za Krko, pa še tam v grmovj • Ko bi kateri od odgovornm večkrat pogledal v prostor, n bi bile tudi vse stene tak« umazane in počečkane d strona. Zakai se ne zavedajo. potniki od ciaiec, ne sai,,-— Dolenjske, za katere je men da vse dobro? ^ Q. Straža KRVODAJALCI - V Gabrju so pred dnevi podelili priznanja krvoduj cem, in sicer 22 iz KO RK Gabrje, 12 iz KO RK Mali Slatnik in I0lZ . j RK Brusnice. Izmed dobitnikov priznanj je Julijan Kirn iz Brusnic kri 70-krat, Martin Erjavec iz Gabrja 60-, Jože Boltes iz Gabrju Stanko Blažič iz Brusnic 45-krat itd. Slovesnosti se je udeležila tudi ^ bara Ozimek, sekretarka območne organizacije RK Novo mesto. 0'J jeno srečanje krvodajalcev, za katero je glavno organizacijo prevzel RK Gabrje pod vodstvom Anice Korasa, so popestrili z nasI°pti(t osnovnošolci pod mentorstvom Milene Jaklič ter harmonikarja l* Moravec in Jaka Janc. (Foto: L. M.) Komu mečete pesek v oči? Javno vprašanje za župana črnomaljske občine Andrej8 Fabjana - Zveza občin Demos v novi preobleki?^. Žal mi je, da se moram tudi sam zateči k že dokaj ustaljenemu načinu komuniciranja med vami in občani preko “Dolenjca”, vendar nekih stvari človek ne more spregledati. V prejšnjem “Dolenjcu” sem osupnil, ko sem prebral, da ste pririnili vašega še ne tako dolgo imenovanega podžupana g. Starešiniča do mesta generalnega sekretarja neke novoustanovljene “nadstrankarske zveze” slovenskih občin. In, komu pa mečete pesek v oči, vas prosim? Kakšna nadstrankarska zveza in čemu, ko pa vemo, daje omenjeni g. Starešinič dobro znan zagrizen SKD-jevec in nič drugega! Če prav slutim, bo ta “nadstrankarska zveza” pojedla toliko in toliko dnevnic, Kilometrin. In kaj si lahko mi . J občani obetamo od tega, ko v va s podžupanom tako elegij? praznita proračun občine Lr melj?! Kaj naj bi dobrega prinesi* j nova zveza ali “DEMOS v n preobleki” naši občini- i; ’ prosim, ne posiljujte nas z oh J bami in obrazložitvami, k® . nujno je, da ta zveza obst®) Zadeva ima očitno politični z,. čaj in najbrž mora biti res s da takšna dva vidna politik®N t strankarskega sistema poseg je , po novem enopartijskem, k že “zdavnaj preživel”! In c : že greste neke politične '8rv(,. mislim, da imamo pravico J-deti, za kaj gre in za koliko c® ^ saj gre v bistvu za naš den® našo prihodnost! Zakaj strah pred veroukom v šoli? Žalostno je spoznanje, da si tudi v demokraciji večina ne upa povzdigniti glasu Zadnje čase se veliko piše in I ,vor‘ o tem, kako “škodljiva” za troke bi bila uvedba verouka kot Djrnega predmeta v šole. Da pa w pri vsem tem videli le “škod-■ plati, bi spregovorila o svet-piati uvedbe verouka v šole. jehtokrat je slišati, da bi se z j™® verouka v šole otroci zopet celi ločevati v verne in neverne. ,e.™°LPa, da se otroci že zelo zgo-J anko odločajo o izbirnih pred-svojem zanimanju in .Podobnostih. Pa vendar jih to ne Cu [emveč J‘h PovezuJe in ,.s. V> K0 si izmenjujejo razne nimtvosti. Tako sploh ni nujno, 0l. ' tiorali samo verni otroci k. ^ ova.ti verouk, ampak bi ga u obiskovali tudi neverni, saj ,.fri njem prejeli veliko korist-nadaljnje življenje. Tisti bj v nobenem primeru ne kj rinjali z veroukom, pač ne vao svojih otrok pošiljali k temu arttetu. Ne bo pa bilo pravično, POSKRBIMO ZA ŽIVALI •ZIMA PRIHAJA! CELJE - S celjskega Dru-s.Va proti mučenju živali pro-ln,° pozivamo organe jav-e varnosti in občinske vete-'tjarsko inšpekcijo, naj po I °vPu dosledno preganjajo , učinkovito kaznujejo vsa-cka, ki muči živali. Prihaja 1>a, v tem času pa so najbolj P kadeti psi, še posebej čuva-; "a podeželju. Lastniki naj oskrbijo, da bo bivališče psa "OVo'j veliko, toplo in izoli-»o, dvignjeno od tal, pred P naj bo na tleh deska. Vsi kiilii Posebej mladi in krat-, dlaki, morajo biti v najhuj-p 01 ntfazu v hiši ali hlevu, “^rbetije treba za najmapj dat CVn’ °*>ro*i tople, iz-sn nLe ^rane Pa *a dnevni (I ren°d. Pes naj čuti, da je P J1 družine! Vse dobre ljudi j.j ddi prosimo, daj v prihu-tay - n' mrazu poskrbijo za „ .r.Zl'ne, lačne in prcmraže-v nfIVa*'> *e posebej za ptice j i.Cs,u- To je naša kulturna oiznost! da bi s tem preprečili obiskovanje verouka tistim otrokom, ki bi si to želeli. Nam starejšim je bila možnost odločanja odvzeta, zato so nas vse po vrsti “posiljevali” z marksizmom in samoupravljanjem, pa še pred kratkim tisti, ki s tako gotovostjo zagotavljajo, da bi bili sedaj tudi proti ponovni uvedbi marksizma v šole in tako so tudi proti verouku? Zakaj se temu niso uprli pred petimi, desetimi, dvajsetimi leti? Mar jih to ironično dejanje opravičuje, da se sedaj z vsemi možnimi sredstvi upirajo verouku? Jih mar tare bojazen, da bi se verouk lahko sprevrgel v ideologijo, v kakršno se je komunizem, pa bi morali ostati brez častnih vodilnih položajev? V minulem času smo spričo represivnih ukrepov naših voditeljev dopustili, da nam je s trdo mačehovsko roko vladala manjšina in nam vsiljevala svoje ideje in prepričanje. Kako žalostno je to spoznanje, da si tudi v demokraciji večina ne upa povzdigniti svojega glasu! Mar so iz nas le naredili poslušne hlapce in sužnje? Po statističnih podatkih se je okoli NOVOMEŠKI SKD JE LEVI Po šokantnem članku v zadnji številki Maga sem med problemi, ki jih ima stranka z levim krilom SKD, našel zapisano tudi ime g. Marjana Dvornika, predsednika SKD Novo mesto. Kdor ne verjame, naj poišče revijo in prebere, daje gospod Dvornik liberalec in ne krščanski demokrat, za kar se ima. Omenjena sta še g. Umek in g. Deželak. Vsi trije pa bi radi generalno krojili politiko stranke po svoji meri in v svojo korist, zato zavirajo razvoj stranke v smeri prave, poštene krščanske demokracije. Kot dosedanji volilec SKD mislim, da niso vsi člani na novomeškem področju prišli že pod njegov vpliv, kajti potem se tej stranki na državnozborskih volitvah slabo piše. Vodstvu v Ljubljano pa sporočam, da je v stranki SKD nujno napraviti preokret k večjim moralnim vrednotam, TUDI ZA CENO ŽRTEV MED POLITIKI. JOŽE SLAK 70% Slovencev izjavilo za kristjane. Naš glas bi mora! doneti, ko se zavzemamo za naše pravice. Namesto da bi se združili in dosegli tisto, kar se nam zdi dobro za naše otroke, pa prepuščamo ta boj posameznikom, ki pa so konec koncev izpostavljeni samo našemu kritiziranju, ne pa naši podpori. Ne razumem, zakaj ne bi otrokom omogočili v tem krutem, pokvarjenem svetu, da bi se že v mladosti obogatili s splošnimi moralnimi in etničnimi vrednotami ter spoznali tuje religije, seveda s prevlado krščanstva. Krščanstvo je najmočnejša verska skupnost v Sloveniji, zato ni nič čudno, da bi jo Slovenci morali bolje spoznati. Kot prvo se moramo dobro naučiti, kaj vse imamo doma, in šele potem, kaj imajo sosedovi. Če je slovensko ljudstvo na volitvah z večino odločilo, da bo naš predsednik Milan Kučan, pač bo, saj v demokraciji zmaga glas večine, pa čeprav jih je nekaj proti. Tako pa bodi tudi z veroukom! Če posameznikom to ne prija, se bodo pač morali demokratično podrediti volji večine. Na tem temeljijo skoraj vse svetovne državne ureditve. MILKA KOZINA Ribnica JE RES DRŽAVA KOT OTROK? Ko prebiram novice in poslušam poročila o naši politiki, o spremembi 40. člena Zakona o državljanstvu, se mi poraja misel, da smo kot otroci, ki nam prodajo nožič (pipec), potem pa ga že čez dan ali dva hočejo nazaj. Ali smo res tako neresni? Saj se vendar s takimi stvarmi ne gremo trgovine in ne tega, da bi bila naša dežela etnično čista. Kaj pa naši Slovenci, ki jih je veliko drugod po svetu? Mar tudi oni vračajo svoja državljanstva? Mnogi so se odločili za osamosvojitev Slovenije, torej je njihov glas tudi med njimi. Kam nas vse to pelje? Ne delajte sovraštva med seboj, pokažite raje svojo voljo do sožitja ter negujte ljubezen in prijateljstvo med ljud- EMILIJA LAUŠEVIČ Šentjernej JESENSKI ŠTACUNSKI HAIKU Mraz prihaja, prodajalke smrkajo, jaz bom pa kruha stradal Včasih je dovolj, da o brisanju nosu in prijemanju kruha otroka poučijo starši, včasih ni dovolj niti da splavaš skozi poklicno srednjo šolo, kjer temeljito govorijo tudi o higieni ravnanja s hrano. Naročiš hlebček kruha, prodajalka nežno zakašlja v roko, seže v žep bele halje - saj veste, bela je znak higiene, tako rekoč sterilne čistosti - iz žepa pričara vlažno rumenkasto kepico, ki je bila pred tremi usekovanji še papirnat robček, si z njo popivna nos, jo shrani za pozneje in vam z isto golo roko pomoli hlebček. Potem vzame denar in postreže naslednjega kupca. (Ce po malici ne bom obležal, ji bom prihodnjič plačal za imunizacijo.) Vse to v trgovini, kjer blagajna ni ločena od strežbe. Zdaj vem, da je čistoča pol zdravja. Druga polovica je umazanija. PRIJETNO S KORISTNIM V soboto, 18. novembra, so člani krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije-Trebnje obiskali muzej v Brežicah in na rajhenbur-škem gradu. Bili so pretreseni nad razstavo o izgnanstvu, ki je kot stalna zbirka razstavljena v tem prvem taborišču na poti v izgnanstvo leta 1941. Po ogledu muzejev je bil še delovni sestanek na Velikem Trnu v hiši Zinke in Staneta Lekšeta. Predsednik KO DIS Trebnje Zvone Duh je ob tej priliki izrazil zadovoljstvo, ker je Državni zbor sprejel Zakon o žrtvah vojnega nasilja in s tem uveljavil tudi slovenskim izgnancem 1941-1945 osem pravic, med katerimi so tudi pravica do uveljavljanja posebne pokojninske dobe otrokom, ki so bili v času nasilja mlajši od 15 let. Vse doslej sprejete zakone je podrobno razložila in odgovarjala na vprašanja prof. Ivica Žnidaršič, predsednica komisije za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnine pri DIS. Hkrati je navzoče informirala tudi o predlogu zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki je bil v prvi obravnavi že julija 1995. Romeo in Julija pod polivinilno streho da s D PROTI KUHINJI - Kuhinja je okoli 10 mod spalnice, lCne bi stanovanje vnelo. Spredaj Anton, za njim Brane Dek-s. ,n v kuhinji Milena. (Foto: J. Primc) i7| '^bJICA V GOZDU - Anton v spalnici, ki jo je spletel iz šibja s polivinilom. Posebnost spalnice so tudi vrata na ?Kkil h ‘bia ‘h, kiju varujeta pred morebitnimi vlomilci, za vsak primer ’ bližini vrat Anton tudi sekiri. (Foto: J. Primc) KOČEVJE - “V Domu starejših občanov v Kočevju sem bil osem let, avgusta pa sva z Mileno odšla in si postavila v gozdu pri Cvišler-jih stanovanje in kuhinjo,” je začel pripovedovati 74-letni Anton Slapšak, 53-letna Milena Tušek pa je dodala: “Mene nima nobeden pravice gonit od tod”. Oba ubežnika, ki ju očitno ni nihče posebno pogrešal, je te dni odkril Brane Dekleva, predsednik Zelenih Kočevja, in v ponedeljek, 20. novembra, povabil na ogled prebivališča ubežnikov poleg novinarja še socialni delavki Ano Pevec in Mirando Dekleva. Prebijali smo se skozi nekoliko zasneženo zemljišče in grmovje in končno odkrili kar lepo urejen tabor ubežnikov iz doma, morda pa bi jima lahko rekli kar kočevska Romeo in Julija. Ljubezen gre pač skozi želodec in oba sta nam zatrjevala, da sta se za odhod iz Doma starejših občanov odločila le zato, ker nista bila tam zadovoljna niti s kakovostjo niti s količino hrane, za nameček jima pa tam ni bil všeč tudi zrak. Od avgusta živita v gozdu, kjer sta si iz vej, tanjših debel in polivinila zgradila dva prostora: v večjem je spalnica, v manjšem pa kuhinja z dimnikom. Socialni delavki sta vrtali v ubežnika, zakaj sta sploh šla od doma. Anton je povedal, daje hišo zapisal sinu, enemu izmed treh svojih otrok, potem je prišlo do tega in onega. Domov se ne namerava vrniti in tudi v dom starejših ne. Prosila sta za stanovanje, a ga nista dobila, češ da imata premalo denarja, da bi ga vzdrževala (Anton ima okoli 30.000 tolarjev pokojnine, Milena pa okoli 48.000). Zadovoljna bi bila tudi z bivalnim kontejnerjem, kakršne so dali Romom. Dobila nista nič, zato je Anton - včasih je delal na železnici, nato pa v rudniku - poprijel in zgradil obe stavbi, ki bi bili v ponos vsake- mu taborniškemu odredu. Debelejše kole je zabil v tla, jih prepletel s šibjem in obložil s polivinilom; močne grede je položil tudi za streho in prepletel z raznimi mrežami, preko pa spet položil polivinil. Zatrjevala sta: “Zimo bova lahko preživela tukaj. Zaradi raket in atomskih poizkusov so zime vedno milejše. Sicer pa sem jaz preživela nekdaj tudi pri 30 pod ničlo... Kar po starem naj bo, ko ni bilo vrtcev in drugih novotarij!” “In kaj če zbolita?” sta bili radovedni socialni delavki. Anton je odgovoril, da zdravnikov ne potrebuje. Kuha si čaje. Prav tako Milena. Imata tudi knjige o zdravilnih rastlinah. “Toliko sem še pri sebi, da bom opral zase in zanjo,” zatrjuje in dodaja, da sta v bližini dva izvira, torej ni hudo za vodo. V mestu pa bi morala plačati vse od * Kdor bi rad k zapisanemu kaj dodal, ga prosim, naj to stori. Članek sem napisal tako, da ne bi nikogar prizadel, čeprav bi morda koga tudi lahko. Je že tako, da mladi čutijo drugače, starejši pa drugače. In mladi težko sodijo starejše, ker pač niso doživeli in preživeli tistega, kar so oni. Vsak namreč razume le tisto, kar je sam doživel... vode do kurjave, elektrike, stanovanja in še česa. “Zato nikoli več ne grem v noben dom. Raje umrem tukaj!” Anton in Milena sta s takim življenjem kar zadovoljna. Socialni delavki pa menita, da bi morala drugam, kjer bo bolj poskrbljeno za toploto in vse ostalo, kar taka človeka potrebujeta. JOŽE PRIMC • Vino čudežno moč ima, da voznike v nebesa pelja. (Večer) Odšla iz Doma starejših občanov in se nastanila v gozdu pri Kočevju PESTER GLASBENI PROGRAM V ŠENTJERNEJU - Občina Šentjernej ter glasbena produkcija in založništvo Sraka sta v soboto, 18. novembra, pripravila koncert, na katerem so svoje nove kasete predstavili ansambel Vrisk, ansambel Petra Finka, ansambel Franca Flere-ta s pevko Katjo Povše in ansambel Franca Miheliča. Vse kasete so izšle pri založbi Sraka, posnete pa so v novomeškem studiu Metulj. Koncert so popestrili še pevci šentjemejskega okteta in humorist Stanislav Željko iz Suhorja. Založba Sraka deluje od leta 1988, v tem času je izdala 120 kaset, 45 laserskih plošč in eno video kaseto, različnih glasbenih zvrsti, zelo pomemben del pa predstavlja produkcija s področjo ljudske in narodnozabavne glasbe. Priznanje za založbo je tudi odločitev Franca Miheliča, legende domače zabavne glasbe, da po več kot 20-ih letih sodelovanja z ZKP RTV Slovenija kaseto izda pri novomeški založbi. DOGODKI V SLIKI IN BESEDI PREDSTAVITEV BIZELJSKO-SREMIŠKE VINSKE CESTE - Na sevniškem gradu so od 45 km dolge omenjene vinske ceste prvič podrobneje predstavili 18 km te ceste, ki premore 210 ha vinogradov v sevniški občini na levem bregu Save. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč šele avgusta letos prižgalo zeleno luč, da se tudi ta predel vključi v omenjeno vinsko cesto. Ljubljansko podjetje Informa Echo je že predstavila gradivo za celostno podobo in trženje blagovne znamke posavskega podeželja ob tej cesti. Predsednica žirije inž. Milena Mastnak, cvetličarka iz Ševnice, je opozorila na pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo že vsa tri leta, odkar poteka akcija “Urejanje okolja ”, sevniški župan pa je podelil priznanja in nagrade. Med osnovnimi šolami je bila najboljša brežiška, med manjšam kraji Pišece, med večjimi Brestanica. Posamična priznanja pa so prejeli: sevniška kmečka zadruga za urejenost kmetijskega oskrbovalnega centra na Studencu; Inplet Dolnje Brezovo (na posnetku prejema priznanje direktorica Marija Jazbec; Dušan Perko_ z Dorca; železniška postaja Brestanica; kmetija Felicijan - Podlog; OŠ Pišece; pekama Klemenčič Dobova in hiša Janeza Cer-noge v Dobovi. (Foto: P Perc) SREČANJE STAROSTNIKOV - Mešani pevski zbor društva upokojencev Novo mesto, ki bo prihodnje leto praznoval 40 let delovanja, je prejšnji petek z ubranim petjem razveselil starostnike krajevne skupnosti Bršljin. Vsakoletno srečanje na bršljinski osnovni šoli je pripravila krajevna organizacija rdečega križa, v kulturnem programu pa so se okoli 100 starostnikom poleg upokojenskega zbora predstavili tudi učenci tamkajšnje šole, kjer so jim tudi s pomočjo trgovin iz BTC-ja ter Mercatorja in Dolenjke pripravili pogostitev z bogatim srečelovom, medtem ko so najstarejša dva obiskali na domu in ju razveselili s šopkom. (Foto: I. V) 10. OBLETNICA SMRTI VIDE BREST-Ob tej priložnosti je pretekli petek prof. Jože Zupan v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu pripravil predstavitev pesniške zbirke Vide Brest Tiho, tiho srce. O življenju in delu pesnice, ki se s to zbirko predstavlja v povsem novi, lirični luči globoko izpovednih ljubezenskih pesmi, so poleg Zupana spregovorili še njena prijatelj, pesnik Ivan Minatti in pisatelj Smiljan Rozman ter njen sin Stane Peterlin (na posnetku). Priložnostni kulturni spored sta pripravila flavtistka Ana Kavčič in kitarist Boštjan Andrejc s trebanjske glasbene šole. (Foto: P P) z Seminar dosegel svoj cilj Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta organiziralo seminar za družine 14. EKSTEMPORE MLADIH LIKOVNIKOV - Mladi likovniki belokranjskih osnovnih in srednjih šol so letos že štirinajstič slikali na ekstemporu, tokrat v krajinskem parku Lahinja pod geslom “Sreča je biti z naravo, z njo govoriti in ustvarjati". 40 del mladih likovnikov je bilo že na ogledu v Zupančičevem hramu v Dragatušu, v tekstilni in osnovni šoli v Metliki, prav sedaj je razstava v kulturnem domu v Črnomlju (na fotografiji), gostovala pa bo še po ostalih belokranjskih šolah. Strokovna mentorica ekstempora je bila Alenka Vrlinič; sponzorja Zavod za izobraževanje in kulturo in občinska Zveza prijateljev mladine iz Črnomlja, denar za nagrade mladim likovnikom pa je prispeval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. (Foto: M.B.-J.) ŠKRATOV DESETI ROJSTNI DAN- “Škrat", otroški vrtec v Stopičah, je pred dnevi praznoval deseti rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu čestitali številni otroci, starši, ljudje, ki se v različnih ustanovah poklicno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, ter drugi gostje. Škrat se je ravno za svoj rojstni dan skril v krasno torto, ob kateri so mu varovanci vrtca in vzgojiteljice, delavci vrtca in starši zapeli njegovo najljubšo pesem, kar je zabeležil tudi fotoaparat. (Foto: L. M.) NOVO MESTO - Društvo za pomoč duševnovprizadetim v Novem mestu je v Šport hotelu Otočec organiziralo vikend seminar za družine, ki imajo razvojno motene otroke. Udeležilo se ga je 35 članov fiz 10 družin), katerih otroci so vključeni v oddelke vzgoje in izobraževanja v OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu. Dejavnost društva je orisala predsednica Anica Stankovič, sodelovale so še predstavnice društva Milica Jakopin, Ana Bevc in Jožica Kapš. Seminar je vodil prof. Peter Sku-ber iz Maribora. O obravnavi otrok s posebnimi potrebami so spregovorili dr. Alenka Bezget iz Maribora, Durda Puljak, specialna pedagoginja iz OŠ Dragotina Ketteja, in Estera Dvornik, socialna delavka Centra za socialno delo Novo mesto, pravne vidike varstva duševno prizadetih oseb pa je predstavila Nevenka Ljubič, pravnica iz Sožitja. Za otroke, ki so obiskali tudi konjeniški center Struga, sta v času predavanj poskrbeli specialni pedagoginji Nuša Korče in Marjeta Rožič ob pomoči študentk Nataše Novak in Urše Kotar. Ob spoznanju, da bo vaš otrok ostal vedno otrok, le telesno bo dorasel, človeka potre. Vendar se Lokacija na Beltu skrajno neprimerna Še o carinski izpostavi Po dolgotrajnih pogajanjih, vztrajnem dokazovanju nujnosti in velikem osebnem angažmaju črnomaljskega župana je Ministrstvo za finance le sprejelo sklep o postavitvi carinske izpostave v Črnomlju in mednarodnega prehoda na Vinici, ki je bil tudi objavljen v uradnem listu sredi julija. Nastopil je čas veselja, ki pa ni trajalo dolgo, saj so s carinsko izpostavo in njeno postavitvijo v naš kraj prišle na dan vse tegobe, ki so s tem povezane. Že sam način določitve lokacije v bivšo upravno zgradbo Belta je, milo rečeno, sporen, saj pri tem ni sodelovala lokalna skupnost, ampak je bila najprej telefonsko, nato pa čez nekaj dni še pisno obveščena, da bo carinska izpostava do nadalj-nega na Beltu, potem pa, ko bodo urejeni poslovni prostori v Rudniku Kanižarica, se bo preselila na to lokacijo. Pri tem s polno odgovornostjo izjavljam, da so poslovni prostori v Rudniku Kanižarica urejeni in pripravljeni za takojšnji začetek poslovanja. Neverjetno pa je to, daje špediterska firma Inter-evropa že nekaj dni pred obvestilom Carinske uprave RS o lokaciji izpostave začela urejati na Beltu prostore za svoje poslovanje in poslovanje carinske izpostave. Tildi njihov predstavnik je v razgovoru z mano že dober mesec KULTURNI DOGODEK V SODRAŽICI - V soboto je bilo v Sodražici srečanje ljudskih pevcev in godcev pod nazivom: Pevci nam pojejo, godci pa godejo. Na srečanju, ki so ga pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, združenje folklornih skupin Slovenije in Javni za- - d ,em iz:avil> da je interevropa vod Miklova hiša, se je občinstvu predstavilo enajst skupin, 75 odločena, da bo izpostava na Bel-udeležencev. Ljudsko pesem najbolj gojijo na Štajerskem in v Prekmurju tu. Iz vsega tega lahko sklepamo, v zadnjem času tudi na Primorskem in Dolenjskem. V svoje vrste želi- da o lokaciji ni odločala Carinska jo vključiti čim več mladih, ki se sicer raje posvečajo sodobni glasbi, uprava RS, ampak Interevropa, ki Na fotografiji: ženski nonet Rog iz Željn pri Kočevju, ki je z dvema S1 ,ako krepi monopolni položaj na pesmima požel aplavz med občinstvom. (Foto: Milan Glavonjič) FvC * 1^ Demokrati Slovenije OBMOČNI ODBOR DOLENJSKA vabi na javni pogovor SOCIALA, ZAPOSLOVANJE, POKOJNINSKI SISTEM in druga aktualna vprašanja NOVO MESTO, kulturni center Janez Trdina sobota, 25. novembra,ob 17.00 uri Sodelujejo Tone PERŠAK predsednik DEMOKRATOV SLOVENIJE in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Danica SIMŠIČ predsednica glavnega odbora DS in poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in člani vodstva Demokratov Slovenije Vabljeni! ob takšnih priložnostih, kot je bil seminar, tudi čustva in mnenja spremenijo. In ko spoznaš, da nisi sam, da so ljudje z enakimi težavami, da še živijo ljudje, ki znajo prisluhniti težavam drugih in drugačnosti tvojega otroka, da ga sprejemajo kot zdravega in normalnega človeka in da ne prezirajo drugačnosti, si lahko srečen. Zato se v imenu staršev iskreno zahvaljujem vsem predavateljem, članicam izvršnega odbora, tovarišicam, študentkama in vsem pokroviteljem, ki so prispevali dobitke za srečelov, posebej pa tovarni zdravil Krka, ki je delno pokrila tudi stroške seminarja. Mama Štefana Bučarja MOJCA DELAC DRŽAVNA PRVAKINJA V LOGIKI KOČEVJE - Na jubilejnem desetem državnem tekmovanju v logiki, ki je potekalo v soboto, 11. novembra v Ljubljani, je učenka 5. razreda Mojca Delač iz Kočevja osvojila prvo mesto. Ta izjemni uspeh učencev iz kočevsko-ribniške regije so z visokimi uvrstitvami potrdili se: osmošolki Polona Mihelič iz Ribnice in Anja Žnidaršič iz Kočevja z 11. in 16. mestom ter sedmošolca Jasna Ora-žem iz Ribnice in Mitja Papež iz Mozlja s 17. in 20. mestom. Finalnega tekmovanja v Ljubljani so se udeležili še Igor Lakota iz Ribnice, Zvone Klun in Damjan Adamič iz Sodražice ter Romana Žagar in Tea Plot iz Štalcerjev. Na srečanju učiteljev slovenskih osnovnih in srednjih sol, ki je bilo organizirano ob tekmovanju, je bil predstavljen tudi program seminarja iz logike za učitelje, ki ga bodo vodili dr. Izidor Hafner, Matija Šenk, Katarina Kurent in kočevska učitelja Sandi Bižal in Tbmaž Cokan. Tekmovanje je odprl predsednik državnega zbora Jožef Školč, udeležilo pa se ga je, vštevši kvalifikacije, več kot deset tisoč slovenskih osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. ... „ M. L.-S. • Krivičnost je ogenj, ki mora neprestano nekaj zažigati, da sam ne postane pepel. (Tagore) • Kdor ni garal, ni vzgojen. (Me-nander) • Leže sem ustvaril največ, med drugim tudi svojega potomca. (Petan) tem področju. Da je lokacija na Beltu skrajno neprimerna je bil mnenja tudi občinski svet, ki je 20. oktobra sprejel sklep, da se carinska izpostava zaradi prometnih težav v Črnomlju ne postavi na Beltu, ampak na območju Rudnika Kanižarica. Th sklep je Carinska uprava RS popolnoma ignorirala, kakor da se to, kje bo carinska izpostava krajanov Črnomlja sploh ne tiče. Predstavljajte si vse tiste tovornjake in vlačilce, ki bodo ob najbolj prometnih urah zavijali pri Lovskem rogu proti carinski izpostavi in potem po opravljenem carinskem postopku se enkrat v nasprotni smeri, ko se bodo napotili na končno postajo. Vedeti je namreč treba, da carinska služba opravlja preglede v glavnem med 7. in 8. uro zjutraj in med 13. in 14. uro popoldne. Problem lokacije carinske izpostave na območju Rudnika Kanižarica je treba pogledati še iz drugega vidika. Izpostava bi pomenila impulz za potencialne investitorje na območju rudnika, Zaradi vsega povedanega kličem občinske svetnike in trkam na njihovo vest in dolžno odgovornost, naj preprečijo postavitev carinske izpostave v samem mestu Črnomlju, saj bomo v nasprotnem primeru obžalovali, da smo jo spkthdobiH. SILV0GRDEŠIČ občinski svetnik PRIDOBITEV PRI PRESKRBI BREŽIC - Agro center iz Krškega je odprl svojo prvo maloprodajno trgovino. Grajski vrt se imenuje in je na Cesti prvih borcev v Brežicah. Lepo opremljena prodajalna je delno samopostrežnega tipa in bogato založena. Poleg vsak dan svežega sadja in zelenjave nudijo tudi pijače, kruh in pecivo, delikatesno blago, pripomočke za čiščenje, kozmetiko in drugo. Sicer pa se je Agro center v prvem letu poslovanja v Posavju že močno uveljavil. Iz svojih skladišč in hladilnice zalaga trgovine, gostinske lokale, šolske in druge kuhinje. Hkrati s kmetijskimi pridelki iz Posavja zalaga večja slovenska središča in tudi izvaža. Agrocenter načrtuje odprtje še več poslovalnic za drobno prodajo pa tudi širitev skladiščnih in hladil-niških prostorov. (Foto: M. Vesel) Revoz in Krka med pokrovitelji Pri Revozu bodo poslej pomagali vsako leto • Obrtniki bodo za darila prispevali po lastni presoji bo organizator k vsem tem radodarnim Dolenjcem prištel se denar, ki ga bodo za novoletni sejem na Glavnem trgu prispevali udeleženci sejma, se otrokom ne bo več bati, da bi letos dedeK Mraz prišel praznik rok. • Od torka, 14. novembra, do torka, 21. novembra, so na žiro račun Zveze prijateljev mladino št. 52100-678-80209 poslali naslednji pokrovitelji: Acer, d.o.o., Novo mesto 10.000; KGN, Novonc Stane, s.p., Praprece, Žužemberk 10.000; Mizarstvo Bobič, d.o.o., Novo mesto, 15.000; Akrona, d.o.o., Ljubljana, 10.000; Krajevna skupnost Mirna Peč 30.000; Kraje^ na skupnost Bela cerkev30.0« Yurena, šola tujih jezikov, Nov« mesto, 8.000; Vzgojno-varsP vena organizacija Novo mes. 100.000; Osnovna šola Prev°le 38.000; Sodnik za prekrške’ Novo mesto, 22.000; Osnovn šola Stopiče 30.000; Kulturni center Janeza TVdine, Novo m* sto, 20.000; SV1Z Dijaški dom Novo mesto 14.500; PS/G l"* * latcr, d.o.o., Novo mesto, 2.0 ’ Krajevna skupnost Stra 50.000 in Dolenjski muzej 15.000. Hvala vsem! ___ NOVO MESTO - “Z Veselim decembrom in obdaritvijo otrok je potrebno s takšno zagnanostjo nadaljevati. Pri Revozu ob-jubljamo, da bomo poslej vsako leto pomagali,” je prek telefona Zvezi prijateljev mladine sporočil vodja Direkcije za komunikacije Tom Pleterski. Revoz je tako prvič namenil za obdaritev otrok 1.100.000 tolarjev in postal eden glavnih stebrov te največje humanitarne akcije na Dolenjskem. Organizatorji so bili veseli tudi odločitve vodstva Krke, toarne zdravil, da to podjetje že od vsega začetka te akcije ostaja največji pokrovitelj. Letos so za darila namenili 1.700.000 tolarjev. Del te vsote jim bo organizator sicer vrnil v obliki daril, ki jih krkaši vsako leto namenijo tudi za otroke svojih delavcev v Strunjanu in Ljubljani. Dolenjski obrtniki, združeni v Obrtni zbornici, se to leto niso enotno odločili, da bodo prispevali enako vsoto tolarjev na zaposlenega kot prejšnja leta, temveč vsak obrtnik po lastni presoji. V teh dneh so domov že dobili pismo s položnico, sadaj je odvisno od njih, koliko bodo pomagali. Vodstvo Obrtne zbornice se je odrezalo in za darila namenilo 200.000 tolarjev. Ko Na podlagi 43. člena Zakona o uresničevanju iavn®;L interesa na področju kulture (Ur. list RS št. 75/94) MesiP občina Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA KNJIŽNICE MIRANA JARCA, NOVO MESTO Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še nasledi6 pogoje: — da ima visoko izobrazbo, — da ima opravljen strokovni izpit v knjižničarski stroKi, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti. Kandidat mora predložiti svoj program dela in optima*n organiziranosti zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih po9°i®vp(j kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dnen v objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: j, Sekretariat za kulturo, šport in mladino, Seidlova ces« 68000 Novo mesto, z oznako »Za razpis«. , j Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 o VIZIJA POSTALA DELNIČAR KR$ VIZIJA je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice ^ ’ tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubi)0 DPB VIZIJA, pooblaščena investicijska družba, je edina dri# za upravljanje investicijskih skladov na Dolenjskem, P°sa ^ Beli Krajini in Kočevskem, ki ima interes in se zavzem3^, ohranjanje kapitala na domačem območju. Je vseslovensko merjena in ima namen vlagati pridobljene certifikate df f ljanov v dobro stoječa podjetja širom Slovenije. Zbrane ce kate zamenjuje za delnice uspešnih podjetij na Dolenjsk® Posavju, Beli Krajini in Kočevskem na področju farmacev tekstilne, prehrambene industrije in drugih panog. ^ . V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih draz^^j kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med kat® ^ so najpomembnejši nakupi paketov delnic naslednjih p00Lj, Interevropa Koper, Lisca Sevnica, Konfekcija Komet i* like in IGM Strešnik iz Dobruške vasi. ^ Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB VIZIJA, P .po laščena investicijska družba v okviru javnih prodaj za gpV' . kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so: Krka, tov« zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtski ^ kemičnih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna dr aj-Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljaj0^-hen delež v strukturi naložb DPB VIZIJE, je pa iz tega raZ no, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko - V*3® je v najuspešnejša slovenska podjetja. Konec novembra DPB VIZIJA pričakuje dovoljenje Ag*^], za trg vrednostnih papirjev za ponovno zbiranje certifikatov- j. ki še niste vložili certifikatov ali pa vam je ostal del na certl np0 skem računu neporabljen, boste lahko vložili certifikat v VIZIJO. d Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE - L™ - PETROLA - INTEREVROPE ... S TELEVIZIJSKI SPORED ! Tfelevlzija si pridržuje pravico do Jjjgrebitnih sprememb sporedov! ®TRTER, 23. XI. j AVENIJA 1 0.40 TELETEKST 1 J VIDEOSTRANI V OTROŠKI PROGRAM ČAROVNIK UJTATA, 2/4 id.. JP-25 BATMAN, amer. naniz., 7/32 «0 tedenski izbor STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. «rija, 1/3 ,11.15 PO DOMAČE » OROČILA ul fISAVE (ponov.) p^ANNE, ponov. franc, drame PO TV DNEVNIK '10 OTROŠKI program »ŽIVŽAV g2SEKK'“"J“*“ 2 K/K 2’VREME, ŠPORT DOKUlv 20an K00 B0 KOGA, tv nadalj., 2/3 ;s;rTAm'* »!5 JJI1CAR!, oddaja o prometu g gNIK 3, VREME, ŠPORT jj POSLOVNA BORZA ALFRED HITCHCOCK VAM PRED-STAVUA, amer. naniz., 18/22 HOBOTNICA, italij. nadalj., 18/22 Avenija 2 2 video strani -13.00 Euronews -15.05 Ev-fej ^ Tedenski izbor: Sorodne duše, 12. Aliiihr 9nS*'nan'2'' 1B-T5 Sova (ponov.): Noro h sJ.ena> amer. naniz., 9/22; 17.00 Hobotni-jL.ailFnadalj., 17/22 - 18.00 Regionalni pro-L". “W5 Znanje za znanje -19.15 Tok, tok, . n (, /j18 oddaja za mladostnike • 20.05 Intervju k' Umetniški večer - 21.50 H - kot heroin ^ amer. filma) Jala strani - 8.05 Novice - 8.45 Luč svet-Hoda' °V'561 dcla amer' nadalj.) ' 10-00 TV LJ9’ '0-15 Otroški program -10.45 Unpato 'idil ki ' ^00 Novice -12.20 Video strani -CN°v'ce -16.35 Vreme - 16.40 Sirene tu, Vi 'L dela) -17.30 Luč svetlobe (562. del »A.foi) • ‘B15 Risana serija -19.00 Pika 4,00^0 Vreme -19.35 Otroški program -(i\ T?‘urna lekarna (54. del. Špan. hum. na-Apni , ,5 Plinska svetilka (amer. film) - 22.30 C13,(°ddaia 0 snemanju filma) - 23.00 W '25.05 Gost pike na A (ponov.) - 23.20 ' 23.25 TV prodaja - 23.45 Video strani »TVi 'lll.tokPOr'd' 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro !1jq p0r°Cila -10.05 Izobraževalni program -tajil ,Sram za otroke in mladino -12.00 tk,,' 12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Kje je lioL^er. film) -14.10 Risanka -15.05 '1-45 r?Va'n' program -16.45 Hrvaška danes -Ko|0, r,u2'na za Joeyja (serijski film) -18.15 Wt 5C' 18-50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, linji > - 20,10 Leta na Downing steetu 22,f5'n°k' seri)a) - 21.00 Glasbena oddaja -lilj, ev»ik - 22.30 S sliko na sliko - 23.00 HTv2 h Via ijiillu ldeo strani -15.50 TV koledar -16.00 tja. is#,*raijina -17.30 Evropska nogometna Coli). Federacija in konfederacija -19.00 Vpi95 h'19-'5 Risanka -19.30 Dnevnik, !|.|)0/, P°rt • 20.10 Kitajska plaža (serija) -Itij ktl,a kamera - 22.30 Tretji človek (brit. "ETer, , 24. XI. ?VE»U# l Sjo'?;?9 teletekst '1.1)5 ^E° STRANI TEDENSKI izbor PLANET ZEMLJA u-20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, S®?- dok. oddaja, 8/26 !“45 ROKA ROCKA ‘•45 BOJ ZA OBSTANEK, angl. dok. f.ri)a,8/8 j%; ^»ZNANJE ZA ZNANJE VODIJO NAŠE STEZICE, odda N Koper »5 “SiTt1””- OTROŠKI program [jLIMO SE ROČNIH USTVARJAL-. ffisn, 47. oddaja W i!;25 HEATHCL1FF, risana serija, 12/21 (“RODNE DUŠE, 14. epizoda angl. naniz. S Jetniki za svet lij0 Risank^ IGR1CA p^evnik 2, vreme, šport C.40 r 1,9 LE J IN ZADENI h 'lristična oddaja NO 5, LVFHK 3, VREME, ŠPORT jRASIER, amer. naniz., 12/22 »LB HOBOTNICA, italij. nadalj., 19/22 ''•“O ZABAVA, kan.-amer. film SLOVENIJA 2 10.30 Video strani -10.55 Forum -11.10 Učitelj, franc, nadalj., 8/24 -12.00 Omizje -14.00 Osmi dan -14.50 Sorodne duše, 13. epizoda angl. naniz. -15.20 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (18/22); 15.50 Hobotnica, italij. nadalj., 18/22 -16.50 Izziv, poslovna oddaja -17.15 Planet šport -18.00 Regionalni studio Koper - 19.00 Podelitev Bloudkovih priznanj (prenos) - 20.05 Beg s Tibeta, angl. dok. oddaja - 21.05 Nepomembna afera, nem. nadalj., 4/5 - 22.50 Koncert - 23.20 Vfečer v jazz klubu Gajo KANALA 7.00 Video strani - 8.00 Jutranji program - 8.05-Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 562. dela amer. nadalj.) -10.00 TV prodaja -10.15 Otroški program (ponov.) -11.00 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -16.40 TV prodaja -16.55 Vreme -17.00 Dance sesion (ponov.) -17.30 Lučsvetlobe (563. del amer. nadalj.) -18.15 Dežurna lekarna (ponov. 54 dela špan. naniz.) -19.00 Pika na A - 19.30 Vreme -19.35 Šolski video - 20.00 To trapasto življenje (12. del amer. naniz.) - 20.50 Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.20 Istanbul (šved,-turški film) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 23.20 Vreme - 23.25 Plinska svetilka (ponov. filma) -1.20 TV prodaja -1.35 Video strani HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Lovci na slonovo kost (amer. film) -14.15 Risani film -14.35 Program za otroke in mladino -15.05 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalna imperija (serija, 1/120) -18.15 Kolo sreče -18.50 Kulturni tednik - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.45 Gasbena oddaja - 21.45 Dok. oddaja - 22.15 Poročila - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Dok. serija - 23.50 Novice HTV 2 15.20 TV koledar -15.30 Nočna premiera: “To Play The King”-18.30 Besede, besede, besede - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kavarna “Na zdravje” (hum. oddaja) - 20.40 “Psiho" - 22.25 Latinica - 23.40 “Psiho" II. (amer. film) -1.30 Noč košarke SOBOTA, 25. XI. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.25 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.15 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 7.35 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 7.50 ZASPANEC, slovaški film 8.00 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 8.45 OGLEJMO SI! angl. dok. serija, 6/12 9.10 MALE SIVE CELICE, kviz 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 KRALJ VETRA, angl. film 12.10 GORE IN LJUDJE, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR: MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.35 TEDNIK 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM JUNAKI PETEGA RAZREDA, mlad. film, 3/3 17.45 VEČNE PRAVLJICE 18.00 KIMBERLEY, DEŽELA VODNIH BOŽANSTEV avstral. poljudnoznan. oddaja 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 HIPNOTIČNI SVET PAULA MCKEN-NE, angl. show, 3/5 21.05 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 6/13 21.45 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.25 G RACE NA UDARU, amer. naniz., 12/26 22.50 VENERA V KRZNU, italij.-nem. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani • 8.00 Euronews - 9.40 Goulda, Hancock in Zawinul -10.45 Tedenski izbor: Kdo bo koga (ponov.); 11.15 Turistična oddaja; 11.30 Sorodne duše, ponov. 14. epizode -12.00 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz., 12/22 -12.30 Hobotnica, italij. nadalj., 19/22 -13.30 Videošpon -14.15 Gordijski vozel mamil, amer. dok. film - 15.00 Mladost brez odvisnosti, po-snetek okrogle mize -15.50 Slovenski magazin -16.20 Športna sobota Rokomet (ž), prenos -17.55 Vfeleslalom, 1. tek (m) -18.45 Vfeleslalom, 1. tek (ž) -19.20 Karaoke - 20.10 Resnični zahod, amer. dok. serija, 6/6 - 20.55 Vfeleslalom, 2. tek (m) - 21.45 Vfeleslalom, 2. tek (ž) - 22.30 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Črni vranec (risanka) -10.15 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Maručini kristali (ponov.) -11.40 Videostrani -17.00 Vreme -17.05 Splošna praksa (ponov. 48. dela avstral. naniz.) -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Vreme • 20.05 Splošna praksa (49. del avstral. naniz.) - 21.00 Konec tedna s Kate (amer. kom.) - 22.40 Vreme - 22.45 Istanbul (ponov. šved.-tur. filma) - 0.40 Erotični film HTV 1 8.30 TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Dokumentarna oddaja -14.45 Briljanten -16.25 Poročila -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Kdo prihaja na večerjo -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “Blood Money” (amer. film) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.50 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Nočna premiera HTV 2 16.50 TV koledar -17.00 Življenje na severu (serija) -17.45 “Blue Heelers” (serija) -18.30 Dokumentarni film -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.10 Dokumentarni film - 20.45 Korak za korakom (hum. serija) - 21.10 Z jadri okoli sveta - 21.40 Vidikon - 22.25 Šport - 22.40 Koncert NEDELJA, 26. XI. SLOVENIJA 1 8.15-1.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 9.40 ČEBELICA MAJA 10.05 SAMO ZA PUNCE, ponov. amer. naniz., 6/13 10.35 JUNAKI PETEGA RAZREDA, mlad. film 3/3 11.10 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 12/26 11.35 OBZORJE DUHA 12.05 OPAZUJMO NARAVO, kan. poljudnoznan. serija, 4/12 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR KARAOKE 13.55 ZA TV KAMERO 14.25 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 16/26 15.10 STANOVANJSKA STISTKA, nem. film 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 KLIC DOBROTE, prenos iz Celja 21.35 ANTOLOGIJA SKUPINE THE BEATLES, angl. glas. dok. oddaja, 1/6 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA: ČRNI KROG, Šved. nadalj., 4/5 HOBOTNICA, italij. nadalj., 20/22 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa - 8.35 Tedenski izbor: Planet šport; 9.20 V vrtincu; 10.05 Lahkih nog naokrog, 9. oddaja; 10.50 Koncert; 11.15 Nepomembna afera, nem. nadalj., 4/5; 12.05 Hipnotični svet Paula Mckenne, angl. show, 3/5 -12.55 Euronews -14.55 Evropa pomaga otrokom - 16.25 Športna nedelja: SP v smuč. tekih, 10 km (m); 17.25 SP - slalom, 1. tek (z); 17.55 SP - slalom, L tek (m) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Fant s kroglo, dok. oddaja - 20.25 Slalom, 2. tek (ž) - 20.55 Slalom, 2. tek (m) - 21.50 Biblija - 22.20 Slavnostni koncert ob 15-letnici CD in 50-letnici umet. delovanja Dubravke Tbmšič Srebotnjak - 23.25 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška od-daja) -10.00 Muppet show, 12. del -10.30 Magnetosp-kop (ponov.) -11.15 Klic divjine (ponov. 9. dela) -12.05 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.20 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.05 Unapato (ponov.) -14.20 Video strani -16.55 Vreme -17.00 Muppet show (ponov.) - 17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -18.00 Rakun Ringo na potepu (amer. mladinski film) -19.00 Vreme - 19.05 Risana serija -19.30 Apolo 13 - 20.00 Vreme - 20.05 Klic divjine (10. del nem. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Jeleni z zahoda (4. del amer. nadalj.) - 22.20 Vreme - 22.25 Konec tedna s Kati (ponov. amer. filma) PONEDELJEK, 27. XI. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.15 KAPITAN POWER, amer. naniz., 22/22 10.40 TEDENSKI IZBOR IZZIV poslovna oddaja 11.05 AIDS: NE UMRITE ZA NEVEDNOSTJO, 2/3 11.20 IGRANI FILM 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.05 TEDENSKI IZOBR UMETNIŠKI VEČER •OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OGLEJMO SI!, angl. dok. serija, 7/12 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz., 8/48 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD., TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 CEL1A, Špan. nadalj., 3/6 21.00 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA: FINA GOSPA, angl. naniz., 4/10 HOBOTNICA, italij. nadalj., 21/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.25 "Edenski izbor: Utrip; 14.40 Zrcalo tedna -14.55 Klic dobrote; 16.15 Policist s srcem, avstral. na-niz. -17.00 Sova: Hobotnica, italij. nadalj., 20/22 -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Morilka, švic. drama - 22.25 Studio City - 23.25 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani • 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 563. dela) -10.00 Žametne vrtnice (ponov.) -10.45 TV prodaja - 11.00 Video strani -12.00 Novice -17.15 TV prodaja -17.30 Luč svetlobe (564. del amer. nadalj.) -18.15 Košarkarsko prvenstvo prve lige -19.00 Pika na A -19.30 Vreme -19.35 Otroški program - 20.00 Zlata dekleta (14. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Rajsko poletje (amer. film) - 22.25 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Rodeo (glas. oddaja) - 23.50 Košarkarsko prvenstvo prve lige (ponov.) - 0.20 Video strani TOREK, 28. XI. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 OTROŠKI PROGRAM KRIKEC IN PIKEC, lutkovna igrica, 1/2 10.15... 10.55 TEDENSKI IZBOR IGRANI FILM 12.45 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SAMO ZA PUNCE, kan. naniz, 7/13 17.40 ISKALKI UŠI, madžar. film 18.00 SORODNE DUŠE, 15. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UČITEU, franc, nadalj, 9/24 20.55 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 8/20 HOBOTNICA, italij. nadalj, 22/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.50 Tčdenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.05 Studio City; 16.05 Simpsonovi, amer. naniz, 8/48 -16.30 Sova (ponov.): Fina gospa, angl. naniz, 4/ 10; 17.00 Hobotnica, italij. nadalj, 21/22 -18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Zelena ura - 21.55 Roka rocka - 22.25 Razseljena oseba, slov. film KANALA 7.00 Video strani - 8.00 Dobro jutro -8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 564. dela amer. nadalj.) - 9.55 Novice -10.00 To trapasto življenje (ponov. 12. dela) -11.05 Video strani -16.40 Vreme -16.45 Rodeo (ponov.) -17.30 Luč svetlobe (565. del amer. nadalj.) -18.15 Risana serija -19.00 Pika na A -19.35 Otroški program - 20.00 Hermanova glava (13. del. amer. naniz.) - 20.30 Karma - 21.30 Šport in rekreacija - 21.40 Državnik novega kova (11. del angl. naniz.) - 22.10 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 22.40 Gost pike na A (ponov.) - 23.00 Novice - 23.25 Video strani SREDA, 29. XI. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.50 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR COB1 IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 12/13 10.45 BEG S TIBETA, angl. dok. oddaja 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, angl. dok. serija, 6/13 13.00 POROČILA 15.20 TEDENSKI IZBOR BIBLIJA 15.50 OPUS 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 SORODNE DUŠE, 16. epizoda, angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 SLOVENSKE NOVELE 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz, 10/22 NAČELNIK SCALI, angl. naniz, 1/21 SLOVENIJA 2 Opomba: Laško: Rokomet 20.25 do 21.40 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.45 Zgodbe iz školjke -15.15 Tčdenski izbor: Celia, Špan. nadalj, 3/6; 16.05 Sorodne duše, 15. epizoda angl. naniz. -16.35 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz, 8/20; 15.30 Hobotnica, italij. nadalj, 22/22 -18.00 RPL - Studio Luwigana -18.45 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija, 2/13 -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 21.40 Omizje KANALA 7.00 Videostrani - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Lučsvetlobe (ponov. 565. dela) -10.00 Karma -11.15 Vfečni krog • 11.45 Video strani • 16.00 Novice -17.00 Vreme • 17.20 Šport in rekreacija • 17.30 Luč svetlobe (566. del) -18.15 Državnik novega kova (ponov. 11. dela) -19.00 Pika na A -19.35 Otroški program - 20.00 Sirene (12. del amer. naniz.) - 20.50 Replika - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) • 22.30 Gost pike na A - 23.00 Novice - 23.10 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.30 Video strani ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželje -13.30 Vreme in mi - 4.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time) ČETRTEK, 23.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 24.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Predstavitev martinovanja v živo -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evergreeni - 22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 25.11. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 7.30 Dobrojutro s Suhorja - 8.30 Viža dneva-9.00 Poročila-9.15 Občina Krško (javljanja) -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 21.00 Sobotna super veselica in gostje: Ansambel Laufer-ji s pevko -1.00 Polke, valčki in popevke NEDELJA, 26.11. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročna —11.10 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 14.30 Dobro jutro s Suhorja (ponovitev) -15.00 Poročila -16.00 Kvintet Sava - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz STOMATOLOŠKA ORDINACIJA Zagreb, Gunduličeva 20/1 tel. 00-385-1-431-883 PREGLEDI POPRAVILA PROTETIKA dr. ❖ BERANEK PRVA KASETA ANSAMBLA VRISK - Letošnjega marca je v Novem mestu začel delovati nov ansambel domače glasbe, ansambel Vrisk. Te dni je p trgovine prišla tudi njegova prva kaseta. Skupino sestavljajo že uveljavljeni glasbeniki. Kitarist in pevec Miro Plesničar je bil pred tem član ansamblov Spomin in Melos, Maja Pur je prav tako pela pri istem ansamblu, doma jez Raven na Koroškem. Harmonikar Jože Avbar je Trebanjec, basist in kontrabasist Simon Kovačič prihaja iz Ljubljane, iz znane glasbene družine Kovačičevih. Člani ansambla so tudi avtorji večine pesmi na kaseti, nekaj pa jih je izpod peresa Fanike Požek. Ansambel Vrisk je zanjo polovico leta veliko nastopal v živo, videli smo ga v televizijski oddaji RTV Slovenija “Po domače", veliko pa ga je slišati na radijskih valovih Studia D. (R. Božič, foto: M. Klinc) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vidi Mulovič iz Koroške vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA 2 (4) Vračam se tja, kjer sem doma - ANS. KRIM 3 (1) Če ženska nosi hlače - ANS. MIRA KLINCA 4 (8) Na plesu - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 5 (3) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 6 (9) Napitnica - SLOVENSKI MUZIKANTJE 7 (5) Pojte zvonovi - BRATJE POUANŠEK 8 (7) Postal sem očka - SLOVENSKI KVINTET 9 (6) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK 10 (-) Polka Vrisk - ANS. VRISK Predlog za prihodnji teden: Sreča - ANS. MESEČNIKI §<§------------------------------------------------- KUPON ŠT. 47 Glasujem za:__________________________________________ Moj naslov: __________________________________________ V Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto v LJUBLJANI raišKiora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. največji pooblaščeni prodajalec in serviser vozil RENAULT na Dolenjskem UGODNI KREDITNI POGOJI vozila R5 obresti R + 5% vozila CLIO obresti R + 7% pri nakupu R19 presenečenje DOBAVA TAKOJ! Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu ali pa nas pokličite po telefonu na številko 068/324-533! NA ZALOGI VEČJE ŠTEVILO RABLJENIH VOZIL OD Z 125P do SAFRANA! UGODNI KREDITNI POGOJI! V ---------------^----------------^ J \V Založniška skupina Gospodarski vestnik, d.d. Iščemo zastopnike za trženje oglasnega prostora v revijah Gospodarski vestnik, Manager, Tajnica, Slovenian Business Report in Trgovina Od kandidatov pričakujemo komunikacijske sposobnosti, najmanj srednješolsko izobrazbo, vozniški izpit, predvsem pa profesionalnost, veliko zagnanost in iniciativnost. Ponujamo stimulativno plačilo, ustvarjalno delo v dinamični ekipi in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v komerciali oziroma tisti, ki poznajo delo v tiskanih medijih. Delo je pogodbeno, možnost redne zaposlitve za določen čas, pozneje pa - glede na rezultate - tudi za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Gospodarski vestnik, Marketing, Dunajska 5, 61000 Ljubljana. GOSPODARSKI VESTPIIK, d.d. ZALOŽNIŠKA SKUPI MA RENAULT M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 26. 11. 95, objavlja javno licitacijo poškodovanih vozil: 1. R EXPRESS 1.4 RL 2. R 5 FIVE 5 V 3. R CLIO 1.4 RT 4. R 5 CAMPUS DIESEL 5. LADA SAMARA 1500 S 6. LADA KARAVAN 1500 7. FIAT PUNTO 55 S 8. LANCIA Y 10 1.1 IE 9. R 5 FIVE 3 V 10. DAEVVOO NEXIA 11.OPEL CORSA 1.4i SWING 12. RENAULT 4 GTL 13. RENAULT 4 GTL 14. RENAULT 4 GTL L. 1994 IZKL. C. L 1995 IZKL. C. L. 1995 IZKL. C. L. 1991 IZKL. C. L. 1994 IZKL. C. L. 1992 IZKL. C. L. 1995 IZKL. C. L. 1993 IZKL. C. L. 1995 IZKL. C. L. 1995 IZKL. C. L. 1995 IZKL. C. L. 1990 IZKL. C. L. 1991 IZKL. C. L. 1991 IZKL. C. 680.000. 00 SIT 520.000. 00 SIT 1.050.000,00 SIT 300.000. 00 SIT 250.000. 00 SIT 180.000. 00 SIT 950.000. 00 SIT 450.000. 00 SIT 800.000. 00 SIT 400.000. 00 SIT 800.000. 00 SIT 248.000. 00 SIT 275.000. 00 SIT 265.000. 00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 26.11.1995, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 24.11.95,od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5% prometni davek, za vozilo pod zaporedno številko 10 pa se plača 20% PD. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto KES' INTERNATIONAL Rozmanova 15 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: 1. TRGOVSKI POSLOVODJA Pogoji: - srednja trgovska šola ustrezne smeri (strokovni izpit G.Z.) - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj - minimalno poznavanje dela z računalnikom 2. PRODAJALEC Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe, ustr. smeri - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj (možnost tudi brez) NUDIMO: - stimulativni OD - možnost dodatnega izobraževanja Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov s pripisom: Prijava na razpis. DEŽURNE TRGOVIN E V soboto, 25. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ' Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Kristanova od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14,30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela. od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6,30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, pro-daialna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market ■ Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 26. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, ^ Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7. do 20,30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 19. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 1). ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 6. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba. • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima STORITVE FINANCIRANJA, SVETOVANJA IN TRŽENJA, d.o.o. Trdinova 2 68000 NO V O MESTO NUDIMO VAM FINANČNI LEASING OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL. JE S0% ZA GOSPODARSKA VOZILA (lahka dostavna vozila, kombiji in tovornjaki) boste lahko Vi koristili DAVČNO OLAJŠAVO ZA LE TO 1995(davčna osnova se zmanjša za 20% nabavne vrednosti vozila). L IZBERITE VOZILO IN NAS POKLIČITE na tel.: 068/323-786. S Jll te4 m Profil iskanje in selekcija kadrov Kardeljeva pL 1, Ljubljana TeL: 1682-170, 1684-132 Faks: 343-696, 1684-472 VODJA NABAVE Danfoss Compressors, Črnomelj je večje industrijsko podjetje v tuji lasti, s sedežem v Črnomlju. Posluje uspešno in naglo povečuje obseg poslovanja. Zato želi pritegniti k sodelovanju sodelavca za vodenje nabave. Delo je primerno za dinamično in podjetno osebo. Imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri, bogate izkušnje pri nabavi (poznavanje ISO standardov) in znanje angleškega jezika. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, stari od 30 do 40 let. Kandidati lahko pričakujejo odlične delovne razmere v mednarodnem okolju, obstaja pa tudi možnost rešitve stanovanjskega problema. Kandidate, ki jih zanima ta priložnost, vljudno vabimo, da nam pošljejo home page:http://www. abm.si/si21/profil/ podroben CV v 8 dneh po objavi na naš naslov. ULTRAZVOČNI PREGLEDI BREZ ČAKALNE DOBE PRIMARIJ DR. MARKO DEMŠAR IN SODELAVCI * ZA ZAVAROVANCE Z NAPOTNICAMI, PRIVATNE PACIENTE IN IZ PREVENTIVNIH RAZLOGOV * ORDINACIJSKJ ČAS IN NAROČANJE VSAK DELAVNIK OD 7. DO 19. URE LINHARTOVA 15 (BEŽIGRAD), tel.: (061) 132-91-99 in Tespack Tespack, d.o.o. Tovarna embalaže, Brestanica objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI PROGRAMER - ANALITIK Pogoji: - 6. ali 7. stopnja računalniške smeri - znanje programskih jezikov, poznavanje opreme Lahko je tudi pripravnik. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Tespack, d.o.o. Tovarna embalaže, Brestanica CPB 51 68280 BRESTANICA Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končane^ zbiranju prijav. MONTANA, d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: 9. — 17. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI ALFA 164 3.0 V6 maxi. oprema, prvi lastnik, reg. 8/96 92 UN01.0 3V FIRE temna stekla, katalizator 93 UN01.0 3V START, temna stekla, kat. 94 TIP01.4 5V, alarm, meglenke, radio, t. stekla, katalizator 93 TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1 /3 93 TIP01.6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, c.z., el. stekla, t. stekla 94 TIP01.9 TD GT 5V, servo, c.z., alarm, meglenke, el. stekla, t stekla 92 TIP01.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, c. zakl, el. stekla 90 TEMPRA 1.4 SX, klima, servo, alarm, meglenke, c.z., el. ogle., el. stekla 92 TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala 92 TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, meglenke, el. ogledala 93 FIAT COUPE 2.016V TURBO plus kompletna max. oprema 94 REGATA 70, reg, do 6/96, radio, meglenke, klima 86 LANCIA Y101.1. FIRE KAT, metalic, el. stekla, c.z., šibedah, lita platišča 93 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, c.z. 92 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zak., servo, ABS, klima, meglenke 93 LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan, el. stek. 92 OPEL CORSA 1.2 SWING, 2-x air bag, c.z., el. stekla, 6 zvoč. ojač. 95 OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, c.z., meglenke, klop 1 /3, el. stekla 93 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, c.z., air bag, model 95, koda 94 OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik, c.z., t. stekla, el. ogledala, gretje, klop 1 /3, meglenke 90 SEAT TOLED01.8 GLX, servo, c.z., 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1 /3, meglenke 94 AUD1100 2.3 E, AUTOMATIK, el. šibedah, ABS, servo, el. ogledala, itd. 92 GOLF 1.9 TD GL, klima, servo, el. ogl., alarm, daljin., meglenke 92 MERCEDES 300 D, ts., c.z., servo, radio, ABS, Violet m., reg. do 8/96 91 34.940 11.690 12.990 15.990 18490 21.490 17.49° 12.890 17.490 17.990 19.990 40.99« 4.490 od 11890 20.49? 22.490 21.49° 17.9?0 19.100 21.99° 18.40° 23.990 26?90 23.900 45.0°° VOZILA NA ZALOGI — PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNA KARTICO LB. CENE SO V DEM^DO REGISTRACIJ PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. CREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrsto naravnih črev, umetnih ovitkov* mrežic, kolofonijo na ljubljanski tržnici. V novoodprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dic^vi mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive Hrastnik. Letos smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popust za trgovine! Pridite in se prepričajte! črevarstvo MAJER, Goričica 1c pri Ihanu 61230 Domžale Tel./fax: 061/722-263 V svojem razredu sedi v prvi vrsti ov »|e pa 9 NAGRADNO ŽREBANJE PRVA NAORAPA DAEWOO RACER pri pooblaščenih prodajalcih vozil DAEWOO POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN NJIHOVI ZASTOPNIKI • KOMPAS HERTZ 061 /15-92-007- IZVIR 061 /777-852 - ARMIČ 061 /653-746 • TOMPRO '061/727-216 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 /38-511, 38-863 • "MLA-CAR" 063 / 794-300 - MILAN MAURER 063 /853-730 - ČESNIK 063 /853-311 • AVTO HIT - 068 /26-077 - H.O.R.D. 061 /851-384 - • HEVREKA 0608/62-109 - AVTOKLEPARSTVO KRMEU 068 /44-373 - AVTO-DOM 0608 /70-150 • • ROSAL 068 /58-084 • MEGA AVTO 061 /264-087 - POLIET 0601 /64-687 • A FINIŠ 061/444-829 -• AVTOCENTER MIKOLIČ 0601 /27-829 - ATHENS 062 /25-860, 25-863 • NEOSTYL 062 /766 130 - M0BIX 069 /70-550 - EMONA MERKUR PTUJ 062 /771-385 ■ AVTO PERUŠ 0602 /83-328 - VAREK - G.M.C. 064 /331-013 • AVTOSERVIS BOGATAJ 064 /58-850 - BANT 065 / 63-572 • AVTO ŠULIGOJ 065 / 27-099 - GGMEžP® generalni zastopnik in distributer DAEVVOO H Izobraževanje ZDENKO POTOČAR. 06B/321-926 7 RAČUNALNIŠKI TEČAJI V DECEMBRU 1995 Osnove računal. In tfindovvs 15ur 4.. 5. in 6.12.95 Word 6.0 za Win. 15ur 12.. 13. in 14.12.95 Ereel 5.0 za Win. tSur 18.. 19. in 21.12.95 nn Srednji ekonomski soli Novo mesto, ob !6. OO ari ceni tieiji 16.600.00 SIT. :« občin« iimooličmka in itudcnte 10% popmt prijavi i« informacije S (068) 321-926 >PROS, računalništvo d.o.cf. šmlhelika 14. NOVO MESTO 06H/32 1 -13 1 Iskra Commerce Trgovina d.o.o. Prodajalna NOVO MESTO, Rozmanova 34, tel./fax (068) 321-137 ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA AKCIJSKE CENE - PONUDBA MESECA PROIZVODI ISKRA — STARO ZA NOVO 10.584 tolarjev V1BRACIJSK| vrtalnik s 558 a ^—‘— --------------'—/ • praktičen, lepo oblikovan vrtalnik 1 dve mehanski hitrosti in elektronsko stikalo za spreminjanje hitrosti in smeri vrtanja 1 moč 710 W, 0-630 in 0-1700 vrtjmin. ■ zmogljivost: beton do 16 mm, jeklo do 13 mm 1 osnovni pribor: stranski ročaj, merilo za nastavitev globine vrtanja in ključ za vrtalno glavo. krožna žapa KZ 55 D povratna žaga PZ 55 B vibracijski brusilnik VB 23 A kotni brusilnik KB 69 A kotni brusilnik KB 148 A skobeljnik SK 1506 V naši trgovini lahko tudi kupite semena, orodja za kmetijstvo, cisterne za vina in ostali tehnično-kmetijski material po izjemno ugodnih cenah. 11.724,50 tolarjev 9.770,40 tolarjev 8.572,80 tolarjev 8.524,50 tolarjev 14.919.00 tolarjev 17.218.00 tolarjev ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA * Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto POT V VARNO IN BOGATO JESEN _____ EDINO PRAVO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Ko bom velik, bom penzionist, Tomaž, pripravnik, 23 let: "Kar v redu sem delal v šoli. V srednji in na faksu. Pred menoj je še vse. Tudi vseh 40 let dela. Na penzijo še ne mislim, a bom vseeno že zdaj poskrbel, da bo dobra. Bom vsaj brez skrbi. Pet jurjev mesečno bom plačeval, da bom potem dobival realnih 90909 SIT dodatno na mesec. Super, ni kaj!" Pokličite 061/13 12 073 ali 061/13 12 064 Vsak delavnik od 8.00 do 18.00 ure. Tam vas čakajo dobre vesti! Strokovnjaki Sklada dodatnega zavarovanja vam bomo pošteno in utemeljeno svetovali za vse vrste varnega in donosnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pogovorite se z nami! EDINI S TRADICIJO. rjurj Sklad dodatnega zavarovanja Pričakovanje bogate /IVt JKNJSKI KH(K. Rentna zavarovanja i= zavarovalnica triglav ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE NOVO MESTO Skalickega ulica 1, grad Grm, 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto konservatorja za naravno dediščino Pogoji: - visokošolska izobrazba (VII. stopnja) smeri: geografija, geologija, krajinska arhitektura - aktivno znanje enega tujega jezika šoferski izpit B kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Nastop delaje možen 15.1.1996. Možna je zaposlitev pripravnika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Skalickega ulica 1, grad Grm, 68000 Novo mesto, v 15 dneh od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ŽUPNIJSKI URAD, Šentrupert 20 68232 Šentrupert, tel. (068) 40-038 Vse, ki se nameravajo v bližnji bodočnosti poročiti, obveščamo, da se bo tečaj za predzakonce začel v nedeljo, 26. novembra, ob 16. uri pop. in potem še dve soboti in dve nedelji. Ob sobotah bo ob 18. uri zvečer, ob nedeljah pa ob 8. uri zjutraj. Prijavite se ob začetku tečaja. Lepo vabljeni. Veroučna dvorana je ogrevana. Obvestite svoje prijatelje. Informacije lahko tudi po telefonu. Vse dobro Vam žele na skupni poti .. _ . duhovniki dekanije Trebnje organizator Janez Vidic, župnik, Šentrupert OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl DUŠAN KOČEVAR delavec TPV Suhor Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV TPV PODVOZJA, d.o.o., SUHOR ZAHVALA V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, brat, stric, botr-ček in prijatelj ALBIN VIDMAR Dolnje Mraševo 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mirtičevim in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! • Vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 54. letu starosti umrl naš ljubi mož, ata, brat in stric iz Pangrč Grma 13 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Revozu, oddelku 6 in 7 ter ka-rosernici za podarjeno cvetje in finančno pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Stopič za lepo opravljen obred, Ivanki Bol-tez pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu iskrena hvala! Vsi njegovi Cj d.d. — GRADBENIŠTVO — PRODAJA na lokaciji Novi trg, Novo mesto • poslovne prostore in • dve parkirni mesti. CENA UGODNA. Informacije na tel.: (068) 324-108, 321-721 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl nekdanji ravnatelj osnovne šole Komandanta Staneta v Dragatušu STANE ZULA Pogreb pokojnika je bil 14. novembra 1995 na pokopališču Podkraj pri Velenju. Uglednega ravnatelja bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv OŠ Dragatuš ZAHVALA V 85. letu starosti je tiho, a za vedno odšla od nas draga sestra in teta ALBINA RANGUS iz Dol. Maharovca 1 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvala Teropšičevim, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste našo drago Albino pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 65. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož in ata BRANKO URANA iz Krmelja Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Kovač in Valant za pomoč, LD Šentjanž, govornikom, pevcem in župnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi rs V w' ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, stric in svak 4 J JAKOB DRGANC iz Malin 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Mlačku, zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, GD Štrekljevec, ZB Štrekljevec, Društvu upokojencev Semič, govornikom za lepe besede, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste pokojnemu storili dobrega v življenju, ga spoštovali in imeli radi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta OLGA ŽAGAR z Dolenjega Podboršta 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, P.rlJ ljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje m če ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala s dom za nesebično pomoč in g. župniku za opravljen obre Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Micice MARIJE WEISS iz Črnomlja, Viniška 31 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljer**'j znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in ji jzj!a ja spoštovanje. Hvala za vse izraze sožalja in upoštevanje želje* spoštovanje, nvaia za vse izraze sožalja m upusicvanjv «•—j . sredstva za cvetje nakažete Skladu za boj proti raku. P»sebeU zahvaljujemo dr. Liljani Špec za vso pomoč ter patronažni se Minki Dichelberger. Hvala tudi govornikom, recitato pevcem. Vsi njeni ZAHVALA Bilo lepo je, ko živela si v naši sredi, a zdaj si že v večni gredi. Naj rožice ti zdaj cveto, za trud, trpljenje prebridko. Po dolgotrajni bolezni nas je v 80. starosti zapustila dobra žena, mam3 stara mama ALOJZIJA VIDMAR z Dolenjega Kronovega do"!; Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseOj, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih sta' ^ strani, ter za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahval" j. Vodniku, patronažni sestri Majdi in gospodu župniku za» ne obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! ^i' !?ti ■0| led. Polc Vsi njeni ZAHVALA Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, zapustil nas prerano, a v srcih naših vedno boš ostal. od*' V 61. letu starosti nas je mnogo prezž jC, zapustil dragi mož, oče, dedi, brat. tast in svak ALBIN HROVAT iz Bršljina, Kočevarjeva 8 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuje"" rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne b^vr izrečeno sožalje ter pokojniku podarjeno cvetje in sveče' ecw ležni smo g. Lapu za opravljene molitve, lepe poslovilne ^tj in opravljen obred, pevcem, iz Šmihela za lepo zapete P. Hvala tudi izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsakemu p°sCv,a|i i" b s vse.kar ste pokojniku dobrega storili v življenju, ga spoštn' /| imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili k nje° večnemu počitku na pokopališču v Ločni. Žalujoči: vsi njegovi ... in v delih svojih živel sam boš večno, mm (A. Aškerc, Čaša nesmrtnosti) ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil FRANC MEDLE iz Smarjete ki ste nam kakorkoli pomagali preboleti čas največje bolečine ob izgubi ljubljene osebe, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. Kri boste dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ves poln upanja, nad in želja hladno sem zt v hladno sem zemljico legel. V 27. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec DUŠAN KOČEVAR ______ . ___ iz Dragomlje vasi 26 pri Suhorju So.°Ječ>no v srcu ob nenadni izgubi dragega Dušana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'dom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali, izrazili sožalje, daro-|. .'cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahva-^Jemo Toniju Škofu za ganljive besede pred domačo hišo in govornikoma Jožetu Žuglju in Stane-Gr j • i odprtem grobu, članom GD Dragomlja vas, Suhor, Lokvica, Jugorje, Grabrovec, ®dnik in OGZ Metlika, RD Metlika, sodelavcem TPV Suhor, Revozu Novo mesto. Hvala tudi g. ‘upniku za opravljen obred in cerkvenemu moškemu zboru iz Metlike za zapete žalostinke. kujoči: ate, mama, brata Jože, Toni z Minko, Tamaro in Tadejo, njegova Jerneja in ostalo sorodstvo V SPOMIN NA Življenje s seboj te žene, z njim se boriš in veš, da mu ne ubežiš da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi, in da te odloži morda že nocoj. (M. Bor) OLGO SPILAR MARIJO in ZVONETA ŠTEMBERGER ki so pred 10 leti tragično umrli. VSI NJIHOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame OLGE MIHELČIČ roj. Didovič iz Semiča 1 !0 skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Cnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Pokopališke-j, odboru Kot-Brezje, posebej g. Malnariču in sodelavcem, se(ČUnalnemu podjetju Črnomelj, ge. Nežki za poslovilne be-p0,e> g- kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste *°jno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Vsi njeni • Vsak človek je luč, eden večja, drugi manjša. (Zidar) • Ljubezen je živeča smrt in umirajoče življenje. (Francoski pregovor) Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedi in brat STANISLAV JORDAN avtoprevoznik v pokoju iz Kostanjevice na Krki Z bolečino v srcih se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Alojzu Jordanu, Obrtni zbornici Krško, Radioklubu Prekopa, ge. Tereziji Rakoše, avtoprevoznikom iz Kostanjevice, pevcem, g. Pavliču za zaigrano Tišino ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, žena Marija, hčerki Marija in Vilma, vnučka Mario in Tonči, Bogdan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 23. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, očka, sin, vnuk, stric in prijatelj MITJA GOTLIB iz Otočca Vi e^P° v,srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose-Ijjil > Prijateljem, sošolcem, sodelavcem in vsem znancem za to-^bn 6 k>esec*e’ *zrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Poki^3 zahvala vodstvu Pekarne Novo mesto, podjetju Protekt lirj J? 8- župniku za opravljen obred in pevcem za petje 'Paši in grobu. Prav posebna zahvala še družini Bevc iz Otoč-3 za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 58. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE KLEVIŠAR iz Blatnika pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala govornikoma za izrečene besede slovesa, pevkam iz Doblič in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari ate, pradedek in tast JANKO KOČEVAR iz Radovičev 7 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Najlepša hvala osebju Doma počitka, zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma in Ribiškemu društvu za nepozabne poslovilne besede pri odprtem grobu. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: sinovi Ivan, Rudi, Ciril, Branko in hči Marija z družinami N*.. Pogrebne in pokopališke "I STORITVE ? Sonja NOVAK, s.p. a! N r\ U <3 P.E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto ‘MI 0 V A f\ r»J KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU v DEŽURNA SLUŽBA NON ■ STOP | ______ 0681341 134, 06091633 954 ZAHVALA V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi brat in stric MIRO STUPICA iz Žužemberka Ob izgubi našega dragega Mira se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Lepo se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, posebno Novakovim, Kastelčevim, Pasarjevim in Orlovim, gasilskim društvom Žužemberk, Dvor, Reber, Križe in Lipje, obema govornikoma ob grobu, pevskemu zboru za zapete pesmi ter gospodoma duhovnikoma za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Sestra Frida z možem in nečakinja Ksenija z družino V SPOMIN Leto je za nami, brez tebe in vendar s tabo. Naše misli, naša srca so prostor, kjer bivaš ti, in na grobu tvojem lučka spoštovanja vedno gori. 20. novembra mineva leto dni, kar nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine najdražjega moža, očeta, ata, brata in strica STANKA ZAGORCA iz Cerovega Loga 20, Šentjernej Naš in tvoj dom je pust in žalosten. Tako radi smo te imeli, zato se ne bomo nikoli sprijaznili z resnico, da te ne bo več med nami! Hvala za vsako lepo misel, postanek ob grobu in prižgano svečo. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ¥/i\ Ti®INI W H\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ZA\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE I pr; tedenski koledar ka Lisica in pes. 26.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Kri na son- Četrtek, 23. novembra - Klemen Petek, 24. novembra - Cvetka Sobota, 25. novembra - Katarina Nedelja, 26. novembra - Konrad Ponedeljek, 27. novembra - Virgil Torek, 28. novembra - Jakob Sreda, 29. novembra - Nina LUNINE MENE 29. novembra ob 7.28 - prvi krajec BREŽICE: 23. do 26.11. (ob 16.30) risanka Lisica in pes. 23.11. (ob 20. uri) drama Dolga pot. 23.1 L (ob 18. uri), od 24. do 26.11. (ob 18. in 20. uri) ter 27.11. (ob (20. uri) zna-nstv. fantastični triler Johnny Mne-monic. 28. in 29.11. (ob 20. uri) romantični film Najini mostovi. ČRNOMELJ: 24. in 25.11. (ob 20. uri) ameriški psihološki triler Tuja vrsta. 25. in 26.11. (ob 18. uri) risan- KRŠKO: 23. in 24.11. (ob 20. uri) in 26.11. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Romanca v Miamiju. KOSTANJEVICA: 25.11. (ob 18. uri) drama Rangoon. 25.11. (ob 20. uri) družinska komedija Casper. 26.11. (ob 20. uri) romantični film Najini mostovi. METLIKA: 24.11. (ob 18. uri) risanka Lisica in pes. 24. in 25.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Kri na soncu. 26.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški psihološki triler Htja vrsta. NOVO MESTO: 23., 24.11., od 27. do 29.11. (ob 16.30 in 18. uri) ter 25. in 26.11. (ob 15. uri, 16.30 in 18. uri) risanka Poea Hontas. Od 23. do 29.11. (ob 20. uri) film Apolo 13. SEMIČ: 25.11. (ob 20. uri) in 26.11. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Čas deklištva. ŠENTJERNEJ: 24.11. (ob 19. in 21. uri) družinska komedija Casper. • TUJA VRSTA, grozljivka (Spe-cies, ZDA, 1995, 103 minute, režija: Roger Donaldson) Tuja vrsta je primer kar zgledne grozljivke: nedvomno gre za všečen, a ne ravno najboljši izdelek. Ker v njej straši in mori sovrag iz vesolja, lahko govorimo o pridihu znanstvenofantastične eksotike. In če je prvi protagonist bitje, ki ga je gensko zakodiralo nekaj iz vesolja, potem bi bilo lepo izvedeti tudi kaj več o njegovih domačih. Več fantastičnega. Žal pa o tem izvemo toliko kot velja ubogi, hlipavi dihec proti poštenemu sunku burje. Enako, kot je še tako “.žilava "pošast nezemeljskega izvora, edina predstavnica svoje vrste, šibka do mnoštva domačinov Zemljanov. Ker njeni sorodniki ostanejo lepo anonimni, za devetimi planeti in eno galaksijo, in je sama ranljiva, se mora razmnožiti. Vesolje je tako po bližnjici sestopilo na Zemljo. 1974. Zemlja pošlje v vesolje garnituro podatkov o človeški vrsti, med drugim strukturo DNK, zapis človeške celice. 20 letih iz vesolja prileti odgovor: DNK tuje vrste. Ben Kingsley, nekoč obliž za rane sveta (Gandhi, Schindlerjev seznam), vodi zelo delikaten projekt integracije obeh DNK-jev. ■Rodi se neverjetno hitro rastoča simpatična deklica Sil, ki pa v svojem telesu ni sama. Že jo s solzo stvarnika v očeh začne up-linjevati, ko mala pobegne in jo mahne - kam neki? - v Los Angeles, kjer je itak naravno okolje za vse drugačne. Mimogrede se prelevi v blond, visoko, joškato mačko in začne svoj lov na osemenjevalca. Več poskusov se konča le z erekcijo. Sicer pa se Sil, Nata-sha Henstridge, fotomodel po poklicu, dokaj lagodno izmika pred ekipo preganjalcev, ki jim njena vizija materinstva ne ugaja. Na sledi so ji: ležerni mačo Michael Madsen, poklicni eliminator od države nezaželjenih, seksa lačna genetičarka Marg Helgenberger, hardvarski antropolog, profesorski Alfred Molina in empatik, hi-per čuteči, utrujeni Forest Whi-taker. Se vam ne zdi antropolog nepotreben ? Saj ne more poznati vrste, ki je ni videl še nihče. Tri-via: kdo ježe videl, da bi si antropolog kar sam plodil material za študij?V Tuji vrsti ni niti za bris prijaznosti Bližnjega srečanja tretje vrste, vendar pa tudi ni žanrsko ozka in sicer trda kot Osmi potnik. Je pa potrditev domneve, da je ta planet še vedno v domeni moških, saj za sovražnika postavi žensko, ki je pošast, ni od tu in ne želi postati gospodinja. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje, d.o.o., Kranj, vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje IMT, Zetor, Univerza!, Fiat, Ursus.Deutz in Tomo Vinkovič. Primer: glava IMT 539 za 58.000 SIT, zaganjač Fiat Iskra za 34.000 SIT. Nudimo vam vse tipe akumulatorjev Vesna, kardane in rezervne dele za kardane. Opravljamo poporavila vseh tipov traktorjev (generalna popravila motorjev, hidravlike idr.) Rezervne dele pošljemo po pošti. Pokličite Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, a (064)331-375. 10042 TRAKTOR IMT 542, dobro ohranjen, prodam. ® (068)40-767. 10114 TRAKTOR TV 523, vitlo, plug in frezo prodam. ® (068)49-410. 10117 KABINO Univerzal 445 kupim. ® (068)49-508, zvečer. 10127 TRAKTOR TV 523 prodam. ® (061) 486-321. 10128 TRAKTOR Dcutz torpedo, 45 KM, in rabljene kostanjeve stebričke za vinograd prodam. ® (068)78-247. 10137 PREVOZNI BAZEN, 300 1, nerjaveč, izoliran, cisterno za gnojevko, 25001 in visoko brejo telico frizijko prodam. ® (068)25-860. 10144 DVOBRAZDNI PLUG in gumi voz, oboje zelo malo rabljeno, ter telička za zakol prodam. ® (0608)62-754. 10161 DVOBRAZDNI PLUG, 14 col, kupim in prodam rabljeno strešno opeko. ® (068)42-312. 10170 ZA MULTIKULTIVATOR Goldont, 14 KM, poceni prodam nova železna kolesa in jarkar. ® (068)89-290. 10174 TRAKTOR ZETOR 6011 prodam. ® (0608)43-276. 10198 ZETOR 5211, dobro ohranjen, in kiper prikolico prodam. ® (068)22-383. 10211 TRAKTOR URSUS, pogon na 4 kolesa, prikolico domače izdelave in čelni nakladaš prodam. ® (0608)43-264. 10250 PREVOZNI bazen za mleko, samona-kladalko Sip 17 in 25 prodam. Zvonko Struna, Potov Vrh lb, Novo mesto. 10276 TRAKTOR URSUS 335 ter vlečno kljuko za golf JX prodam. Jože Ravbar, Dol. Karteljevo 3 a, ® (068)28-075. 10284 n DOLENJSKI LIST [\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 170 tolarjev; naročnina za 2. pol-Ietje4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.S00 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda ISO tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefar (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. RABLJENO SAMONAKLADALKO, 14 m3, trosilec za gnoj Sip, pokončni valji ter pajka na 4 vretena prodam. ® (068)45-319. 10310 kupim ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, bukve, smreke, jelke in kostanja. ® (061)218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri. 9818 KIOSK PIKI, 2.40 x 6 m, bife prikolico ali brunarico kupim ali najamem. ® (068)27-762, od 17. do 20. ure 10322 DVE PLATIŠČI za clio kupim. Franc Nemanič, Rakovec 12, Metlika, ® 60-006. 10343 RABLJENO plinsko peč kupim. Marija Božič, Mali Podljuben 24, Leskovec, ® (0608)75-768. 10344 motorna vozila Z 101 jugo skala 55, registrirano do 7/96, letnik 1989, ohranjeno, prodam. ® (068)85-676. 10120 TOMOS AVTOMATIK, dobro ohranjen, letnik 1986, prodam. ® (068)24-608. 10122 SUBARU REX, letnik 12/85, prevoženih 98.000 km, prodam. Primc, ® (068) 26-579. 10123 GOLF, letnik 1980, ohranjen, registriran do 5.11.1996, prodam. ® (068)52-557. 10124 CITROEN AX caban, letnik 1993, sive kovinske barve, 5V, registriranm do 7/96, prodam. ® (068)65-066. 10129 ŠKODO FAVORIT, krem barve, 40.000 km, letnik 1991, prodam za 7300 DEM. ® (068)44-373 ali 44-467. 10132 OPEL KADETT TD i 1.5, letnik 1989, prodam za 12.500 DEM. ® (0608)32-966. 10134 Z 128, letnik 1985, registrirano do 2/96, prodam za 1000 DEM. ® (068)20-338. 10136 GOLF 1.1, letnik 1978, registriran do 5/96, prodam. ® (068)42-956. 10142 Ril GTL, letnik 3/1988, ugodno prodam. ® (068)65-677. 10145 OPELCORSO 1.2 i,letnik 12/92,črn, prodam za 11.800 DEM. ® (068)323-312. 10151 126 P, letnik 1987, registriran do 4/96, in 4 zimske gume prodam. ® (068)57-190. 10152 R 4, letnik 1990, prodam. ® (068)60-357. 10154 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)26-620, po 16. uri. 10157 Z 101, letnik 1984, registrirano do 7/96, prodam. « (068)52-665. 10159 R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, lepo ohranjen, registriran do 7/96, zelo ugodno prodam. S (068)25-629. 10175 R 5, letnik 1993, 5V, srebrne kovinske barve, tonirana stekla, prodam. ® (068) 84-405. 10184 R 5 CAMPUS, letnik 1992,66.000 km, 5V, dodatna oprema, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-200. 10187 TAM 2001, letnik 1977, v dohrem stanju, registriran, nosilnosti 2100 kg, prodam. Tone Matkovič, Črmošnjice 2 b, Semič. 10194 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® (068)323-107. 10196 R 4 GTL, letnik 3/87, rdeč, prva barva, prodam. ® (068)73-069. 10199 JUGO 45, letnik 7/89, rdeč, prva barva, prodam. ® (068)73-069. 10202 GOLF D, letnik 1989/90, rdeč, 75.000 km, ugodno prodam. ® (0608)67-352. 10205 126 P, letnik 12/88,46.000 km, brezhiben, odlično ohranjen, prodam. ® (068) 25-003. 10210 126 P BIS, letnik 9/90 in pograd 190 x 80 prodam. ® (068)85-700. 10212 AUDI 80, letnik 1990, kovinsko sive barve, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ®(068)23-985. 10217 Z 128, letnik 1989, vinsko rdeč, poškodovan, prodam. ® (068)85-813. 10220 R 4, starejši letnik, registriran do 9/96, dobro ohranjen, prodam. ® (068)89-009. 10222 LADO NIVO 1600 do letnika 1990 kupim. ®(068)25-085. 10223 Lado letnik 1986 ali 87 kupim. ® (068)67-069. 10228 JUGO 55 A, letnik 1987, prodam. ® (068)89-041. 10229 JUGO 55, letnik 1988, prodam. ® (0608)78-202. 10233 AX 1.4 RD, letnik 1989, prevoženih 71.000 km, prodam. ® (0608)69-289. 10235 R 5 CAMPUS, letnik 1989, karamboli-ran, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 10236 R 4, letnik 1987, rdeč, prodam za 2500 DEM. ® (068)323-683. 10240 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 4/96, prodam. ® (068)25-828. 10241 KARAMIIOLIRAN R 4 GTL ugodno prodam. ® (068)76-489. 10242 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 93, reg. do 5/96, bele barve, prevoženih 38.000 km, prodam za 9.200 DEM. Tel. (068) 21-903. Z 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)28-559, od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure. 10314 OPEL ASTRO 1.4 GL, limuzina, nikoli karamboliran, letnik 1993, prvi lastnik, prodam. ® (068)25-270. 10318 DAIHATSU TD, letnik 11 /90, na novo registriran, nove gume, nikoli karamboliran, prodam. ® (068)26-921. 10320 126 P prodam ali menjam, (letnik 1987, na novo urejena pločevina, na novo registriran). «(068)57-800. 10326 Z 750, letnik 1985, ugodno prodam. ® (0608)43-313. 10337 TAM 130T11, letnik 1983/84, registriran do 1996, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)75-851. 10338 JEEP MAHINDRA, registnan do 4/96, in kombinirko - cirkular, vrtalka, rezkar litoželezna ® (061)861-327. 10339 126 PGL, letnik 1990, druga lastnica, lepo ohranjen, prodam. ® (068)42-607. 10341 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662. 10347 TERACO, d.o.o. Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa. S (068)26-749 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: . . . CITROEN AX 1.4 TGD, letnik 4/91, temno sive kovinske barve, 81.000 km, sončna streha, ugodno prodam, ® (061) 778-122, int. 78 ali (068)20-360, zvečer. 10243 FORD ESCORT karavan, limuzino, in orion diesel ugodno prodam. ® (068)44-701. 10256 R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 10/96, in 2 m3 suhih hrastovih plohov, 5 in 8 cm, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 10258 126 P, letnik 1988, prevoženih 46.000 km, prodam. ® (068)85-844. 10264 Z 101, letnik' 1987, registrirano do 11/96, prodam. ® (0608)75-829. 10265 Z POLY, letnik 1991, registrirano do 4/96, zelo dobro ohranjeno, prodam. Jože Lavrič, Pod Srobotnikom 13, Straža. 10266 JUGO 45, letnik 1990, prevoženih 43.000 km, registriran do konca februarja, ohranjen, kot nov, prodam. ® (0608)31-223. 10277 R 5 CAMPUS, letnik 1990,56.500 km, registriran do 11/96, prodam. ® (068)26-177. 10279 LADO SAMARO 1300 S, 3V, letnik 1991, prodam. Štefan Količ, Vel. Podljuben 2, Uršna sela. 10280 AUDI 50 LS, letnik 1975, obnovljen in vzdrževan, ter zračne sirene prodam. ® (068)24-577. 10287 R 19 1.4 RT, letnik 1994, bel, prodam. ® (068)73-009. 10288 JUGO 45, letnik 1987 prodam. ® (068)22-689. 10289 R 5 CAMPUS, letnik 1990, kovinske zelene barve, 48.000 km, 5V, ugodno prodam. ® (068)28-424, popoldan. 10290 TOVORNJAK Z 31 z delom in jugo 45, letnik 1992, prodam ® (068)44-166, v soboto in nedeljo. 10293 Z 750, starejši letnik, zelo dobro ohranjeno, registrirano, in dveletno kobilo ha-noveranko prodam. ® (068)42-527. 10294 CITROEN AX 1.1 i, letnik 1993/94, prevoženih 22.000 km, prodam. ® (068) 76-387. 10296 LADO NIVO, letnik 1990, prodam. ® (068)27-168. 10297 PASSAT 1.9 D, letnik 1991, limuzina, servo volan, tonirana stekla, radio, zvočniki. Možna menjava. Cena 20.000 DEM. ®(068)46-525. 10299 JUGO KORAL 45, letnik 1988/89, ugodno prodam. ® (068)65-618. 10300 GOLF D, letnik 1989, registriran do 8/96, prodam. ® (068)89-544. 10301 R19 RT, letnik 12/93, poškodovan, vozen, prodam. S (068)25-908. 10302 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ® (068)83-664. 10303 BMW 316, letnik 1989, ugodno prodam. ®(068)22-125. 10309 R 9 GTD, letnik 1989, registriran do 8/96, in 126 PGL, letnik 1987, registriran do 9/96, prodam. « (068)42-866. 10311 GOLF, letnik 1980, registriran do 20.8.1996, v dobrem s'tanju, prodam. ® (068)42-772, po 15. uri. 10312 $$ (068)323-610 in (0:05)623-116! $ V Dolenjskem listu najdlje z voščilom Čez poldrugi mesec se bomo spet spraševali, kaj je s časom, j s da leta tako bežijo, treba bo zamenjati koledar in si, kajpak, voščiti srečo, zdravje - pa tudi dobro poslovno sodelovanje. Za slednja voščila bo Dolenjski list odmeril dovolj prostora, kei pa bomo v prednovoletnem živžavu vsi na tesnem s časom, oglaševalcem že zdaj dajemo možnost za pripravo božične m novoletne čestitke v časopisu. 0 Naročila sprejema oglasna služba Dolenjskega lista, ki seje morala sprijazniti z dejstvom, da bodo voščila in čestitke bistveno cenejše od običajnih oglasov, vsem, ki se bodo o pier novoletni objavi dogovorili do 11. decembra, pa bo priznan se poseben popust. »j« Torej, če /e vaš namen javno voščiti poslovnim sodelavcem In strankam srečo v 1996. letu - pravi naslov za to je noč in oglasna služba Dolenjskega lista na telefonskih številkah »k, N 'U JI *!0 preklici MARIJA LENARČIČ, Suhor pri Prečni, opozarjam Alojza Kukmana, predsednika krajevne skupnosti Prečna, da se mi javno opraviči zaradi izrečenih laži, ki se širijo po krajevni skupnosti. Če se opozorilu ne bo odzval, ga bom sodno preganjala. 10227 ŽARKO DUJIČ, s.p., sečnja in spravilo lesa iz gozda s konji in traktorjem, Roška c. 20, Dolenjske Toplice, z 31.12.1995 odjavljam obrt. 10332 posest PRODAMO: Hiše v Novem mestu, e v Litiji, Straži, Raki, Hrušici, Podturnu, Škocjanu, Mokronogu, Trebnjem; domačij« Mirni Peči, Trebelnem, Sevnici, Lit Birčni vasi, Žužemberku; STANOVANJA: v Novem mestu, Trebnjem, na Mirni; ZIDANICE IN VIKENDE: v okolici Novega mesta, Trebnjega, objekt turizma v Mokricah, objekt za obrt ali trgovino v Trebnjem. ODDAMO trgovino v okolici Novega mesta, Vrhovega; GOSTILNO pod Lisco. NAJAMEMO prostor do 40 m2 in 100-150 m2 za trgovino v Novem mestu in bližini; KUPIMO hiše v Novem mestu in okolici, Trebnjem, eno in dvosobno stanovanje v Novem mestu, garsonjero v Trebnjem. Posredujemo pri prometu vseh nepremičnin v Ljubljani in okolici. INTERDOM nepremičnine, d.d., Ljubljana, Kolodvorska 7, predstavništvo za Dolenjsko, (068) 78-030, (0609) 636-920. POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem provizije ne zaračunavamo. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, ® (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. V MAVERLENU pri Črnomlju prodam opuščen vinograd, 800 m2. Dovoz do parcele z vsemi vozili. ®(061)852-357. NJIVO v okolici Novega mesta poceni prodam (1 DEM/m2). ® (068)321-265. V ŽUŽEMBERKU prodamo hišo, cca 300 m2 in 130 m2 vrta, zelo primerno za gostinstvo. ® (061) 1257-314 ali 1258-061. KUPUJEMO, prodajamo, najemamo in oddajamo hiše, stanovanja in poslovne prostore. ® (064)217-570. 10153 V DEČINI pri Starem trgu ob Kolpi prodam njivo in 2 travnika. Julijana Raz-drh, Gorenji Vrh 10, Dobrnič. 10165 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH prodam parcelo, 3568 m2 ® (061)132-13-35. VINOGRAD / zidanico v izmeri 11 a, v Kotu pri Semiču, prodam. Planinc, Zadružna 8 a, Črnomelj. 10190 9 A njive v bližini Družinske vasi prodam. ® (068)73-219. 10201 HIŠO in 70 a zemlje na Podgozdu pri Žužemberku prodam. Danica Murn, Ga-brovčcc 4 b, Krka. 10207 VELIKO HIŠO za kmečki turizem in vikend - hišo z vinogradom prodam. Malik Pavel in Peter, Klenovik 23, Škocjan. ENODRUŽINSKO HIŠO ali dostopen bivalni vikend na relaciji Novo mesto -Dolenjske Toplice kupim. Šifra: »v RT«. 1 HA GOZDA s takojšnjo sečnjo cca 100 m3 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10281 V NOVEM MESTU, Na Vel. Cikavi, prodam parcelo s staro hišo v skupni izmeri 258 m2. ® (068)28-521. 10295 TREBNJE-LIPNIK! Prodam zidanico z vinogradom, 17 a, staro 18 let. ® (068)45-695. 10298 VIKEND-HIŠO, 12 km iz Novega mesta, prodam. ® (068)21-120. 10317 ČRNOMELJ Stražnji Vrh, ugodno prodam parcelo, 18 a. Možnost gradnje. ® (068)47-871. 10335 PARCELO za gradnjo ali vikend za bivanje v okolici Trebnjega kupim. Šifra: »TREBNJE - GABER«. 10336 PARCELO, primerno za vinograd in vikend v Doblički gori prodam. ® (068)57-327. 10350 prodam GOSPODINJSKI OVERLOCK Baby-lock, japonski, skoraj nov, zelo ugodno prodam. ® (068)57-537. 10351 PRODAM — RABLJEN točilni pult-šank, delno hlajen. Gostilna »Pri Lovcu«, Sela 3, Dragatuš. ® 57-491. VIDIA LISTE za cirkular, fi od 200 do 500 mm, ugodno prodam ® (061)556-808. 9843 TISKALNIK EPSON LQ lOOPro^j dv0v ® (068)42-071. .Mt 451 ČEBELE v novih panjih in pr?y j, K( prodam. Janez Trlcp, Ravnik Prl ^|[] W|) pertu. . „.oP r Sf INDUSTRIJSKO entlaricoj* jj Hana prodam. Jože Avbar, Dol. Pon'kV|j||! K( 4^* S' VEČ TELET, starih 10 dni, piniji Vii "kobilo, brejo 7 mesecev, pf^jl (068)59-086, Krvavčji vrh, ^,.„4 S1 «rr’Z- rms *-..»> . -u lA Jm »til (068)40-005. 10 Pn 4 GUME 175/70/13 ugodnoP' (|j| 0* Franc Udovč, Stopiče 47. RADIOKASETOFON, 50 W v s -podi■ in zamrzovalno skrinjo, 3501. Pr0 jjlJl (068)45-086. sodairf Hi erjavečim S,. KR prodam za 10.000 SIT. * (068)2»' [#|j 'llCr PARAF1NIRANA hrastov* 50 1, stara 6 let, z ncr:“,"i!inl DVE emajlirani posodi za shra i.((i, §t masti, 25 in 301, prodam po u8°a |jl)1 10 o ® (068)67-276, zvečer. jaIn. I * MALE pujske za odojke Pr0“ |j|< 0V PR (068)42-997. DRVA (metre ali na kubik) Prod*p|l (068)27-481, po 21. uri. riiAšie.TaTikol,.lomav,;(|C “■V.S8SSŽS«— 8 Aiwa, brezhibno, a, .vutiunu, . dodatno Do (kovček, baterije, reflektor, dam za samo 600 DEM. ™ |0>\ po 15. uri. (.(opP j H GOBELINE v okvirjih, >r dvobrazdni plug, malo rabljen. V jj], »Tp ® (0608)78-368. ,5«'! C*11 ALUMINIJASTA PLATIŠČ*^ 1 dobro ohranjena, ugodno Pr£>0 jOl (068)64-005. * tonrfSJJl TR AJNO ŽAREČO PEČ, »a'V % no, prodam. ® (068)68-015. pof" : KINOPROJEKTOR Univ" „ «A m/m, / zvokom in platnom, P |0*! * ^ (0609)62.1-28^^, . ^ ^ ^ PRAŠIČA, 230 kg, prodam Ion, Gregovce 18, Bizeljsko. .0irf, p. PLETILNI STROJ Singer ■ a «A in vso dodatno opremo Pr°d |(j ((j’1'*! (068)65-311, dopoldan. Al GORSKO KOLO Whe*W'p ~ novo - 30 %) in gliser Elan DEM prodam ali menjam za1 40,^ nalnik. Aloj/. Zagorc. Koštial0 |(J i mesto. w,’ 4 STRANSKI profilm jA VVeinig takoj prodam po p ((,a£„ji<< jh car,MSsc.'ss^iSf OVNA, starega eno leto,?3 u — A (068)24-249. . i razrez N rodam *“ '5 % s; DVE tračni žagi za r in trifazni cirkular prodam-0|”‘ 789 ali 322-654. .jajJ JO' MLADO KRAVO za zak°Lg)1»J V P'U hlevskega gnoja prodam ^ MLADO KRAVO s telet krma, prodam. ® (068, TELIČKO, staro 10 dm. dam. ® (068)75-173. Franc Grabljevic, ČeSencc I8, OGRODJE štedilnika, bojlerjem, in Šrotar proda111 • 0, ' ^ > fran, Gotna vas 2 a, Novo J)87- pf Vi Cpi V Nn A >kl; Rl (06 i Ir! oda*6’ ^^iviUAKUMULACIJSKO PEC in 10H' v sJopenjSki ventilator prodam 3? (068) led* -514- lefl&J ^S^scdežno garnituro prodam U2 M • LtllNU nerjavečo pripravo 310-J 'n ulivanje sveč prodam. 3? ^»Jc in !0!j SjJ-,6°- 10269 310'J Wh- 1REJSO SPALNICO, hrastovo, z W n, ICan'i, in šivalni stroj Bagat z omari-■oda* o^m. ® (068)21-941. 10272 lOjj za v dnevno sobo prodam. 7? a dam _170 kg, domača hrana, pro-I0'3i f°68)85-836. 10275 JELICO, črno - be *tli, • Mi, ■----------- belo, v 7. mesecu bre- leto« '•Prodam. ® (068)25-248. 10278 Id. f,,. , VO in prašiča za |0H rt,er Mali, Šmihel 42, No 'lf' •fi .f . rj„„ " 10305 i),P k ,BRo OHRANJENO kuhinjo pro-K 1 ‘“dl po delih. ® (068)21-985. 10306 kfl lito p MOaKLIMULACIJSKO PEČ ugo- tofi ® (068)81-184. 10307 l’ ^inslf- (desni), trajno žarečo peč, 5* J ^ * ^ekcc, vse dobro ohranjeno, pro-ii0''j ^ 30.000 SIT. • rnAo\ziQ ti i Z Kad. 10308 r*M lOlSic JENO SPALNICO prodam za # ^ S|T. ® (068)21-865, pooldan. (im.Ajn° ŽAREČO PEČ za 10.000 SIT bj1",* (0608)75-138. 10316 •CELJENE strešne salonitke CJ* gnoj prodamo. “ fiJCA FRIZIJCA, starega 14 dni, in BICa za zakol prodam. ® (068)45-355. tD,„„ 10231 »KAVO za zakol, staro 4 leta, 3 prašiče, ^*V8°^8^domačcž8anj 10232 ««)SSo.E OVČARJE Pr°danJo2® sl?re ® tec*nov, 'n prašiče za ,polovice’ domača reja, prodam. K^52- * 10238 LEMENITEGA KOŠTRUNA, starc- >r A1?.’le*kega 60 kg, prodam. Jože Špi-j Lvfa vas 17, Novo mesto. 10239 tSNfc HRIRKI L, primerne za vse vr- ^«.amo! Engcl Bnk’ Ratj55i druot^^P SIVKO, 8 mesecev brejo z »“»teletom, prodam. S? (068)89-141. “1ATONIČNO HARMONIKO Žckt-„'d"ovo-tcr jugo 45 AX, letnik 1988, 15 i.0?’ Slavko Jerman, Gor. Laknicc jžni??08- 10247 *'«««)78 058KROMP,R dCZiFC Pr"d024g P (068)49-711. (068)342-506. f6., , 10319 Ut 1^'CE, težke 120 - 150 kg, in puj- !«■ a It irtL '-E, težke 120 - 150 kg, in puj-|(J Ijj' 'žke nad 25 kg, prodam. ® (068)73-K tj, . 10321 Na m'O simentalko, staro 8 tednov, ' ' ,--m.ivmuino, aiuiuu tvuin u'Č ^^^kupim tele, staro 10 dni. ", Nov ® " BELEGA bikca, starega 10 tii?, Sj'Prodam. ® (063)783-188. 10324 A Nn’ Lz-NO kotno garnituro, dobro j) V J'n°. ugodno prodam * (0608)51- 4 N Lf1’' BSBUSCH, nerabljen, pro-0® , VE?, 'n lokal, primeren za skla- II T ’ Isovcm mestu oddam. * (068)24- /a BlOsr_„ '°156 I Nvori rORE za trgovino, skladišče ali ..USA. “unio (068)89-251. razno , \i za trgovi \n oddam. ®( ^ A'tl OSTARELI, sami in brez svoj-J Lll01cJlrad' preživeli svojo starost v lc-sc frmprej oglasite zakonce- Ž'lrli IV ANJE in 3 polsovne prostore C |jlj ■ Črnomlja prodam * (0609)622-10169 A t3Pti{»„ ' r t%a •• ENA črna mucka (mladiček), A ffbrlk družabna, išče topel dom '2 ,rt(JH.J.lldch * (068)26-524. 10193 y M) vi;1,1 SEM REGISTRSKO TA- rtj prp„si"’- 10234 na*(068>85-69'8:' 1 '“>«vV,RAM angleščino in francoš- ^(068)24-071. 10260 ♦te LOKAL, 31 m2, v centru Črnomlja, oddam v najem. ® (068)52-030. 10270 OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, Gor. Kamenje, vam nudi kuhane in pečene krače, suhe klobase, pečenice, ncdelja-ska kosila. Sprejemamo naročila za silvestrovanja! ® (068)24-107. 10274 KDOR je pripravljen izdelati in montirati kovinsko ogrodje za police, naj pokliče na ® (068)22-628, od 15.30 do 16. ure. 10342 STEKLARSTVO SELIŠKAR zastek-ljuje vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravlja ostala steklarska dela. ® (061)272-381. 10348 službo dobi n Jasica za zakol prodam. & (068) SVIM 10251 , 'NJO za zakol, domača reja, ugod-"Prodam.* (0608)75-405. 10254 AKUSTIMULATOR, nov, ugodno 5nm * (068)20-291. 10257 lito,. L sadjevca ugodno prodam. ® Ten325' 10261 'tRMOAKUMULACIJSKO PEČ in 10263 10267 zakol prodam, ivo mesto. ŠTIRIVRSTNO HARMONIKO, do-""ranjcno, prodam. ® (068)78-053. Dve 10291 fttova, "REJI KOZI in kozla prodam. W lETn0' " 10292 1P staro telico in brejo telico pro- \,f!!l bAf(°68)41-016. 10304 kiL?ANo SENO, pujske do 20 kg in )v*j3l0fon< 318, letnik 1982, prodam. ® OJ »M »M iš si g £ c -S II g si g a E« E-č “e E -S o m cr> oo CM ss? !5< i i i CM O CD CO CM CO CO o CD E o »o 2 ?! —■ • <1) o •*-> LO - «? O *\j C\l « S ■sil 5.2. §5 -C- ‘I \l/ 03 E o > o Z CVETLIČARJA ALI CVETLIČARKO zaposli renomi-rana cvetličarna v Novem mestu. Telefon: 068/ 323-560. čaBakurrj Novo mesto. Podbevškova ulica 5 (na Cikavi) tel.: 068/23-826, 22-288 faks: 068/322-625 UGODNO TRAKTORJI Lij! »je univen/m na 703 DT, 643 DT, zalogi; 445 OTC, 640 DTC MOTORNE ŽAGE AKCIJSKA PRODAJA m ZASTOPNIK za prodajo IN0X CISTEREN IN SODOV za mleko e prodaja na debelo in drobno POPUST 5% GENERALNI ZASTOPNIK za prodajo IGLAND NORVEŠKIH GOZDARSKIH VITLOV GUME — tovorne in traktorske AVTOPLAŠČI — brezplačna montaža — velika izbira SNEŽNE VERIGE ZA VAŠ AVTO - AKUMULATOR — 24-mesečna garancija — prodaja na debelo in drobno — odkup odpadnih akumulatorjev in odpadnih svinčenih surovin PUHALNIKI ZA SNEG-LEVATORJI LABIN PROGRES, MUTA, GOLDONI UGODNO NOVO - RASTLINJAKI RASTLINJAK dolžina od 2 m — 20 m AGREGATI ZA PRANJE POD TLAKOM LAVOR WASH, PAVARINI, BRAVO POPUST 5% VSE NA ENEM MESTU — V NOVEM MESTU FINANČNO RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja, obrtnike in samostojne podjetnike, nudi podjetje z bogatimi izkušnjami. Telefon: 068/323-560. DOLENJSKI LIST imsifffegtKifl&g tel. (068)323-610 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto poceni objavo v po rt 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU WEBAST0 - EBERSPACHER Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: 0MNIA TRADE, s.p., Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 n 061/159-76-08 GRADBENI MATERIAL Gradbeni material, material za vodovod in centralno ogrevanje. Vedno na zalogi po ugodnih cenah z dostavo na dom. Zrno, d.o.o, Raka o (0608) 75-410, 75-086 KMETIJSKI MATERIAL Umetna gnojila, zaščitna sredstva, semena, vse vrste krmil, koruza, ječmen, sončnične tropine za krmo. Zrno, d.o.o., Raka, ir (0608) 75-410, 75-086. DOLENJSKI LIST PORTRET TFC,A TECJIMA Alojz Hoznar St Belokranjske vinske gorice so ostale gole. Še tistih nekaj listov, ki so vztrajali na trtah do nedavnega mraza, so vetrovi raznesli po vinogradih. Toda pozornemu opazovalcu ne uide, da se tu in tam na trtah še pozibavajo grozdi. A ne zato, ker bi j ih spregledali nevestni trgači, pustili so jih vinogradniki, ki se niso zadovoljili zgolj z redno ali pozno trgatvijo, ampak upajo, da bo vreme naklonjeno njihovi zamisli o ledenem vinu. Med te sodi tudi Alojz Hoznar iz Ručetne vasi. V njegovi zidanici v Ručetni gori nad domačo vasjo namreč že zori vino redne trgatve, "šmi" - kot rečejo tukajšnji vinogradniki v svojem narečju - mošt pozne trgatve, medtem ko grozdje renskega rizlinga še vedno čaka v vinogradu za ledeno vino. Hoznar ne sodi med največje belokranjske vinogradnike, še manj med tiste, ki bi lahko živeli zgolj od vinogradništva, saj je z dva tisoč trtami predvsem veliko dela in malo zaslužka. A na nedavnem martinovanju v Črnomlju so ga proglasili za najboljšega vinogradnika. Za šest vzorcev mladih vin, ki jih je dal v oceno, je dobil eno veliko zlato, srebrno in bronasto medaljo ter tri zlate. Alojz pravi, da ni zbiratelj priznanj, čeprav jih ima doma že velik kup. Zanj je pomembno predvsem mnenje strokovnjakov. Zaveda pa se, da dobro vino z lahkoto proda, medtem ko s pridelkom, ki bi ga ocenjevalci izlo- čili, ne bi imel kaj početi. Alojz, ki je bil pred tremi leti eden od začetnikov črnomaljskega martinovanja, katerega glavni namen je, da ocenjevalci opozorijo vinogradnike na napake mladih vin, ki jih je še moč popraviti, pa se je pomena kakovosti pri vinu zavedel že veliko prej. V vinogradu, ki je pri hiši že od nekdaj, je pred trinajstimi leti začel kraljevino, žametno črnino in nekatere druge stare sorte, kot jim sani pravi, nadomeščati z vrhunskimi sortami kot so sovinjon, renski in laški rizling, beli pinot, šardone. A prizna, da s še tako dobrimi sortami ne bi bilo pravega uspeha, če ne bi bilo znanja. “Za kletarske poduke smo hvaležni predvsem dr. Juliju Nemaniču, čeprav vinogradnikom, ki smo v glavnem samouki, zadnje čase vse bolj manjka znanja za kletarjenje vina pozne trgatve, ledenega vina, izbora, ”pravi Hoznar, prepričan o tem, da je kletarjenje prava znanost in umetnost. Vendar Alojzu ob sladkosti, ki jo pušča v ustih žlahtna kapljica, nemalokrat ostane tudi priokus grenkobe. “Delo vinarjev in vinogradnikov ni ne dovolj plačano ne spoštovano. Če ne bi imel tolikšnega veselja s trto, ne bi delal vinograda. S trto pač moraš živeti, če hočeš, da ti da dober pridelek. In tako kot trta je tudi vino živa stvar. Živina v hlevu muka. Trta in vino se sicer ne oglašata na la način, zahtevata pa še skrbnejšo nego kot živali. Zlasti mošt je kot dojenček, " razlaga Hoznar. Ob tem pa mu misli neprestano uhajajo na to, da bi začel svoje vino sam prodajati, kar bi bilo po njegovem bolj pravično zanj in ugodnejše za kupca. Razmišlja celo o kmečkem turizmu, čeprav potoži o mačehovski pomoči tistim, ki so pripravljeni za razvoj na podeželju. Ob vseh teh bridkih spoznanjih pa je srečen, da ima oporo vsaj v domačih, v ženi Ivanki ter sinovih Petru in Urošu. In ko jih pohvali, si ne more kaj, da ne bi priznal svoje drobne laži: da je eno izmed zlatih medalj z letošnjega martinovanja, ki jo je pripisal sebi, v resnici dobil njegov 13-letni sin Peter, ki je poskrbel za predelavo belega pinoja. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Izlet naročnikov Dolenjskega lista Na zadnji izlet v letošnjem letu bomo krenili na Gorenjsko. Po ogledu zanimivosti v Kropi (kovaški muzej), Radovljici (čebelarski muzej) in na Bledu (v dvorcu Grimše razstava pletenin) bomo popoldne in večer preživeli, kot se pred novim letom spodobi - z zabavo, nagradnimi igrami in plesom v Bohinjski Bistrici. Odhod bo v soboto, 16. decembra', ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje. Program izieta in poiožnice za plačilo boste prijavljenci prejeli po pošti. V ceno 3.500 tolarjev za naročnike in 4.500 tolarjev za ostale (z možnostjo plačila na dva obroka) so všteti prevoz, strokovno vodenje, zavarovanje potnikov, malica in večerja v Bohinjski Bistrici. Vse, ki še ne veste, kje bi preživeli zadnje dni letošnjega leta in prve dni leta 1996, vabimo v Pariz. Za 5-dnevno doživetje tega velemesta bodo naročniki Dolenjskega lista morali odšteti 275 DEM, ostali pa 20 DEM več. S programom in podrobnostmi vas bodo seznanili v turistični agenciji Mana. S prijavami za decembrski izlet na Gorenjsko pohitite, ker je število sedežev v avtobusu omejeno, sprejemamo jih na telefonskih številkah: 068/321-115 in 068/323-610. Na izJet vas torej vabita manJp turistični. OKjencijcL DOLENJSKI LIST Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Ali dr. Vida Čadonič-Špelič hodi le po sejnino? - Policist ni dal potrdila za denarno kazen - Gospod Lukšič naj preneha ■ Mavretič ne bo dobil milijona mark Mirko iz Novega mesta sprašuje, zakaj se glavna tajnica SKD dr. Vida Cadonič-Špelič ne udeležuje sej občinskega sveta, saj je bila izvoljena. “Slišim, da kdaj pa kdaj skoči za pol urice na sejo, nato pa izgine. Ali vsakič dobi sejnino? Knafeljčeva gospa iz Novega mesta mora večkrat na pregled v diabetično ambulanto bolnišnice v Novem mestu. Zadnjič je bila 10. marca in je skupaj z drugimi čakajočimi na hodniku skorajda zmrznila. Prosi direktorja, naj si enkrat čakanje pred to ambulanto ogleda in razmisli, da bi prostor za ambulanto našli kje drugje. Jožico iz Novega mesta je prejšnjo soboto ob 15. uri na Seidlovi cesti v Novem mestu ustavila policijska posadka zato, ker je s svojo “bolho” peljala nekaj hitreje, kot bi smela. Priznala je prekršek DOLENJSKI LIST! Novinarji< Dolenjskega listu sii želimo: še: več sodelOvartjjti z bralci Vemo*, dihje težko>pisar ti zalo pa: je lažje telefonirati: Če vas kaj žuli, če bi, radii kaj j spremeni Ih, mordit kogth polh valUti allipalbopozotimam nimiv dogodek, iždomačili km: jev,, pokličite nas! Prisluhnil ti vam bomo,, zapisali, morda dali kakšen nasvet. iti po možnosti: poiskali odgovor na, vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek, med IB. m l 9. uro na te-tefonskištevilki(06H)323-6()h. Dežurni novinar vam bo rad: prisluhnil: in kazen v višini 3.000 tolarjev tudi plačala. Šele potem, ko je odpeljala, se je spomnila, da od policista ni dobila nikakršnega potrdila. V prejšnji rubriki se je naš bralec zelo razburjal nad organizatorjem propagiranja Male klinike cinizma. Tokrat je imel naš klicatelj S. T. iz Novega mesta drugačno mnenje. O risanju znakov po cestah in hišah centra Novega mesta ni rekel nič, o novi oddaji novomeške televizije pa se je izrazil zelo pohvalno. Manj pohvalnih besed pa je na račun Revoza izrekel Drago Mirt. “To je ekološka bomba Dolenjske. Inšpekcija je bila že velikokrat na obisku, pa ni bilo nič iz tega,” pravi. Gospa Resman iz Kandijske ulice v Novem mestu je ena redkih, ki je v to rubriko poklicala zato, da bi pohvalila. Ne ve koga, vendar ji na novo poasfaltirani odsek stare Zagrebške ceste spet omogoča normalno spanje. Stane Muhič iz Koroške vasi 11 je bil že nekajkrat na Komunali in zaman prosil kontejner za smeti. Sedaj je za šest hiš ena posoda, v katero njegov sosed meče tudi plevel, zato se hitro napolni. Zagrozil je z odpovedjo plačevanja odvoza. Stanko s Pivke, naš stari znanec, je dejal, da ga že dolgo skrbi stara cesta, ki pelje po desnem bregu Krke od Novega mesta do Šentjerneja in Brežic. Vsak dan je slabša. Poklical nas je Štefan Pust z Daljnega Vrha, vnuk najstarejšega Dolenjca Andreja Cesarja, ki gaje naša novinarka predstavila v prejšnji številki. Povedal je, da je v zapisu nekaj napak: medicinska sestra ni hčerka stoletnika, temveč vnukinja, pa tudi Rado ni njegov “Slutnja device” sluti, kaj bo z njo‘ j Dolenjska zakonca Uršič iz Portoroža sta zakonita lastnika louvrskega Landellovega platna “Slutnja device”, ki ga Francozi hočejo nazaj - Začasno v trezorju banke^ ZA VAŠE ZDRAVJE NOVO MESTO - Agencija Popolno zdravje organizira 25. in 26. novembra v Novem mestu zdravljenje hrbtenice, sklepov, mišic in drugih težav, zdravil bo kiropraktik in bioenergetik Vitalij Zakra-jevski. V Domu starejših občanov v Novem mestu pa potekajo ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih sprostitvene vaje pod vodstvom Anice Janežič Mikec. Za oboje je potrebna prijava na tel. 068 28 250 zjutraj ali zvečer. PORTOROŽ - Znana je že nenavadna zgodba o stari umetniški sliki francoskega slikarja Charlesa Landella “Slutnja device”, ki je bila v začetku stoletja razstavljena v pariškem muzeju Louvre, leta 1920 pa so jo posodili francoskemu veleposlaništvu v Beograd, od koder je pred ali med drugo svetovno vojno do nedavnega izginila. “Slutnja device” je bila zadnjih 8 let v stanovanju portoroške druži-ne ursic, m čeprav je ta o ICm koj obvestila pristojne v Franciji in še ostale, so g. Uršiča kriminalisti letos oktobra lažno ovadili prikrivanja ukradene slike. Uršičeva - Marija je doma iz Rosalnic pri Metliki, Anton pa iz Krmelja - sta povedala, da se že dolgo ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem starin, lepih umetniških del in podobnega, do dragocene Landellove umetnine pa sta prišla čisto po naključju. Zanjo sta izvedela od nekega Beograjčana v ljubljanskem hotelu Ilirija, kjer so se zbirali numizmatiki iz vse Jujgo-slavije. Leta 1978 sta za sliko odštela 12 spominskih zlatnikov Avnojske Jugoslavije, kar je bilo približno 24 tisoč mark, in jo prepeljala v Portorož. “Zanjo sva skrbela 8 let, dala sva jo temeljito prenoviti - platno in okvir, saj je bila poškodovana. Kljub temu da smo doma v strokovni literaturi našli sliko Slutnje Brezmadežne, nismo mislili, da gre za original, pač pa le za dobro Landellovo kopijo. Umetnino smo fotografirali in skupaj z dodanimi kopijami iz slikarskih leksikonov in pismom poslali v Louvre, vendar od leta 1987 nismo dobili nobenega odgovora ne iz Louvra ne s francoske ambasade,” je pripovedovala Uršičeva. Leta 1993 sta Uršičeva tudi dvakrat telefonirala na kulturno ministrstvo v Pariz, a se ni nihče odzval. Medtem pa so, brez vednosti zadnjih lastnikov slike, potekali pogovori med Francijo in Slovenijo ter posameznimi ministrstvi in jasno je bilo, da gre za slavni in dragoceni original Landellove “Slutnje device”. Iz Louvra so v ljubljansko Narodno galerijo sporočili, da si ponovno želijo dobiti nazaj svojo lastnino, seveda s prijateljskim dogovorom o ponovnem odkupu slike, toda Uršičevi o tem niso nič vedeli. Anton je iskal informacije na slovenskem kulturnem ministrstvu, pri veleposlaniku Francije v Sloveniji, toda pametnih odgovorov ni bilo. Kljub temu da mu je aprila 1993 minister za notranje zadeve Ivo Bizjak zagotovil, da v njegovem primeru ne gre za kaznivo dejanje, so se letos sredi oktobra v stanovanju Uršičevih znašli kriminalisti,ki zasegli sliko in jo odpeUa* pokrajinski muzej v Kopru, g- 'V tona pa so na podlagi lažnih u tev pripeljali pred piransko so šče. Zapletov potem ni bilo " konca ne kraja. Po 3 konca ne kraja. Po j le , ,,Z. “Slutnja device” spet smela mov v Porotorož”, sedaj PaJe mpšppp n m varnem V lCOp^S mov v rorotoroz , seuaj p« j-mesece na varnem v kopts bančnem trezorju. ...... Danijel Starman, odvetnik žine Uršič, je odkril kar nekaj1) inenneti Fraru’lia 71lhtCV3 ^ šič, je odkril kui jasnosti. Francija zahteva . drugih dimenzij (143 krat , *: — i,n* Uršičeva, p , drugih dimenzij (143 krat timetrov) kot je Uršičeva, tega pa Francija ni nikoli tay. la slike “Slutnja device” za 0& Ijeno. Vse to seveda terja tem J to preiskavo, čeprav franc strokovnjaki trdijo da je š ^do dvomilo original. Uršičev, da mora Francija sliko, ki je J. kulturni in zgodovinski spom dobiti nazaj in so za pamete govor in pošteno odškodnina, da glede na to, kar je dejala M3" ja Uršič, da za zdaj ni nikpS3 francoske ne z naše strani, bolj zanesljiva sodna pot- NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA ČRNOMELJ - Arheolog dr. Phil Mason s svojo ekipo že približno en mesec nadaljuje z arheološkimi raziskavami pri novem pastoralnem centru v Črnomlju. Hkrati preverjajo tudi plasti na župnijskem vrtu pod župniščem ob Lahinji. Doslej se je pokazalo, da gre za grobišče iz pozne antike (5. do 7. stol.), odkrili pa so dva grobova, ki sta presekala železno-dobno naselbinsko plast. S temi odkritji se je ponovno potrdilo, kako močna je bila v preteklosti naseljenost tega dela sedanjega Črnomlja. “SLUTNJA DEVICE" NA VARNEM - 8. novembra so “slutlfjqi, vice”, ki jo je leta 1895 na Salonu kupil francoski cesar Napoleorl Marija in Anton Uršič odpeljala v bančni trezor v Koper. KRKA ZDRAVILIŠČA HOTELI 0T0CEC Plesno zabaviščna restavracija 1 \ sin, pač pa vnuk. Žena stoletnika je med mrtvimi že 40 let, ne le 30, kakor je bilo zapisano. Bralec R. P. iz Šalijeve ulice v Novem mestu v naselju Brod je slišal, daje njegova krajevna skupnost Drska med najbolj premožnimi. Po tej poti prosi vodstvo, da za zimo poskrbi za nekaj lopat peska, saj njihova cesta ob zimskih večerih postane prava drsalnica. Bralka E. R. iz okolice Novega mesta misli; daje že dovolj žaljivih prispevkov, ki jih posreduje v Dolenjski list gospod Lukšič v zvezi s Petanovo knjigo o Titu. Za konec pa še to: Milan Zvon-kovič iz Metlike je povedal, da je prebral v Delu in da se po Metliki splošno govori, da je bilo Jožetu Mavretiču iz Drašičev obljubljen milijon mark za njegov kmečki turizem. Še več: da je pomoč v obliki nepovratnih sredstev dobil že trikrat in da si je za ta denar zgradil večjo vinoteko, kot jo ima Metliška klet. Drugim so prošnje za podobne zahteve zavrnili, občinski svet pa naj bi zavrnil tudi zadnjo naložbo za turizem Mavretič, vendar je župan Branko Matkovič zatrdil, da bo denar vseeno dobil. Metliški župan je zadevo takole pojasnil: Občina Metlika je za republiška nepovratna sredstva prijavila tri svoje projekte, med katerimi je na prvem mestu ureditev vinske ceste od Metlike do Drašičev s priključki. Za ureditev zidanic in ponudbe ob vinski cesti bodo v prvi vrsti dobili pomoč tisti, ki imajo že danes takšno ponudbo, seveda pa bo to urejala posebna komisija na osnovi prošenj. Kmečki turizem Mavretič pri tem ne bo nikakršna izjema. J. P. V petek, 24. novembra od 20. ure dalje ansambel Objem in plesni turnir slovenskih plesnih šol za pokal Otočca. Sponzor večera turistična agencija INTERFLASH iz Novega mesta. Vstopnine ni. Vabljeni na plesne večere in v Casino Otočec. KAKO SO LIČKALI NEKOČ - Na osnovi raziskave na terenu, vodil Zdravko Dušič, sicer mentor folklorne skupine, so pevCj -]t f VOUll ^uravna uusiL, ml c/ meni ut juiniurric trutyine, . ]ii loristi artiškega kulturnega društva uspešno predstavili, kako -Artičah in okolici včasih kožehalo. Oder so spremenili v P°' pa kožehali, peli, se zbadali s šalami in pripombami v narečju, P 0tr pa še zaplesali in prikazali nekaj šaljivih iger. Prireditev je iskovalce spomnila mladosti, mlade pa prepričala, da so W starši znali zabavati. K uspešnosti so veliko prispevali tudi < ^(t jevnega turističnega društva pod vodstvom Marije Haler m osnovna šola. (Foto: B. D. G.) N % S S S "'tis »ih- h kat S > M fMW uram ANEkdOTE iN pRkjodE ZApiSAl Jože DuIar Driska Mladi pesnik Milja Šarabon je včasih prav z lahkoto pisal verze, saj se je kasneje lotil celo pisanja sonetnega venca sonetnih vencev (225 sonetov). Seveda pri tem ni moglo biti vse do kraja zrelo. In ko je tako nekega jutra ves v ognju privihral v pisarno kulturnega urednika Slovenca dr. Tineta Debeljaka, je že pri vratih vzkliknil: “Urednik, kar pomisli! Minulo noč sem napisal cel ducat sonetov! Verzi so se mi kar vlivali!" Tine Debeljak pa popolnoma mirno: "Driska!" Je to vaša kuharica? Kot so grški pesniki imeli svoj vzor in zavetje pri bogu Apolonu, tako je tudi duhovnik in pesnik Leopold Povše, po rodu iz Žužemberka, našel svoj vzor v svetnici Ceciliji, zavetnici glasbenikov in pevcev, ki jo umetniki navadno upodabljajo s harfo ali citrami v rokah. Tako je Povše leta 1966 izdal pesniško zbirko Moja Cecilija. Nadškofu dr. Jožefu Pogačniku pa se ta naslov ni zdel preveč resen in primeren, pa je pesniku nekoč dejal: “Ja, Povše, pa tista vaša pesniška zbirka: Moja Cecilija! Ljudje bodo mogoče mislili, da je to vaša kuharica!" Ali naj metlo zavijem? Novomeška profesorica geografije je pri trgovcu Zoretu kupila metlo. Prodajalec, njen nekdanji učenec, s katerim se v šoli nista preveč razumela, jo je pikro vprašal: “Gospa, naj vam metlo zavijem ali jo boste kar zajahali?" / » SMEH. » "V JE pot Šale izbira Bojan AL/ Razlog no- “Zakaj že nekaj m e scc A jel3 I ko zamaščen in zctic tako zamaščen buk?” it' “Svoji ženi na Iju^Ljl& pravi, da, dokler bom L t ^ maščen klobuk, ne bo s ^ noj ven. Vidiš, pa ima^ grem, kamor hočem. Zdaj ve Turist, ki se je vrnil ^ Vedno sem se spras V it#' kaj Angleži pijejo sem končno na izletu je LjhA Samo enkrat sem P1'.|0j;čl turško kavo, pa mi je b zakaj pijejo raje čaj. Je razlika poročil? Jaz že ne vdove." 5S^ Drugi: “Še vedno je(„ kot biti prvi mož vdove- I