mm
Smo na pragu turistične' sezone. Turistični strokovnjaki pri nas napovedujejo, da bo boljša od lanske. Tudi na Bledu, od koder je posnetek, so enakega mnenja — Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 40
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Gl avni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 27. V. 1975 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Gorenjsko stališče: enaki kriteriji za vse
Ob pravkar iztekajočem se petletnem programu na Gorenjskem ugotavljajo, da so dobili precej manj denarja za ceste, kot je bilo začrtano v programu
Pred današnjo sejo skupščine republiške skupnosti za ceste so se v četrtek v Kranju sestali delegati skupščine gorenjskih občin in razpravljali tako o uresničevanju srednjeročnega kot letošnjega programa gradnje in rekonstrukcije cest. Pred tem pa se je v torek sestal izvršni svet škofjeloške občinske skupščine in prav tako razpravljal o cestni problematiki.
Na četrtkovi seji skupščine gorenjskih občin je bilo pojasnjeno, da v Sloveniji tik pred iztekom srednjeročnega programa gradnje in rekonstrukcije cest manjka prek 190 milijonov novih dinarjev. Do primanjkljaja je prišlo predvsem zaradi podražitve del in zaradi zmanjšanega odstotka sredstev za ceste pri prodaji bencina. Pred zadnjo podražitvijo bencina je bilo namreč za ceste namenjenih 17,5 odstotka ali 56 par od vsakega prodanega litra bencina. Po podražitvi pa se je delitev zmanjšala na 12,5 odstotka, kar zdaj znese 65 par od prodanega litra bencina. Pred današnjo sejo skupščine republiške skupnosti za ceste v četrtek v Kranju tudi še niso vedeli, ali bo skupnost dobila premostitveni kredit za manjkajočih nekaj več kot 190 milijonov dinarjev.
Će premostitvenega kredita ne bo, ali tudi če bodo le-tega dobili, se kaj lahko zgodi, da bo treba prvotni srednjeročni in s tem v zvezi tudi letošnji program gradnje in rekonstrukcije cest v Sloveniji skrčiti. Ker je bil pred časom v republiki zaradi pomanjkanja denarja že v razpravi eden od predlogov za skrčenje programa, so se gorenjski delegati in delegati skupščine gorenjskih občin v četrtek dogovorili za nekatera stališča. Ugotovili so, da je Gorenjska v primerjavi s cestnim omrežjem v Sloveniji (gorenjsko omrežje predstavlja v republiškem 11-odstotkov) dobila najmanj denarja oziroma precej manj kot je bilo začrtano v srednjeročnem programu. Zato so sklenili, da je ob sedanjem primanjkljaju treba izdelati enake kriterije in omejitve za vse regije. Prav tako mora republiška skupnost upoštevati podražitve in revalorizirano vrednost posameznih objektov. Gorenjski delegati bodo danes zagovarjali stališče, naj v prihodnje občine pri gradnji in rekonstrukciji regionalnih cest sodelujejo s 30 do 50 odstotki sredstev. Pri določanju prednostnega reda pa je izgradnjo in rekonstrukcijo regionalnih cest treba obravnavati ločeno od magistralnih. Prav tako bodo zahtevali, da je zaradi aprilskih poškodb treba ceste čimprej usposobiti za promet. Denar za to pa ne bi smel bremeniti investicijskega in rednega vzdrževanja, pač pa je treba zagotoviti dodatna sredstva. Skratka, stališče Gorenjske je, da se sredstva za vzdrževanje ne smejo zmanjšati in da se predvsem letošnji program za dela na Gorenjskem ne sme bistveno okrniti, saj je kot rečeno, Gorenjska že doslej dobivala najmanj. Razen tega pa nameravajo gorenjski delegati opozoriti, da je treba spremeniti sedanje delitveno razmerje za ceste pri prodaji bencina.
Na seji so izrazili tudi nezadovoljstvo, ker posebna skupina, ki je preučevala nastali položaj in jo je imenovalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin, od ustreznih služb v republiki ni mogla dobiti podatkov o dosedanjih cestnih delih v drugih regijah. Opozorili so, da mora tudi republiška skupnost za ceste upoštevati javnost dela in podatkov.
Podobna so bila stališča tudi na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine. V Škofji Loki so zaskrbljeni predvsem zaradi nejasnosti, kako bo z gradnjo bodoče tako imenovane uranske ceste v Poljansko dolino, kaj bo z asfaltno prevleko na relaciji Zali log —Petrovo brdo in kaj bo s tretjo fazo ^adaptaciiezeloobremenjene vpadnice Jeperca — Šk°fui^L<>ka.
SEJEM SREDSTEV IN CIVILNE ZAŠČITE - Kranj, 26. maja - General-polkovnik aviacije in pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Ivan Dolničar je danes dopoldne odprl tretji sejem sredstev in vuilne zaščite V Kranju. Opremo in sredstva za eivilno zaščito razstavlja na se/mu prek 60 proizvajalcev iz cele države in tujine. V okviru sejma, ki bo Odprt do 30. maja. bo tudi vt-č prireditev. Tako bo v sredo, 28. maja. ob 17. uri na sejemskem prostoru velika vaja vojaških in civilnih gasilskih enot. - A. Ž. — Foto: F. Perdan
Praznovanje dneva mladosti seje v kranjski obč,ni začelo v soboto dopoldne s svečano prisego vojakov kranjske garnizjje ter mladink in mladineev -prostovoljcev v partizanskih enotah. Več kot 1000 vojakov in približno 300 mladineev - prostovoljcev, ki so se zbrali na Trgu revolucije v Kranju je najprej pozdravi/ predsednik občinske konference Ciril Sitar, slavnostni govor pa je imel podpolkovnik Momčilo Marjanae. Na sliki so mladinci -prostovoljci pri podpisovanju svečane zaobljube. (Ib) - Foto: F. Perdan
VoUjul
KRANJ
v JUNIJU nudimo:
20 % tovarniški popust
pri kuhinjskih elementih G-1 1 Gorenje
popust
pri ocenjenemu blagu iz programa bele tehnike 7,5—15% tovarniški popust
pri programih: Triglav, Mihec, Mozaik, Savinja
poseben popust
na stanovanjsko opremo določenih proizvajalcev
nove programe
spalnic   Triglav   jn spalnic
v:
salonu Globusa, Kranj salonu Dekor, Kranj, enoti Slon, Žiri enoti Manufaktura, Gorenja vas
in se:
potrošniško posojilo do 20.000 din, brezplačno dostavo in montažo na domu do 25 km.
Naročnik:
SAMOPOSTREŽBA SV. DUH «0*0»«
otvoritev v sredo, 28. maja 75 ob 8. u ri    ^O K A
otvoritev in
priporoča
SKOFJA LOKA nakuP
Odlikovanja
lesarjem in gozdarjem
V soboto je bila V Postojni sklepna prireditev ob tednu gozdov in stoletnici gozdarskih društev na Slovenskem, na kateri se je zbralo veliko predstavnikov gozdarskih in lesnih delovnih organizacij iz vse Slovenije, drugih jugoslovanskih republik ter predstavnikov gozdarskih društev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Ob tej priložnosti je podpredsednik RK SZDL Zoran Polič izročil združenju inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Jasip Broz-Tito.
Čimprej do denarja za dijaške
domove
V severovzhodni Sloveniji bodo začeli s politično akcijo, da bosta čimprej podpisana družbena dogovora o načinu zbiranja in združevanju sredstev za gradnjo dijaških domov v mariborski regiji. Gospodarske organizacije naj bi prispevale 0J3 odstotka od bruto dohodka, negospodarske organizacije j?a enodnevni neto zaslužek.
Priznanja mladim
Predsedstvo republiške konference ZSMS je na sobotni seji obravnavalo načrt dela republiške konference do oktobra letos. Potrdilo je tudi predloge za tradicionalne nagrade, ki jih vsako leto podeljuje RK ZSMS za najboljše stvaritve mladih na področju umetnosti, najbolj prizadevnim družbenopolitičnim delavcem iz mladinskih vrst in mentorjem. Letos jih bodo podelili na slovesnosti 30. maja, in sicer 31 mladim družbenopolitičnim delavcem in 30 mentorjem. 3 plakete ZSMS in 7 kipcev Zlata ptica pa bodo podelili mladini umetnikom.
Mitja Gor j up kandidat za predsednika ZO ZNJ
Na seji predsedstva zveznega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije, ki je bila 24. maja v Ljubljani, so sklenili, da bo 14. letni občni zbor ZNJ od 19. do 21. septembra v Kranjski gori. Upravni odbor DNS pa je predsedstvo obvestil o kandidatu za predsednika zveznega odbora ZNJ v prihodnji mandatni dobi. Predlagal je Mitjo Gorjupa, ki je glavni urednik Dela, član C K ZKS in član predsedstva SZDL Slovenije.
Pobratena
Gonars in Vrhnika
Okrog 500 prebivalcev italijanskega mesta Gonars je v nedeljo vrnilo obisk Vrhniča-nom, ki so pred tednom v tem italijanskem mestu podpisali listino o prijateljstvu. Enako listino sta v nedeljo podpisala v gradu Bistra predsednika občinske skupščime Vrhnika ing. Branko Stegnar in župan Gonarsa dr. Guido Taso. Mesti sta se s tem zavezali, da bosta skupno delovali za boljše odnose med ljudmi in za mir v svetu.
Slavje v Ribnici
Z velikim zborovanjem na ribniškem gradu, slavnostni govornik je bil sekretar izvršnega komiteja C K ZKS Franc Šetinc, so Ribničani skleni/i vrsto proslav v počastitev meseca mladosti in 30. obletnice osvoboditi e. Pred zborovanjem je po Ribnici potekal s/>revod pri/rudnikov teritorialnih enot, civilne zaščite, gasilcev, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in raznih društev.
*v_
Proslavitve 30. obletnice osvoboditve taborišč v Podljubelju se je kljub slabemu vremenu udeleži/o veliko internirancev, zapornikov, izgnancev, borcev, mladine in drugih. — Foto: F. Perdan
Srečanje internirancev v Podljubelju
Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV in borčevska organizacija tržiške občine sta organizirala v soboto dopoldne v počastitev 30. obletnice osvoboditve koncentracijskih taborišč v Podljubelju osrednjo republiško proslavo internirancev, izgnancev in zapornikov. Proslava bi morala biti na prostoru nekdanjega taborišča na Ljubelju, vendar so jo organizatorji zaradi slabega vremena zadnji hip prestavili v dvorano doma družbenih organizacij v Podljubelju. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovnih šol tržiške občine, člani Amaterskega gledališča iz Tržiča in tržiški pihalni orkester. S proslave so slovenski internirana poslali pozdravno pismo predsedniku republike Titu.
Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti je bil predstavnik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Tone Dolinšek. Zbrane je opozoril na strahote, ki so se dogajale v zaporih in koncentracijskih taboriščih in se spomnil ljudi, ki so
trpeli in umirali v ljubeljski podružnici Mauthausna ter pri gradnji ljubeljskega predora. »Na Ljubelju smo pred leti vzidali plošče z imeni vseh taborišč, kjer so trpeli in umirali Slovenci,« je dejal govornik. »Čeprav je hrepenenje zapornikov in internirancev po svobodi in domovini premagalo številne težave, so mnogi omagali, ko je že bila svoboda. Lepo je, da se jih spomnimo in se jim oddolžimo s šopkom cvetja, vendar je še več vredna borba za ideale in pridobitve revolucije, za tisto, kar smo po vojni ustvarili z rokami in razumom!« Tone Dolinšek je nato omenil željo človeštva po miru, svobodi. Dachau, Auschvvitz, Mauthau-sen in druge nacistične »tovarne smrti« .naj se nikdar več ne ponove! Podprl je boj slovenske manjšine na Koroškem za narodnostne pravice in dejal, da ga želja po preštevanju Slovencev spominja na preštevanje v taboriščih, katerega cilj je bil, da bi bilo zaprtih ljudi vsak dan manj! -jk
Na slovesnosti je govoril predstavnik republiškega odbora ZZB NOV Tone Dolinšek — Foto: F. Perdan
Proslavljanje 50-letnice Komunista v kranjski občini
Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je v četrtek, 22. maja, sprejel načrt akcij za proslavljanje 50-letnice Komunista. Sklenil je, da bodo v drugi polovici junija v vseh osnovnih organizacijah ZK v
Sekretar skupščine gorenjskih občin
Delegati skupščine gorenjskih občin so na četrtkovi seji skupščine imenovali za novega sekretarja skupščine Alojza Bostiča, podpredsednika kranjske občinske skupščine-Alojz Bostič bo funkcijo sekretarja skupščine gorenjskih občin opravljal nepoklicno..
Pohod rezervnih starešin
Upravni odbor krajevne organizacije ZRVS Radovljica je v nedeljo organiziral orientaci jsko-t akt ični pohod rezervnih starešin ob spomenikih in obeležjih NOB na severnih pobočjih Jelovice. Pohod je 1 > i I dolg nekaj nad 10 kilometrov in je potekal mimo spomenikov padlim borcem. Pri vsakem spomeniku je bila kontrolna postaja, kjer so udeleženci morali reševati topografske in taktične naloge, nazadnje pa so vsi streljali z vojaško puško.
Start udeležencev pohoda je bil na Lancovem. Z organizacijo tega pohoda se je tudi krajevna organizacija ZRVS Radovljica vključila v proslavljanje 30-letnice osvoboditve v občini. JR
občini na sestankih razpravljali o 50-letnici partijskega tiska, uresničevanju kadrovske politike ZKS in knjižnici Komunista. Teh sestankov se bodo udeležili tudi komunisti, ki so člani prek 30 let. Podelili jim bodo zlate značke. Sicer pa bo za vse komuniste z nad 30-letnim stažem v zvezi komunistov svečan sprejem.
Osrednja prireditev v občini, ki se je bodo udeležili tudi komunisti z Gorenjske, bo ustni časopis. Na tej prireditvi, ki bo 25. junija v dvorani kina Center, bodo sodelovali tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in predstavniki CK ZK Črne gore.
Druga večja prireditev pa bo tribuna komunistov obutvene industrije. Priredila jo bo organizacija ZK Planika Kranj, udeležili pa se je bodo komunisti iz slovenske ol*itvene, industrije.
V avli kranjske občinske skupščine bodo takrat odprli razstavo re-printov partijskega tiska, v Straži-šču pa bo tribuna o krajevni skupnosti in nalogah komunistov. Prav tako bo posebna tribuna s komunisti prosvetnimi in kulturnimi delavci o uresničevanju kongresnih stališč sveze komunistov.
V višjih razredih osnovnih šol v kranjski občini bodo pripravili šolske uri- ol) 50-letnici partijskega tiska, sestanki pa bodo tudi v osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih. Razen tega komite občinske konference zveze komunistov priporoča knjigarnam in knjižnicam, da prihodnji mesec na vidnih mestih razstavijo družboslovno literaturo, ki je izšla v izdaji Komunista. V okviru proslav pa bo poskrbljeno tudi za okrasitev občine. A. Z.
Jesenice
Za danes dopoldne, 27. maja, je na Jesenicah sklicana seja izvršnega odbora skupščine skupnosti za zaposlovanje. Na seji bodo razpravljali o zaposlenosti na Gorenjskem v prvih treh mesecih, o problemu štipendiranja na Gorenjskem, poslušali informacijo o razmerah v OZD TIP-TOP, govorili o prispevku za sofinanciranje šol v naravi za posebne šole na Gorenjskem ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Kranj
V četrtek je izvršni svet kranjske občinske skupščine na 50. redni seji obravnaval osnutek družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih in spremembe finančnega načrta v programu združevanja sredstev za gradnjo teh objektov. Na dnevnem redu je bil tudi potek akcije in rokovnik za združevanje sredstev.
Pred ustanovno sejo občinske konference socialistične zveze Kranj, ki bo jutri popoldne, se je včeraj^ na zadnji seji v tem mandatnem obdobju sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal je o pripravah na konferenco, o stališčih do nekaterih problemov srednjega šolstva na Gorenjskem, o financiran ju proslav in o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delegatom, voljenim in imenovanim funkcionarjem.
Danes popoldne se bo sestal medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Na dnevnem redu je gospodarska problematika Gorenjske po zaključnih računih minulega leta in prvega tromesečja letos. Člani bodo razen tega še razpravljali o nalogah medobčinskega sveta in komitejev občinskih konferenc ZK na osnovi četrte seje CK ZKS ter o aktualnih nalogah družbenopolitičnih organizacij v zvezi z nadaljnjo organiziranostjo obrambnih priprav.
Osnovna organizacija ZSMS Živila Kranj ima včeraj in danes seminar za svoje člane. Razpravljajo o samoupravljanju v delovnih organizacijah in organiziranju raznih dejavnosti v prostem času. A. Ž.
Radovljica
Danes popoldne bo v Radovljici ustanovna seja občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev. Najprej bodo na seji obravnavali poročilo odbora o poteku priprav za ustanovitev odbora, nato pa sprejeli sklep o ustanovitvi občinskega odbora. Izvolili bodo predsednika in podpredsednika odbora, delegata za republiški odbor gradbenih delavcev in delegata za občinski svet zveze sindikatov Radovljica. Sprejeli bodo tudi delovni program in poslovnik odbora sindikata gradbenih delavcev. A. Ž.
Škofja Loka
V petek, 23. maja, je bil sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK v škofjeloški občini. Sestanek je vodil sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec. Pogovarjali so se o pripravah na 6. občinsko konferenco ZK Škofja Loka in se dogovorili o izvolitvi novega aktiva delavcev neposrednih-proizvajalcev. Največ pozornosti pa so posvetili pripravam na teden Komunista, ki ga bodo v škofjeloški občini proslavili od 9. do 14. junija. Osrednji dogodek v tem tednu bo Tribuna komunistov, na kateri se bodo pogovarjali o najbolj aktualnih vprašanjih našega razvoja. V vseh srednjih šolah pa bodo pripravili pogovore o pomenu in vlogi glasila Komunist in o vlogi Zveze komunistov. ,
Na seji Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, ki bo danes ob 12. uri, bodo med drugim govorili o varstvu borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, o gospodarskem položaju v občini v letošnjem prvem četrtletju in organizaciji komunalnih služb v občini.
Danes ob 1.6. urj pa bo L seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Na njej bodo obravnavali in sprejeli statutarni sklep in pravila občinske konference, sklep o sestavi in številu članstva ter izvolili vodstvo konference. Seja bo v sejni dvorani občinske skupščine. -lb
Tržič
Pretekli teden se je sestala v Tržiču konferenca mladih delavcev, ki deluje pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije. Na konferenci so izvolili novo vodstvo in sprejeli akcijski program. V njem je posebnega pomena izobraŽevanje mladih delavcev in poživitev dejavnosti »osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela.
Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS so sklenili, da bo deveto zasedanje konference 3. junija. Na konferenci bodo razpravljali o političnem položaju v občini, ocenjevali gospodarsko stabilizacijo na osnovi rezultatov prvega letošnjega četrtletja, obravnavali kadrovska vprašanja, izvolili delegacijo za delegiranje delegatov v občinsko konferenco SZDL in dopolnili statutarni sklep o organiziranosti občinske organizacije ZKS.
Občinska organizacija ZK si prizadeva ustanoviti čim več aktivov in osnovnih organizacij ZK. Možnosti za ustanovitev so tudi v organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin, v partizanski enoti, med delegati zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter med študenti in dijaki. Na ta področja se bo usmerila tudi akcija sprejemanja novih članov. Razen tega je začela delovati tudi skupina, ki ima nalogo pripaviti vse za podeljevanje zlatih znakov ZKJ. Merila za podeljevanje je sprejel komite na četrtkovi seji. Računati je, da bodo v tržiški občini podelili v tednu Komunista od 10 do 15 zlatih znakov ZK. jk
Program za teden Komunista v radovljiški občini
Od 16. do 21. junija bodo v radovljiški občini proslavili teden Komunista s številnimi prireditvami in sestanki. V vseh osnovnih organizacijah v občini bodo sestanki, na katerih bodo razpravljali o razvoju revolucionarnega tiska v zadnjih 50 letih, o idejnopolitičnem usposabljanju in o informiranju.
V ponedeljek, 16. junija, popoldne bodo v prostorih občinske knjižnice A. T. Linharta odprli oddelek družboslovne marksistične literature. Hkrati pa bo pripravljena tudi začasna razstava tovrstne literature, ki jo izdaja založništvo Komunista. Ta dan se bo sestal tudi aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev in obravnaval problematiko samoupravnega delavskega nadzora.
V torek, 17. junija, bodo v tovarni Veriga v Lescah sprejeli V zvezo komunistov nove člane. V kulturnem programu    bodo    ob    tej priliki
nastopili  recitatorji  osnovne šole
Lesce in tovarniški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Humerce. Hkrati bo v ponedeljek in torek potekal uvajalni seminar za kandidate in novosprejete člane zveze komunistov.
V sredo. IS. junija, ob Hi. uri bo za marksistični krožek v šolskem centru Radovljica predavanji' z naslovom Marksizem in sodobni čas. Hkrati bo tudi seja komiteja občinske* konference zveze komunistov, na kateri bodo razpravljali o komunalni dejavnosti v občini in o
pripravah na celodnevno šolo. Ob 17. uri pa bodo v tovarni Vezenine Bled odprli likovno razstavo Revolucija in delo.
19. junija bo v festivalni dvorani na Bledu osrednja politična in kulturna prireditev. Zamišljena je kot javna tribuna. Na njej pa bo tekla beseda o položaju Slovencev v Avstriji in Italiji in o odnosih zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije z italijansko in avstrijsko komunistično partijo. V kulturnem programu bodo nastopile mladinke, članice pevskega zbora pod vodstvom Albina Završnika in recitatorji. Na prireditvi bodo podelili tudi spričevala vsem absolventom občinske politične šole.
V petek, 20. junija, bo v avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici posvetovanje s starši in političnim aktivom Občine. Pogovorili se bodo o problematiki celodnevne šole. Posvetovanje bo pripravil aktiv komu n isto v s področja izobraževanja.'
Ob tednu Komunista bodo v vseh osnovnih šolah in v šolskem centru uredili in opremili marksistične kotičke s slikami in knjigami. Za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol bodo pripravili predavanja o razvoju KPJ in o pomenu revolucionarne tiskane besede. Prireditve ob tednu Komunista bodo končali v soboto, 21. junija, z uprizoritvijo Svet inove Ukane v festivalni dvorani na Bledu. JR
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
Iščemo več novih sodelavcev — blagajnikov in referentov likvidature za dvoizmensko delo v novi poslovalnici, ki jo bomo v krajšem času odprli na Prešernovi cesti v Kranju. Pogoj: štiriletna srednja šola ekonomske smeri, gimnazija z zaključnim izpitom.
Poleg tega potrebujemo več strojepisk ali admi nistratorke, veščih strojepisja.
Zaželena dveletna administrativna šola.
Prijave s splošnimi osebnimi podatki in dokazili o izpolnjenih pogojih sprejemamo do 3. junija 1 975 na naslov:
Ljubljanska banka, podružnica Kranj, Splošni posli, Kranj, Cesta JLA 4.
Se vedno preveč besedičenja
Na Jesenicah spet brigadirski »ho-ruk«
Na Jesenicah je v delovanju mladinskih delovnih brigad dalj časa1 vladalo mrtvilo. Organizirane delov-n® brigade na področju jeseniške ?°čine ni bilo skoraj deset let. Eden jzrned vzrokov za dolgo prekinitev je n° to, da so vsi preveč postavljali v 0spredje ekonomski uspeh, premalo so  v   delovanju,  brigad videli obliko    družbenopolitične vzgoje j^lade generacije. Ko se je leta 1974, j Posebno pa letos, po vsej domovini Ponovno razmahnilo zanimanje za |° obliko mladinske dejavnosti, so se (tudi pri občinski konferenci ZSMS zenice z vso resnostjo lotili ponovna formiranja mladinske delovne Vigade.
Najprej so pri občinski konferenci stanovih    posebno    komisijo za ■%dinske delovne akcije, ki si je Zadala poglavitno nalogo, da zbere ^adince za brigado. S pomočjo vodjev    vseh    osnovnih organizacij 'SMS v občini so člani komisije Pojeli okrog sto prijav. Na podlagi evidenčnih"listov so ugotovili, da je ^ kot polovica prijavljenih mladih ■ delavcev, kar dokazuje, da je prav t^ed delavsko mladino največ zanikanja za brigadirsko delo. Tolikšno levilo    prijavljenih    iz delovnih 0rganizacij    pa    predstavlja tudi , Precej resen problem. Znano je, da je I v poletnih mesecih zaradi dopustov Največje    pomanjkanje delavcev. ™ani komisije upajo, da zaradi tega ne bo  prišlo  do večjih zapletov, Mladince   iz   posameznih delovnih ' °rganizacij bodo skušali razporediti tako, da njihova odsotnost ne bo vPlivala   na   delo   v proizvodnji.
Tukaj omenimo še to, da bodo vsem mladim delavcem skušali zagotoviti izredno plačane dopuste. Med ostalimi prijavljenimi je največ dijakov srednjih šol. Pri njih potekajo razgovori z vodstvi šol, da bi se njihovo delo y brigadi štelo kot počitniška praksa.
Slovesno formiranje jeseniške mladinske, delovne brigade je bilo združeno s sprejemom štafete mladosti na Jesenicah. Brigadirji so izvolili vodstvo brigade ter ji dali svoje ime. Izmed več zbranih predlogov so se odločili, da se brigada imenuje po jeseniško-bohinjskem odredu. S tem so ob 30-let niči osvoboditve na najlepši način izkazali priznanje vsem borcem tega odreda, ki se je med narodnoosvobodilno borbo boril na območju jeseniške občine. Za komandanta brigade so~ izvolili Zvoneta Obra, delavca Železarne, za predsednika brigadne konference pa Gorana Dražiča, dijaka gimnazije.
Sedaj tako člane komisije za mladinske delovne akcije kot brigadirje čaka še veliko dela. Dokončno bo treba urediti dopuste, opraviti pa tudi potrebne zdravniške preglede. Poleg udeležbe jeseniških brigadirjev na velikih delovnih akcijah na Kozjanskem, v Brkinih in Halozah člani komisije pripravljajo tudi več lokalnih delovnih akcij. Med drugim se bodo brigadirji skupaj z ostalimi mladinci v občini vključili v zbiranje prispevkov za ureditev muzeja gorenjskega delavskega gibanja na Jesenicah, in sicer bodo ti prispevki izkupiček  lokalnih  delovnih akcij.
J. Rabič
Celodnevna šola prinaša vrsto novosti
ko:
V četrtek, 8. maja,   je v Kranju
zveze komunistov razprav-0 načrtih za prehod na cene vn o   šolo   na   vseh osnovnih
»misija za družbenopolitične odno *e   in   idejna   vprašanja prosvett kulture in znanosti pri občinski konferenci ' Na
jpdnevno  šolo na s°lah v občini.  Hkrati so govorili ^U('i o izkušnjah celodnevne šole v Fredosljah.
, Osnovna ugotovitev v razpravi je Pa, da mora biti prehod na celodnevno šolo postopen, premišljen in Ppbro pripravljen. V kranjski občini °' za dodatne prostore in naprave v Vseh osnovnih šolah potrebovali za Prehod na celodnevno šolo od 80 do '(*0 milijonov novih dinarjev. Razen teKa bi morali imeti okrog 30 °dstotkov več učiteljev kot jih je Stertutno. Kadrovski in finančni Problemi bodo torej v prihodnjih Ptih glavna ovira za hitrejši prehod na novo obliko. Tako približna fcena kaže, da bi vse osnovne šole v
kranjski občini lahko prešle na celodnevno šolo nekako v desetih letih.
Za prihodnje šolsko leto ni nobena šola predvidena za celodnevni pouk. Šele v letu 1976/77 bi prišle v poštev v glavnem podružnične šole, in sicer na Jezerskem, v Goricah, Zalogu in Dupljah.
Sicer pa so na podlagi izkušenj celodnevne šole v Predosljah ugotovili, da ta oblika pouka prinaša vrsto novosti, ki predvsem spreminjajo dosedanje pedagoško in vzgojno delo učiteljev. Prvi rezultati kažejo, da so učni uspehi pri tistih predmetih, kjer so bili učenci vajeni učenja na pamet, nekoliko slabši, boljši pa so pri tako imenovanih logičnih predmetih (matematika, fizika), Učenja na pamet v šoli skoraj ni več, vendar pa šola v Predosljah zaradi pomanjkanja prostorov in kadrov še deloma odstopa od začrtanega programa.
Tekmovanje v prvi medicinski pomoči
, V nedeljo, 25. maja, dopoldne je ?'lo na športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tekmovanje ekip ^rVe medicinske pomoči civilne JMčite, teritorialne obrambe in Rdečega križa, ki sta ga organizirala Mdelek za ljudsko obrambo skup-Rine občine Kranj in pa občinski "dbor Rdečega križa Kranj. Svoje Jbanje v prvi medicinski pomoči je Poizkusilo kar 119 ekip z več kot 800 ■pkmovalci. Najbolje se je odrezala ?*Uga ekipa s Šenturske gore, druga •Je bila tretja ekipa Zabnice in tretja bila druga ekipa iz Britofa. '^nturčani  so  osvojili  pokal, naj-
boljše, ekipe pa so dobile še knjižne nagrade in diplome, najboljši posamezniki do desetega mesta pa so tudi prejeli diplome. Prve tri najboljše ekipe s tega tekmovanja se bodo udeležile republiškega tekmovanja prve medicinske pomoči, ki bo 8. junija v Slov. Bistrici.
I
Pri organizaciji tega tekmovanja, ki je izredno uspelo, je sodelovalo okoli 100 ljudi, med njimi dijaki gimnazije in šolskega centra Iskra, učenci osnovnih šol Simon Jenka in Franceta Prešerna, aktivisti RK in drugi. L. M.
V- ...v. >
V četrtek je obiskal tržiš ko občino predsednik C K ZKS France Popit in se pogovarjal s političnim aktivom občine in sodeloval skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvikom Kejžarjem na razširjeni seji komiteja in posvetovanju sekretarjev svetov, organizacij in aktivov ZK tržiške občine
Predsednik CK ZKS France Popit je skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvikom Kejžarjem sodeloval na razširjeni seji tržiškega komiteja ZK — Foto: F. Perdan
V četrtek, 22. t.m., je Zveza slovenskih žena iz Celovca in Borovelj priredila za svoje članice zanimiv izlet po Gorenjski. Avtobus z našimi rojakinjami — vseh je bilo 36 — je najprej zavil v Begunje in Drago, kjer so napredne koroške žene počastile spomin na nesrečne talce. Ti množični grobovi so jim govorili kot ena sama nema, a ostra obsodba barbarskega nacifašizma, ki ponekod spet skuša dvigniti glavo.
Po krajši tihi komemoraciji so bile koroške žene kot gostje tekstilne tovarne Sukno na prigrizku v planinski-koči v koncu doline Drage. K sreči je bilo ta dan tako ugodno vreme, da lepote gorenjske pokrajine niso bile skrite očem naših Korošic. Saj so prepotovale v nekaj urah skoro ves blejski kot, to podobo raja, kot je zapisal že Prešeren.
Po sprejemu v skupščini občine Radovljice je bil ženam omogočen ogled dveh »ženskih« tovarn, industrije pletenin Almira v Radovljici in Tovarne čipk in vezenin Vezenina na Bledu.
Skupno kosilo je gostjam ponudila Vezenina v svoji vili Rog ob jezeru. Seveda je v popoldanskih urah sledil še obisk otoka in skoro obvezno zvonjenje z »zvonom želja«. Ob tenk velja izreči hvalo blejskemu Zavodu za turizem, ker seje odrekel prevoznim in vstopnini v otoški muzej.
Zadovoljne gostje so se v poznih popoldanskih urah vrnile prek Ljubelja na svoje domove na Koroškem.
Ves izlet, ki je bil sprva načrtovan kot razvedrilno potovanje in družabna prireditev, seje iztekel kot ena sama topla manifestacija solidarnosti rojakov z one strani Karavank z matično deželo ali kot je pisal sloviti slavist Ziljan Urban Jarnik: z materjo Slovenijo, ki bi rada čutila vse svoje otroke ob sebi ...C.Z. - Foto: F. Perdan
ORIENTACIJSKO-PATRULJNI TEK V KRANJU - V počastitev dneva mladosti je organiziral občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj, v soboto. 24. maja, orientacijsko in patruljno tekmovanje ekip krajevnih organizacij ZRVS in mladinski)} ter taborniških ekip. Za končno razvrstitev so organizatorji upoštevali znanje o zgodovini NOB, uspešnost pohoda po azimutu in streljanja z malokalibrsko puško, prvo pomoč in dosežke pri metanju bombe. Med ekipami krajevnih organizacij ZRVS je bila najboljša ekipa Cerke/j I pred četrto ekipo Vodovodnega stolpa in drugo ekipo Cerkelj. Med ekipami mladinskih in taborniških organizacij pa je zmagala ekipa Šolskega centra za blagovni promet IX pred ekipo kranjske Gimnazije m osmo ekipo Šolskega centra za blagovni promet, (jk) - Foto: F. Perdan
Predsednik CK ZKS France Popit je namenil razširjeni seji komiteja, katere glavna točka dnevnega reda je bila ocena uresničevanja nalog gospodarske stabilizacije upoštevajoč lansko in začetek letošnjega leta, precej dolgo razpravo. Soglašal je z mnenjem, da se še vedno prepogosto nestabilizacijsko obnašamo, da smo za stabilizacijo le pri besedah in smo zato popisali gore papirja, v resničnosti pa smo vse prej kot zagovorniki gospodarske stabilizacije in ohlapni ter nenačelni pri konkretnem uresničevanju nalog. S programi stabilizacije so delovni ljudje premalo seznanjeni. France Popit je prispevek k razpravi nadaljeval z razpravljanjem o sedanjem gospodarskem položaju, inflaciji, izvozu, uvozu in integracijah, ki prispevajo k racionalnejšemu izkoriščanju proizvajalnih sredstev, kar je povsem nekaj drugega od konkurence kapitalističnega sveta. Vendar je treba smisel in cilje integracij ljudem pojasniti in zagotoviti, da njih pravice v temeljnih organizacijah združenega dela ne bodo okrnjene. Predsednik C K ZKS je pozval ZK in sindikat k pojasnjevanju določil nove ustave, kar je posebno pomembno v trenutku, ko zakonodaje s tega področja še ni. Vsaj osnovno ekonomsko in politično znanje je potrebno zato, razen tega pa tako obveščanje, da bodo ljudje doumeli smisel sprememb in dobili znanje, potrebno za vsakodnevno odločanje. To ni pristojnost strokovnih ali skupnih služb (njihov položaj in vloga še nista izoblikovana), temveč morajo le-te zbrati in ponuditi delavcem osnovo za odločanje. France Popit je nato govoril o delu ZK v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, za katere še prepogosto sodimo, da so upravno-politični organ, ne pa družbenoekonomski odnos. Opozoril je na pomanjkljivosti zadnjih dveh let pri dogovarjanju o splošni in skupni porabi ter financiranju interesnih skupnosti in dodal, da za uspešno stabilizacijo niso dovolj le programi, ki upoštevajo ekonomsko in proizvodno plat, temveč tudi programi družbenopolitičnih organizacij. Predvsem kaže biti pozoren na novonastajajoče odnose in njih spreminjanje, na odgovornost, brez katere ni samoupravljanja, in na pravočasno uresničevanje nalog. Pri tem preradi izpuščamo roke in odgovorne za delo. Na popoldanskem posvetovanju s sekretarji je France Popit ugodno ocenil analizo političnega stanja v tržiški občini in opozoril na sile, ki jim še vedno nista po godu nova ustava in osvobajanje dela. Omenil je neodtujljive pravice delavcev v TOZD ter na njihovo sodelovanje in odločanje pri delitvi •dohodka in osebnih dohodkov. Zal, je dejal France Popit, srečujemo še preveč samovolje in ravnanje, ki ni v skladu z interesi zaposlenih v TOZD, ali pa ostajamo celo le pri besedah.
Na obeh sestankih so razpravljavci menili, da se prehitro zadovoljimo z doseženim in da smo nenačelni pri uresničevanju sklepov. Lep primer je gorenjsko zaposlovanje, kjer se je samo v letošnjem prvem četrtletju zaposlenost povečala skoraj za 5 odstotkov (okrog 2000 ljudi), čeprav smo zapisali, da mora biti zaposlovanje manjše in da je ekstenzivnega zaposlovanja konec! Govorniki so opozarjali.na slabo politično akcijo, ki mora spremljati stabilizacijska prizadevanja, na premajhen vpliv ZK v neposredni proizvodnji (pogoj zanj je boljše izobraževanje članov ZK) in na težave pri integracijah. Omenjeni so bili gozdarstvo, lesna industrija, tekstilna industrija in kovinskopredelovalna industrija tržiške občine, kjer vlada velika razdrobljenost. Tudi položaj in samoupravni odnosi v kolektivih s sedežem zunaj občine nista takšna kot bi želeli. V tržiški občini opozarjajo predvsem na obrate Roga, Kompasa, mesarijo in pekarno. Odgovornost komunistov, da se samoupravni in ustavni položaj le-teh uredi in da stabilizacija doseže pri-, čakovan učinek, torej  ni majhna!
J. Košnjek
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
V dveh letih več kot 26.000 stanovanf
Prvi del akcije za izgradnjo 26.000 stanovanj v Sloveniji je lani uspešno potekal. V minulem letu je bilo v naši republiki na novo vseljenih skoraj 13.000 družbenih in zasebnih stanovanj. To celo presega načrt, ki so si ga zastavili pobudniki akcije Zveza komunistov in slovenski sindikati: v prvem letu akcije zgraditi 12.000 stanovanj in v drugem letu 14.000 stanovanj. Podatki o gradnji v prvih letošnjih štirih mesecih dajejo upanje, da bo drugi del akcije še uspešnejši. Podjetja načrtujejo, da bodo letos zgradila skoraj 13.000 stanovanj, zasebniki pa le nekaj manj kot 4000.
Jeseni so pri osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati začeli graditi prizidek. V njem bodo štiri učilnice, dvorana, ki bo po površini enaka dvema učilnicama, kabinet in govorilnica. Objekt, ki bo veljal približno 4 milijone dinarjev, financira občinska skupščina Škofja Loka, gradbena dela pa je prevzelo Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka. (Ib) — Foto: F. Perdan
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
požarnega inšpektorja
v oddelku za notranje zadeve
Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati za zgoraj razpisano prosto delovno mesto naj pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1 najkasneje v 7 dneh od dneva razpisa.
Ob teh silno ugodnih napovedih pa ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki opozarjajo na nekatere »motnje« v akciji. Predvsem gre za troje zelo pomembnih vprašanj v stanovanjski gradnji, ki lahko nerešena zmanjšajo uspešnost akcije, lahko pa vplivajo tudi na dolgoročno zastavljene cilje usmerjene stanovanjske politike. To so naglo naraščanje cen stanovanjske gradnje, pomanjkanje nekaterih najpomembnejših surovin in polizdelkov, ki jih potrebuje gradbena operativa in neurejena urbanistična politika.
Naraščanje cen ogroža obseg gradnje stanovanj prav v vseh občinah, tudi v tistih, kjer so že uspeli v okviru sprejetega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske gradnje zajeziti in omjliti monopolne težnje posameznih gradbenih podjetij in drugih organizacij iz gradbene operative. Ze sedaj namreč kljub dogovoru o cenah v marsikateri občini 'ugotavljajo, da v letošnjem letu praktično ne bodo mogli vplivati na cene stanovanj. To se dogaja zlasti tam, kjer je konkurenca med gradbenimi podjetji majhna ali pa je sploh ni.
Poseben problem je pomanjkanje polizdelkov in drugega gradbenega materiala. Ze v minulem letu je bilo
Razvoj je odvisen predvsem od naših sposobnosti
Pred približno dvema mesecema je bil za direktorja Kombinata Planika Kranj izvoljen Tone Gros. Rojen je bil leta 1936 v Tržiču, kjer se je izučil čevljarskega poklica. Najprej je delal v tovarni Peko, leta 1956 pa se je zaposlil v Planiki in od tedaj naprej je njegova življenjska pot tesno povezana s to delovno organizacijo. Takoj po prihodu se je vključil tudi v delo družbenopolitičnih organizacij in v samoupravljanje. Bil je predsednik mladinske organizacije, predsednik upravnega odbora, član tovarniškega komiteja ZK, član delavskega sveta, občinski odbornik, član občinskega komiteja ZK in še bi lahko naštevali funkcije, ki jih je v skoraj dvajsetih letih dela v Planiki opravljal v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in vodstvenih organih. Hkrati pa je ob delu ves čas študiral. Najprej se je usposobil za čevljarskega modelarja, zatem je končal srednjo tehnično čevljarsko šolo, pred osmimi leti pa je odšel na študij čevljarske tehnologije v Zahodno Nemčijo.
Zaradi prizadevnosti na delovnem mestu in v družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih, so mu sodelo-lavci zaupali vedno bolj odgovorna delovna mesta. Od modelarja — tehnologa je napredoval do vodja oddelka za napredek proizvodnje, bil je imenovan za pomočnika vodje tehničnih služb, od leta 1969 do 1972 je delal kot vodja razvoja, tedaj je postal vodja tehničnih služb, lani direktor TOZD Tovarna Kranj. Letos pa je bil izvoljen za direktorja Kombinata Planika.
Kako se bo kombinat Planika razvijal? Kakšni so načrti za nadaljnje poslovanje posameznih temeljnih organizacij? To je bil srž najinega pogovora.
»Temelji za hitrejši razvoj naše organizacije združenega dela so bili postavljeni pred štirimi leti, ko smo programsko določili količinski obseg
proizvodnje, izvedli specializacijo po posameznih obratih in se organizirano lotili razvoja trgovske mreže. V bodoče bo treba ta skelet dopolnjevati. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je hitrost dograjevanja in izpopolnjevanja razvojnih planov odvisna od naših sposobnosti: kako se bomo znali prilagajati novim odnosom na področju novega samoupravnega sistema, kako se bomo vključevali v razmere na trgu in od sposobnih delavcev, ki bodo zmožni v novih delovnih odnosih dvigati kvaliteto in kulturo dela, ki sta osnovna pogoja za normalno rast vsake proizvodnje.«
»Kombinat Planika je sestavljen iz štirih TOZD. Tovarne v Kranju, tovarne v Turnišču pri Murski Soboti, tovarne v Tolminu in trgovske mreže. Bi lahko nekaj več povedali o razvoju posameznih temeljnih organizacij?«
»V tovarni obutve v Kranju v bodoče ne predvidevamo povečevanja proizvodnje z odpiranjem novih delovnih   mest.    Proizvodnjo bomo
lip bled
lesna industrija Bled TOZD lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica
na podlagi sklepa Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razglaša prosto delovno mesto
evidentičarja v oddelku žaga
Pogoji:
ekonomski tehnik z enoletnimi delovnimi izkušnjami ali nepopolna srednja šola s triletnimi delovnimi izkušnjami.
Pismene prijave s splošnimi podatki naj kandidati pošljejo vodstvu TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica do 0. junija 1975.
povečevali z večjo produktivnostjo in skrbeli za boljšo kvaliteto obutve.
Drugo leto pa nameravamo začeti graditi ob sedanji tovarni novo proizvodno halo. V novih prostorih bomo združili vse oddelke, ki so danes ločeni in nekateri v zelo težkih pogojih, izdelujejo gumijeve, poliuretanske in PVC podplate. V novi hali bo tudi skladišče materiala.
Začeli bomo tudi z novim obračunom po delovnih skupinah in prešli na mehansko obdelavo podatkov. V proizvodnji bomo stalno dopolnjevali tehnologijo izdelave in materiala, da bomo lahko obdržali prilagodljivost na trgu in s tem konkurenčnost naših izdelkov.«
»Kolektiv TOZD Tovarna v Turnišču se je lani preselil v nove proizvodne prostore s skupno delovno površino 8000 metrov. V katero smer bo šel razvoj v tej temeljni organizaciji?«
Predvsem v povečevanje proizvodnje. V enem letu se je že povečala za 1400 parov dnevno. V naslednjih letih pa planiramo, da bomo lahko izdelovali 4 do 5 tisoč parov moške obutve dnevno. Rast proizvodnje pa je predvsem odvisna od delavcev, ki bodo sposobni organizirati delo. Teh pa v Turnišču zelo primanjkuje. Zato smo že jeseni odprli v tovarni oddelek tehnične čevljarske stroke.«
»Kaj pa TOZD v Tolminu?«
»Tovarna v Tolminu je pravkar v rekonstrukciji. Obnova naj bi bila končana do konca letošnjega leta. Ze drugo leto pa naj bi se proizvodnja podvojila. Namesto 600 naj bi izdelali 1200 parov ženske klasične obutve dnevno.« \
»Planika ima tudi obrat v Breznici pri Jesenicah.«
»Obrat v Breznici je dograjen in se obseg proizvodnje bistveno ne bo večal. Drugo leto bomo odprli še 20 novih delovnih mest, potem pa je širjenje proizvodnje zaključeno. Pač pa bomo obrat opremili z novimi stroji, tako da bo produktivnost dosegla evropski nivo.«
»Planika zelo veliko izvaža. Kar 60 odstotkov izdelkov potuje prek meje. Bo tudi v prihodnje razmerje med prodajo na domačem in tujem trgu ostalo enako?«
»Z rastjo proizvodnje se bo večal tudi izvoz, tako da bomo razmerje obdržali. Letos bomo na konvertibilno področje izvozili za 5 milijonov dolarjev obutve, v vzhodne države pa za 9 milijonov dolarjev.«
»Koliko čevljev naredijo delavci vseh TOZD dnevno?«
»Današnja proizvodnja Kombinata Planika znaša 11.500 parov dnevno. Ko bodo sedanje zmogljivosti do konca izkoriščene, pa računamo, da bomo dali dnevno na trg okrog 15.000 parov obutve — ženske, moške in športne. Kdaj bomo to dosegli, pa je odvisno od ekonomskih rezultatov poslovanja, od naših prizadevanj za boljšo kvaliteto, boljšo organizacijo proizvodnje, sodobnejšo tehnologijo, naše prilagodljivosti tržnim razmeram in i-a/A oja samoupravnih odnosov.«
*    L. Bogataj
precej težav zaradi pomanjkanja cementa, betonskega železa in drugih vrst gradbenega materiala. Najbolj pa je primanjkovalo betonskega železa, ker ga je železarna Zenica, ki je edini proizvajalec pri nas, izvažala, namesto, da bi ga ponudila domačemu trgu. Izvozila je približno* 110.000 ton betonskega železa, kar je približno toliko kot ga je primanjkovalo v Jugoslaviji. Operativna skupina gospodarske zbornice Slovenije, ki je bila ustanovljena za naglo razreševanje problemov pri gradnji stanovanj, je v sodelovanju z zvezno zbornico in z nekaterimi drugimi zveznimi organi uspešno razrešila najtežja pomanjkanja. Tako je uspela dobiti več kot 5000 ton betonskega železa več kot ga za Slovenijo predvideva poseben ključ delitve in izvoza na republike, nekaj pa ga je bilo moč dobiti tudi za obnovo na Kozjanskem. Vendar zeniška Železarna kljub temu ni izpolnila obvez iz naročil do slovenskega gospodarstva niti do polovice.
Za letošnje leto pa je položaj Še težji. Na zvezni ravni je sicer podpisan dogovor za cement, za betonsko železo pa ne. Zategadelj bo letos gradbeni operativi v Jugoslaviji primanjkovalo okrog 116.000 ton betonskega železa. Vse to pa med drin gim zaradi nasprotovanja železarjei in tudi zvezne administracije, ki nij pripravljena dovoliti tolikšnega uvoza betonskega železa kot ga zahteva gradbena operativa.
Neurejene so tudi razmere komunalnega opremljanja in urbanističnega urejanja gradbenih zemljišči Stara resnica je, da so ustrezni stro-j kovni organi večine slovenskih občin prepočasni pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov in da občinske uprave preveč zavlačujejo postopke, pri izdaji raznih dovoljenj v zvezi z gradnjo stanovanj. Neurejene razmere na tem področju sicer akcije 26.000 stanovanj ne morejo ogroziti-lahko pa zavlačujejo nadaljnjo usmerjeno stanovanjsko gradnjo-! Brez urejenih osnovnih vprašanj v gradnji, zagotavljanju primernih! zemljišč in urejenih komunalnih naprav na gradbenih zemljiščih ni moc pričakovati, da bi usmerjena stanovanjska gradnja lahko potekala po načrtih in. s tem tudi omogočala sprotno reševanje stanovanjskih problemov in odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja.        L. B.
Gospodarska rast
Lani nobena organizacija združenega dela v je-^a seniški občini ni končala poslovnega leta z izgubo^ — Integracijski procesi — Največji gospodarskih uspeh so zabeležili jeseniški železarji s pol mili)^
V jeseniški občini deluje 21 organizacij združenega dela s sedežem v občini, od teh je v šestih OZD organiziranih 16 TOZD. Razen tega je še 106 poslovnih enot, ki imajo sedeže zunaj jeseniške občine. Na področju negospodarstva pa deluje 26 organizacij, od tega je v dveh ustanovljenih 13 TOZD, ostalih negospodarskih organizacij s sedežem zunaj občine pa je 13.
Ustanavljali je temeljnih organizacij združenega dela kaže na uresničevanje družbeno-ekonomske politike, ki v svoji zasnovi vsebuje tudi sodelovanje med organizacijami združenega dela v jeseniški občini. Tako so si prizadeli za pospešeno sodelovanje med Železarno in organizacijami kovinske predelave na Jesenicah, v okviru regije in zunaj nje se je povezovalo gostinstvo, saj so Gorenjka in pet drugih organizacij ustanovile svoj skupni SOZD. Trgovina se povezuje s sosednjo radovljiško občino, poslovna enota Tobak Jesenice se je združila s Tobačno tovarno Ljubljana. Razen tega pa so v teku integracijskega povezovanja med Birojem za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, Klimom in Vodovodom. S tem pa seveda integracijska prizadevanja niso končana, saj so v občini v družbenem načrtu razvoja za leto 1975 točno začrtali cilje nadaljevanja nalog na področju samoupravljanja.
Analiza gospodarstva za leto 1974, o kateri so pred nedavnim razpravljali člani izvršnega sveta skupščine občine in člani komisije za družbenoekonomska vprašanja pri komiteju, kaže, da so organizacije s sedežem v jeseniški občini lani dobro go-
jona jekla
spodarile,  saj   nobena  ni končah«, poslovnega leta z izgubo. Doseženi«* finančni rezultati kažejo na precej'» šnjo gospodarsko rast in uspešno P°'j37 slovanje. Ves dohodek je porasel z^\{ 58 odstotkov, sredstva za reproduk' . cijd za 56 odstotkov, družbeni pr°* g izvod za 40 odstotkov, ostanek do* % hodka za 78 odstotkov itd. Ob teh i'1 ^ drugih podatkih gospodarske rast'|t| pa je treba poudariti, da taka gospo-darska   aktivnost   vsebuje   visoko ^ stopnjo inflacije in s tem v zveZ-L visok' porast   cen.   Na  te ugodne rezultate so vplivale tudi spremembe v sistemu obračuna in povečanje . zaposlenosti. s) Prav zaradi tega so pri pregleduj, analize upoštevali vse spremljajoče! vplive gospodarstva in zato realno J( presojali  gospodarjenje  v lanskei" letu.
Tako so ugotovili, da je ekonom1' čnost poslovanja slabša in je zato nujno potrebno varčevanje povsod tam, kjer se odloča o stroških. $e posebno vznemirljiv je pojav hitreg3 ^ naraščanja terjatev in obveznosti-Zaposlenost, ki se je povečala za odstotka, sicer ne pomeni pretiranega povečanja, kljub temu pa obstoja nevarnost ekstenzivnega zaposlovanja, slabega izkoriščanja raZ' položljivega delovnega časa, nadomeščanje boljše organizacije dela s povečano zaposlenostjo itd.
Analizo gospodarstva so kljub dokaj ugodnim podatkom tako obravnavali dokaj kritično in pr> tem opozorili na prihodnjo dosledno uresničevanje že sprejetih smernic družbenoekonomskega razvoja M lastnih razvojnih planov ter stabilizacijskih programov delovnih organizacij. D. S. i
SGP Projekt Kranj
Izobraževalni center
razglaša za šolsko leto 1975/76
naslednja prosta učna mesta:
10 tesarjev 5 železokrivcev 5 zidarjev 2 mizarjev
2 avtomehanikov
3 str. ključavničarjev
Pogoji za sprejem
uspešno končana osnovna šola, zdravstvena sposobnost za izučitev poklica, starost do 17 let.
Prošnje /a sprejem v uk sprejema kadrovsko socialna služba — Kranj. Nazorjeva I do 30. junija lf>75.
Kandidati naj prošnjam predložijo še spričevalo o uspešno končani osnovni šoli in rojstni list.
Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
sava. uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razglaša prosto delovno mesto
kadrovika
Pogoj: zaključena višja šola za organizacijo dela -kadrovske smeri, po možnosti s prakso, sposobnost za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kandidat mora biti moralnopolitično neoporečen in imeti mora pravilen odnos do samoupravljanja, odslužen vojaški rok, uspešno opravljen test. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 60 delovnih dni. Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 6. junija 1975.
0 sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa.
Gospodarski prestopki v porastu
Tržna inšpekcija je lani v jeseniški občini opravila 380 kontrolnih pregledov v 512 gospodarskih enotah. Največ teh pregledov je bilo v trgovini (204), v gostinstvu in v turizmu (150), pri zasebnih obrtnikih 16, v proizvodnji 5, v komunalni dejavnosti 3 in v ostalih OŽD 2. Pri gospodinjstvih, ki oddajajo turistične sobe, so se tržni inšpektorji oglasili 880-krat. Med te preglede sodi tudi nova kategorizacija zasebnih turističnih sob, pregledi pri obrtnikih, komisijski pregledi in informativni pregledi.
30 KRŠILCEV PRED SODNIKI
Zaradi kršitve predpisov s področja blagovnega prometa, ■ kontrole cen, obrti, jugoslovanskih standardov, kakovosti blaga in gostinstva se je lani zagovarjalo 30 kršilcev, od tega so jih 8 predlagali javnemu tožilstvu, 21 sodniku za prekrške, eden pa se je celo zagovarjal pred častnim sodiščem pri gospodarski zbornici zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev. V mandatnem postopku so takoj izterjali 26 denarnih kazni, s
Nelikvidnost tepe loško gospodarstvo
— Klel   su   U1I1   llliaiiviii *
fj9rganizacij združenega dela ' škofja Loka kljub zaoštrenu
Podatki o gospodarskih gibanjih v Škofjeloški občini za lansko leto kažejo, da so bili finančni rezultati
v občini jun zaostrenim pogo-!l-!er" gospodarjenja dokaj ugodni. To Je moč trditi predvsem na podlagi dejstev, da se je celotni dohodek v Primerjavi   s   prejšnjim obdobjem $povečal za 47 odstotkov in je znašal d?»5 milijarde din, družbeni proizvod \. |e narasel za 33 odstotkov in je zna-,.^al 99i milijonov din, dohodek pa za odstotkov, kar pomeni 823 milijo-
- din. Za 30 odstotkov se je po-
- v*čal tudi del družbenega proizvoda,
- s katerim razpolagajo organizacije i ?-(Wenega dela, za 29 odstotkov pa i ^dstva za reprodukcijo. Na visoko
- rast celotnega dohodka so vplivali a ^edvsern: visoka interna realizacija i "ted temeljnimi organizacijami ei^ruženega dela, za okrog 28 odstot-. Kov večja proizvodnja ter višje cene. e   Poleg zgoraj naštetih dobrih re-
z"'tatov pa je v loškem gospodar-jjStvu mogoče zaznati tudi negativna gjtK'hanja. Porabljena sredstva so na-7 V*ščaia hitreje kot celotni dohodek, i Gospodarstvo se je razvijalo ekstenzivno, saj je število zaposlenih po vkalkuliranih urah večje za 5 od-*totkov, ugotovljeno je zaostajanje 1 v rasti osebnih dohodkov, kljub po-a j^anju izvoza izvozni plan ni bil a ?°8ežen, znano pa je tudi, da se iz-jl  a?Ujejo   visoke   zaloge izdelkov,
dvomljive in sporne terjatve, relativno nizka odpisanost osnovnih sredstev itd.
Izredno neugodno sestavo izkazujejo viri sredstev. Povečala se je udeležba kratkoročnih virov, močno pa .se je zmanjšala udeležba dolgoročnih in lastnih virov. Med kratkoročnimi viri sredstev so se najbolj povečale obveznosti do dobaviteljev (za 83 odstotkov), ki pa še niso dosegle ravni iz poslovnih razmerij, tako da škofjeloško gospodarstvo še vedno več terja kot dolguje. Vse to dokazuje, da se je gospodarstvo ob svojem širjenju naslonilo na tuje, na nekvalitetne kratkoročne vire.
Natančna analiza sestave sredstev in njihovih virov ob koncu lanskega leta izkazuje neugodno strukturo predvsem zaradi močnih inflacijskih gibanj in zaostrenih pogojev nelikvidnosti. Nelikvidnost se . je precej povečala, saj se je število »blokiranih« dni skoraj podvojilo, naraslo pa je tudi število blokiranih sprejemnih nalogov in zneski, na katere se glasijo.
Loško gospodarstvo na ta način ob okrog 250 milijonih din sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, ki so jih ustvarile organizacije združenega dela lani, že boluje za nelikvidnostjo, kar pomeni, da so ta sredstva že angažirana v zalogah in terjatvah, kar pa ne daje možnosti za   vlaganja   v   osnovna sredstva.
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj o. sol. o.
V naši novi tovarni avtomatskih telefonskih central — telekomunikacije izdelujemo najsodobnejše telefonske centrale. Pri izpolnjevanju zahtevnih načrtov pa prispevajo strokovnjaki odločilen delež s svojim znanjem in izkušnjami zato vabimo k sodelovanju
1.
2. 3.
4.
5.
10 diplomiranih inženirjev elektrotehnike
8 inženirjev elektrotehnike 5 diplomiranih inženirjev strojništva
5 inženirjev strojništva 20 programerjev
Strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo bomo angažirali na področjih:
- razvoja elektronskih in elekt romehanskib komponent;
- razvoja in aplikacij procesnih računalniških sistemov na področju telekomunikacij;
- razvoja perifernega sistema in telefonskih omrežij;
- razvoja in konstrukcije zasebnih telefonskih central. Pogoji:
pod tč. 1. do 4.:
Ustrezna šolska izobrazba, zaželena je nekajletna praksa; kandidate brez  delovnih  izkušenj  bomo  razporedili  na  pripravniška delovna mesta, pod tč. 5.:
dokončana 1-letna srednja šola ter uspešno opravljen IBM. psihološki test; prednost pri izbiri bodo imeli kandidati /. znanjem angleškega jezika.
Vsem bodočim sodelavcem zagotavljamo možnost napredovanja m strokovnega izpopolnjevanja doma kakor tudi pri naših inozemskih partnerjih.
Vsi, ki želite opravljati kreativno delo, pri katerem boste lahko realizirali vaše znanje, ki bo tudi ustrezno cenjeno in vrednoteno - se odločite za zaposlitev v naši delovni organizaciji.
Pismene vloge pošljite v iS dneh po objavi na naslov Iskra - hlektro-mehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Poleg tega morajo organizacije združenega dela 19 odstotkov podjetniške akumulacije nameniti za plačilo anuitet, sedem delovnih organizacij pa nima pokritih trajnih obratnih sredstev v znesku 35 milijonov din. Ob sedanjih možnostih gospodarstvo škofjeloške občine v svojih investicijskih načrtih letos dosti računa na tuje vire sredstev, kar v sedanji gospodarski situaciji in v stanju, v kakršnem so denarne ustanove, ne kaže na najboljše končne rezultate.
Sedanji podatki kažejo, da so v letošnjem prvem tromesečju pogoji nelikvidnosti še bolj zaostreni. Število akceptnih nalogov se je V primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta podvojilo, zneski pa so dva in polkrat višji.
Podvojili so se tudi sodni sklepi. Čeprav je res, da v marcu na likvidnost vpliva tudi plačilo obveznosti po zaključnih računih, pa se iz meseca v mesec v letošnjem letu ugotavlja vse večja nelikvidnost. Število blokiranih dni se množi, veča pa se tudi število organizacij združenega dela, ki imajo blokirane žiro račune.
Zaloge izdelkov se še naprej kopičijo in prisiljujejo podjetja k zniževanju cen, kar pa bo brez dvoma vplivalo na končni finančni rezultat. Osebni dohodki in materialni stroški imajo tendenco naraščanja, kar bo prav tako vplivalo na dosežke loškega gospodarstva v prvem tromesečju, ki bodo po vsem sodeč slabši in manj ugodni od lanskih. Nelikvidnost namreč pomeni prisilno investiranje v obratna sredstva ter zaostanek pri vlaganju v stroje, opremo in tehnologijo.
V takem stanju je izpolnitev gospodarskega načrta v letu 1975 in načrta družbenega razvoja občine za letos precej otežena in zahteva dodatne napore. Takega mnenja so bili tudi člani občinske konference ZK Škofja Loka, ko so pred dnevi razpravljali o gospodarskih gibanjih v preteklem in v prvem četrtletju letošnjega leta v škofjeloški občini.
J. Govekar
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA potrebuje za delo v knjigovodstvu    za obdobje enega leta
delavca oz.delavko
Zaželena je srednja šolska izobrazba ali praksa v knjigovodstvu.
Sprejeli bi tudi upokojenca. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema kadrovska služba KZ Škofja Loka.
Odbor za delovna razmerja
Socialnega zavoda
dr. Franceta Bergelja Jesenice
razpisuje
prosto delovno mesto
medicinske sestre
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na upravo zavoda.
40 odločbami (22 v trgovini, 11 v družbenem gostinstvu, 4 v zasebnem gostinstvu in 1 v zasebnem obrtništvu) pa so, prepovedali opravljati blagovni promet.
PREGLED GOSTINSKIH LOKALOV
Lani so tržni inšpektorji skupaj s sanitarno inšpekcijo in drugimi službami nekajkrat temeljito pretresli nekatere gostinske lokale in takoj ukrepali. Dvema gostiščema so prepovedali obratovanje, ker lastnika nista imela obrtnih dovoljenj. Gostišči sta še vedno zaprti. Štiri gostinske obrate pa so zaradi različnih nepravilnosti začasno zaprli.
V trgovini in v gostinstvu so lani izločili i044 litrov vina v znesku 20.650 dinarjev, 188 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 7700 dinarjev, 234 litrov brezalkoholnih pijač v vrednosti 4363 dinarjev, 1182 kilogramov raznih živil v vrednosti 16.391 dinarjev, 3065 zavojev cigaret v vrednosti 10.187 dinarjev in 93 kosov tehničnega blaga v vrednosti 34.027 dinarjev. Skupna vrednost blaga, ki je moralo s polic in z gostilniških pultov, znaša 91.441 dinarjev.
ŠUŠMARSTVO CVETE
Največ opravka so imeli tržni inšpektorji v trgovinah, ki so bile še kar dobro založene, le pralnih sredstev je nekaj časa primanjkovalo, če seveda ne upoštevamo praznih skladišč dan ali dva pred podražitvijo in še bolj po njej. Tedaj so bile v trgovinah police prazne in tudi njihova skladišča so samevala.
Inšpektorji morajo v gostinstvu neprestano brzdati cene, ki rastejo, in stalno kontrolirati evidentiranost cenikov. Obenem so morali lani obiskati kar precej gospodinjstev z zasebnimi turističnimi sobami, saj se , je izkazalo, da večina ne ustreza postavljeni kategoriji.
Obrt je na Jesenicah nasploh problematična, saj stagnira in hudo zaostaja za potrebami prebivalstva. Skupščina občine Jesenice si prizadeva, da bi z različnimi davčnimi olajšavami kar najbolje stimulirala zasebno obrtništvo in zatrla rastoče število šušmarjev — po približni oceni jih je v jeseniški občini okoli 300. Tudi tržni inšpektorji pri svojem pregledu obrtništva ugotavljajo, da bodo nekatere obrtne stroke kmalu izginile, po drugi strani pa se krepi šušmarstvo. Tudi zaradi tega, ker so nekateri v zmotnem prepričanju, da je zakonu zadoščeno, če registrirajo račun za opravljeno dejavnost. Zaradi takega nezadovoljivega stanja bo ena prvih nalog inšpektorskih služb odločen nastop proti tistim, ki svojega postranskega zaslužka ne bodo legalizirali.
V primerjavi z letom 1973 se je število izdanih odločb povečalo. Število zvišujejo predvsem neurejeni poslovni prostori. Očitno organizacije združenega dela zanemarjajo naložbe v svoje poslovne prostore oziroma poslovalnice. Raste tudi število gospodarskih prestopkov, vendar to niso težje kršitve predpisov, kar je najbrž tudi posledica strožje kaznovalne politike, saj so kazni Znatno višje kot prejšnja leta.
D. Sedej
Novo podjetje: Vitranc
Za nadaljnji razvoj turizma v zgornji savski dolini naj bi ustanovili delovno organizacijo Vitranc — Predvideni ustanovitelji, predstavniki krajevnih skupnosti in turističnih društev, so se strinjali z ustanovitvijo podjetja — O predlogu bodo razpravljali še vsi trije zbori skupščine
občine
Zgornja savska dolina zaradi svojega sedanjega turističnega razvoja, predvsem pa zaradi svojega uspešnega nadaljnjega turističnega razmaha, ki se ji kaže v naslednjih letih, potrebuje boljšo in celovitejšo organizacijo. Ko pa so na Jesenicah iskali kar najprimernejšo obliko takšne organizacije, so po pretresu različnih možnosti ugotovili, da to ne more biti ne skupnost vseh sedanjih turističnih društev in ne zavod, pač pa le delovna organizacija posebnega družbenega pomena, ki lahko sama ustvarja del sredstev za razširjeno reprodukcijo, samoupravno pa je v duhu nove ustave konstituirana tako, da bodo delovni ljudje v dolini lahko prek svojih delegatov v svetu take delovne organizacije uresničevali svoje interese.
ZMOGLJIVOSTI
Nekakšno središče turizma doline predstavlja Kranjska gora z Gozd-Martuljkom, kjer je bilo več kot 300.000 prenočitev in kjer je opaziti občuten in največji razvoj zmogljivosti in največje vlaganje v turistično opremo. V zelo kratkem času so v Kranjski gori zgradili kar pet večjih hotelov in jih je zdaj skupaj trinajst s 1764 posteljami in 3106 restavracijskimi sedeži. Penzioni, moteli, gostilne, zdravilišča, počitniški domovi, planinske koče in zasebne gostilne ter turistične sobe imajo skupaj 4891 postelj in 5903 restavracijskih sedežev. Nastanitvene možnosti doline so v primerjavi z drugimi sorodnimi turističnimi območji dokaj velike in kljub temu, da ne upoštevajo 4. kategorije zasebnih turističnih sob in planinskih postojank, zmogljivosti doline uvrščajo na prvo mesto v slovenskem alpskem svetu.
Značilnosti turističnih zmogljivosti so predvsem v številnih hotelskih objektih visokih kategorij, ki pa so postavljeni izključno le v Kranjski gori, v kar 28 počitniških domovih, kar kaže ua to. da so delovni ljudje spoznali rekreativno vrednost alpskega sveta; v precejšnjem številu postelj v zasebnih turističnih sobah, ki so dokaj enakomerno razdeljene po vsej dolini; v številnih visokogorskih in srednjegorskih postojankah. V primeri z nekaterimi obmorskimi in drugimi kraji pa je v dolini zelo malo počitniških hiš, namesto njih pa se uveljavlja sistem počitniških stanovanj.
TURISTIČNA OPREMA
V dolini je precej več opreme za zimske goste kot za poletne. Urejena smučišča in žičnice imajo vsi kraji, vendar je v Kranjski gori 10 žičnic, v ostalih po ena in le v Ratečah sta dve. Razen tega imajo Mojstrana, Kranjska gora in Rateče naravna
drsališča, vsi kraji pa imajo možnost za organizacijo zimskih tekov, v Kranjski gori tudi za prevoz s sanmi in za zimsko jahanje. V dolini je tudi več raznih drugih športnih objektov, sprehajalnih poti in poti za ture. V dolini je posebno pozimi več medna-1 rodnih prireditev.
PODJETJE ZA TURIZEM
Turizem se je do sedaj najbolj razvil v Kranjski gori, v Gozdu, v Mojstrani in v Ratečah in tudi zato, da bi intenziyneje posegel tudi v druge kraje, so se opredelili za ustanovitev podjetja za turizem, ki naj bi poskrbelo za boljšo turistično organizacijo in povezanost vsega prostora od Mojstrane do državne meje pri Ratečah. Zaradi nove organizacije pa turistična društva ne bi prenehala delovati, ampak bi s tem dobila več možnosti za svojo osnovno dejavnost.
Podjetje Vitranc naj bi ustanovili: skupščina občine Jesenice, krajevna skupnost Mojstrana, krajevna skupnost Kranjska gora in krajevna skupnost Rateče. Ob tem naj bi skupščina občine in krajevna skupnost Kranjska gora prispevali večji del sredstev, krajevni skupnosti Mojstrana in Rateče pa glede na manj razviti turizem manjši del sredstev.
VRSTE DEJAVNOSTI
Podjetje za turizem naj bi opravljalo zelo pestro dejavnost in sicer gospodarsko, razvojno in organizacijsko. Tako naj bi se v okviru gospodarske dejavnosti ukvarjali z menjalno službo, prodajo spominkov in turističnih edicij, prodajo vozovnic, turističnih sob, z lastno proizvodnjo spominkov, ki so sedaj največkrat slabi, z organizacijo in vodenjem smučarskih šol, z organizacijo razstav itd. Ob tem naj bi poskrbeli za koordinacijo poslovanja gostinskih delovnih organizacij, sodelovali s turističnimi društvi, upravljavci žičnic in drugih športnih naprav in s krajevnimi skupnostmi. Poskrbeli naj bi za izdelovanje programov turističnega raavoja in regionalnih programov (dolina kot enotna turistična regija), za razvojne programe za posamezna območja doline ali za posamezne zvrsti turistične dejavnosti.
O ustanovitvi podjetja za turizem v Kranjski gori bodo ob koncu maja razpravljali še vsi trije zbori skupščine občine Jesenice. D. Sedej
M JLrf      S 5
Torek - 27. maja 1975
Predsednik foto-kino kluba Janez Puhar v Kranju ing. Alojz ZibertJe vnet fotoamater in ne le dolgoletni organizator na področju širjenja tehnične kulture. O tem delu zgovorno pričajo številne plakete, pohvale, diplome, red dela s srebrnim vencem ter zlata značka in diploma RZ prijateljev mladine in drugo. Predstavljamo ga z njegovo fotografijo »Most v mreži«.
OŠ
OZD Almira
alpska modna industrija Radovljica
Odbori za medsebojna razmerja delavcev razpisujejo naslednja prosta delovna mesta:
1. računovodje
2. upravno-administrativnega nika — stenodaktilografa
3. vzdrževalca strojev
teh-
za TOZD Bohinjska Bistrica
4. več delavcev — moških
za priučitev na motornih pletilnih strojih
Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3-letna praksa v finančnem knjigovodstvu ali
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5-letna praksa v finančnem knjigovodstvu ter ustrezne mo-ralno-politične vrline
pod 2.: dokončana UAŠ ali ESŠ, sposobnost pisanja zapisnikov
pod 3.: finomehanik — praksa v stroki zaželena
pod 4.: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok, starost do 30 let. Osebni dohodek se obračunava po SS o delitvi OO, ki zajema osnovno oceno delovnega mesta, učinek dela ter ovrednoteno minulo delo.
Pismene ponudbe naj kandidati (za del. mesta pod 1. in 2., 3. z dokazili o strokovnosti) pošljejo na naslov Almire — alpska modna industrija Radovljica — Jalnova ul. 2.
Pouk
v srbohrvatskem jeziku
Na nedavni seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine na Jesenicah je delegat Joža Vari postavil delegatsko vprašanje o. možnostih in dosedanjih prizadevanjih za uvedbo pouka v srbohrvatskem jeziku v jeseniških šolah. V zadnjem času se je namreč na Jesenicah pojavilo več vprašanj o tem. Zanimali so se delavci iz drugih republik, ki prebivajo na Jesenicah.
Vse do sedaj občani iz drugih republik, ki imajo otroke v osnovnih šolah, te želje ali zahteve niso izražali ne ob vpisu svojih otrok v šolo in tudi ne pozneje na roditeljskih sestankih ali na sejah svetov staršev, čeprav bi pobudo za uvedbo pouka v srbohrvatskem jeziku lahko dali samo, starši, saj je to njihova roditeljska in ustavna pravica.
Na oddelku skupščine občine so marca letos prejeli seznam z imeni in priimki 08 občanov oziroma staršev, ki se zanimajo za uvedbo pouka v srbohrvatskem jeziku. Od 08 občanov, ki jih je navajal seznam, jih je bilo 02 prijavljenih s stalnim bivališčem na Jesenicah, 52 izmed njih imajo tudi otroke. V teb družinah živi 105 otrok, od katerih je 59 predšolskih, starost šolskih otrok pa je .različna. V teh družinah živi malo osnovnošolskih otrok, večje pa je število predšolskih.
Podatki o številu šolskih novincev neslovenske narodnosti v osnovni šoli Prežihov Voranc. Tone Čufar in na Koroški Beli kažejo, da je od skupaj 271 šolskih novincev 180 učencev ali 66,4 odstotka slovenske narodnosti, 91 učencev ali 33,6 odstotka pa je iz družin drugih jugoslovanskih narodnosti.
Podatki tudi kažejo, da je razmeroma malo neslovenskih otrok vključenih v vzgojnovarstvene ustanove, ker večinoma matere iz neslovenskih družin niso vključene v delovno razmerje in zato otrok ne vpisujejo v varstvene ustanove. Lani je bilo v jeseniški občini 69 odstotkov predšolskih novincev vključenih V vzgojnovarstvene ustanove, 82,2 odstotka je bilo otrok slovenske narodnosti.
Na Jesenicah se zavedajo, da bo največje vzgojnoizobraževalne učinke lahko dosegla le celodnevna osnovna šola, ki bo tudi ob večji vključitvi predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove lahko pomembno zmanjševala socialno-pedagoške razlike pri učencih vseh starosti in narodnosti. Pri tem je pomembno poudariti, da so prostorske možnosti v jeseniški občini že zdaj zagotovljene, saj je najmanj 16 igralnih prostorov v vzgojnovar-stvenih ustanovah v popoldanskem času povsem praznih. Dokler pa celodnevne osnovne šole ne bo, bodo morale posamezne šole še bolje organizirati pouk, predsvem pri tistih šolskih predmetih, ki zahtevajo največ neposrednega in individualnega dela ter medsebojnega sodelovanja učiteljev in učencev. Med take predmete vsekakor sodi tudi srbo-hrvatski jezik s svojo kulturo in in kniževnost jo.
Uvedba osnovnošolskega po uka v srbohrvatskem jeziku bo vsekakor možna in smotrna z začetkom novega šolskega leta, seveda, če se bodo zanj odločili starši, ki bodo maja vpisovali svoje otrok'e v prve razrede osnovnih šol. Pouk v srbohrvatskem jeziku bi organizirale posamezne šole v sodelovanju s strokovno pedagoško službo, če bo prijavljenih ustrezno število otrok. Ob tem bodo zagotovili ustrezne kadrovske in vse druge pogoje. D. S.
Kranjski foto-kino klub Janez Puhar
Uspešno delo v težavnih pogojih
Prostori foto-kino kluba Janez Puhar v kletnih prostorih Delavskega doma v Kranju so bili prazni in hladni. Laboratorij je »sameval, trije povečevalniki so bili skrbno pokriti. Po klubskem prostoru pa se je širil močan vonj po sveže lakiranem lesu; člani kluba so namreč sami prelakirali velike panoje za razstavljanje fotografij.
»Več let smo si želeli res prave panoje za razstavljanje fotografij, saj poštenih panojev cela Gorenjska nima. Zdaj smo jih naročili, veliko dela pri dokončni obdelavi pa so opravili naši člani, predvsem zato, ker nimamo denarja. Panoji nas veljajo 1,3 milijone starih din, nekaj manj kot polovico je prispevala Iskra Elektromehanika, nekaj je bilo prostovoljnih prispevkov, ostalo pa smo kot že rečeno opravili sami.« To je seveda samo drobna malenkost, o kateri pripoveduje ing. Alojz Žibert, predsednik kluba, vendar dovolj nazorno predstavlja pripravljenost in zagnanost mladih fotoamaterjev, da s svojim delom nadomestijo mnogo preskromna finančna sredstva, ki so dodeljena klubu.
Na stenah klubskega prostora, ki je obenem tudi temnica, zraven je še en prostor širok poldrug meter, skorajda ni več prostora za številne diplome, priznanja, pokale, ki jih je kranjski klub dosegel v svojem dolgoletnem obstoju. Vendar sva se s predsednikom ing. Žibertom najprej začela pogovarjati prav o težavah, ki jih ima klub. Razumljivo — če se kdo že skoraj tri desetletja ukvarja z amatersko fotografijo, zanjo navdušuje mladino, jo uči, se veseli uspehov, ga seveda v živo zadevajo vse težave, s katerimi se ta kranjski klub vsako leto in vsak dan srečuje.
»Zvečer se ta prostor napolni,« pravi ing. Žibert. »Sploh ni dovolj prostora za vse mlade amaterje, ki jih fotografija in film navdušujeta. Še pred leti ni bilo takšnega zanimanja, zdaj pa je tega toliko, da so klubski prostori pretesni. To delo namreč ni tako, da se naenkrat lahko zbere velika skupina; ob povečevalni-ku na primer se lahko uči le manjša skupina mladih. Sem pa hodijo mladi iz vse občine pa tudi člani zelo močne sekcije našega kluba v Iskri. Že samo številka, da se je v tem prostoru lani zvrstilo kar 93 tečajev za fo-toamaterje in da jih je obiskovalo 2700 tečajnikov, pove skoraj vse. V tem prostoru so bila tudi predavanja. Marsikdo še mogoče misli, da mladino zanima le ples in disko klub, pa ni res. Dolgo časa že delam tudi v občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo, ki združuje poleg našega kluba še 10 organizacij od radioamaterjev, jamarjev, raketarjev in drugih, okoli 4500 članov: z raznimi tečaji in ostalimi dejavnostmi teh organizacij pa seveda sodeluje s temi organizacijami še več mladih; zato vem, kaj vse mladino danes zanima. Samo za naš klub je tolikšno zanimanje, da zares ne vemo, kam s tolikšnimi navdušenci.«
Ovire, zaradi katerih klub, ki ga je zvezna skupščina Foto saveza Jugoslavije za uspehe v lanskem letu pro-
glasila za tretji najboljši klub v Jugoslaviji, v Sloveniji pa je najboljši, ne more zaživeti kot bi člani radi, so seveda dokaj banalne — denar. Klubu namreč zadostuje dotacija komaj za plačevanje najemnine, kje pa ,so potem še filmi, papir in ostali fotografski pribor. »Naše razstave financirajo v glavnem člani sami; vsaka razstava velja fotografa okoli 1000 novih din, ki jih prispeva iz svojega žepa, da ne govorim še o ostali fotografski opremi, ki jo mora fotoamater uporabljati, pa je v klubu nimamo,« pravi ing. Zibert. »Pred leti smo s honorarjem za fotografije za novoletne koledarje kupili opremo za laboratorij. To je vse, kar imamo. Radi pa bi imeli kinoprojektor, kino kamero in pošteno bliskavico. Našim članom je že prešlo v navado, da si morajo sami vse nakupiti, če hočejo razstavljati slike pri nas in v tujini. Teh razstav pa je veliko in dela naših amaterjev so povsod opažena, od povsod prinesemo kako nagrado.«
Možnosti, da bi se mladi ukvarjali s tehnično kulturo, sem sodi tudi slikanje, filmanje, radioamaterstvo in še kaj, se odpirajo vsak dan. Na osnovnih šolah v Kranju sicer že obstajajo fotokrožki, poseben razmah pa bodo te dejavnosti verjetno doživele pri oblikovanju učnega programa celodnevnega bivanja v šolah. Že sedaj pa se prav ti najmlajši tako zanimajo za fotografiranje, da so v klubu sklenili organizirati tečaje za mlade inštruktorje — učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol.
»Vse bi še šlo,« pravi ing. Zibert, »če bi nekako vzporedno z rastjo zanimanja za našo dejavnost med mladimi raslo tudi razumevanje za nas pri tistih, od katerih smo finančno odvisni. Dotacija je še prav taka kot pred leti, čeprav ne potrebujemo veliko — tri do štiri milijone starih din. Ne vem, kako bo, če interesu mladih, ki seveda zahtevajo nove sodobne učne pripomočke, dobro opremo, še v nedogled ne bomo mogli zadostiti. Pri tem pa seveda še zdaleč ne gre za kako zahtevnost mladih, sploh ne.«
Prav zaradi vedno suhe blagajne v klubu in še drugih vzrokov je šla lani bolj tiho mimo obletnica rojstva in obletnica smrti velikega izumitelja fotografije na steklo — Kranjčana Janeza Puharja. Člani kluba so sami zbrali denar za ploščo, ki jo bodo letos vzidali na Puharjevo rojstno hišo.
In načrti kluba? Veliko jih je, pa se vsi zatikajo pri denarju. Radi bi ob 30-obletnici osvoboditve napravili fotografski prerez mesta Kranja in njegovih prebivalcev, za občinski praznik je predvidena razstava o spomenikih in obeležjih NOB in še več drugih prireditev je v načrtih. Ker so znani po svoji kvaliteti, jih prosijo za sodelovanje tudi drugi klubi po Sloveniji; pred kratkim so navezali tesnejše stike z vojaškim foto klubom Tankist na Vrhniki. Za kranjski klub res velja, da o njem govori dovolj zgovorno že samo delo — samo lani so sodelovali na 46 razstavah doma in v tujini in z njih prinesli skupaj 39 priznanj, od tega kar 13 prvih nagrad. L. M.
Komisija za volitve in imenovanja
skupščine občine Tržič
razpisuje
prosto delovno mesto
direktorja Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič
Pogoji:
poleg splošnih pogojev in pogojev, določenih z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič, morajo kandidat i:
imeti visoko izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri delu v podobni kult urni organizaciji,
poznati andragoške teorijo in prakso ter organizacijo izobraževanja
odraslih.
biti sposobni uveljavljanja sodolvnih oblik in metod dela,
imeti pravilen odnos do samoupravljanja in biti v inoralnopolit ičnein
pogledu neoporečni.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejema komisija /.a volitve in imenovanja skupščine občine TriiČ 15 dni po objavi razpisa.
MALA GROHARJEVA SLIKARSKA KOLONIJA - :uu jih je prišlo. V grudicah po dva, trije ah štirje so se v soboto zjutraj razpršili naokrog ter starodavno Škof jo Loko spremenili v orjaški odprti atelje, na katerega je vztrajno pršel de:. Vendar pa moča ni mogla pogasiti vneme in zagnanosti, ki s/a prevevali šolarje i. najrazličnejših koncev Jugoslavije, iz Srbije. Urinske, Črne gore, liosne, Vojvodine in Slovenije. Stisnjeni pod nu/utšče m oboke, med />odboje masivnih vrat m prehode iz ulice v ulico so zvedava dekleta in pobiči osem ur zapored vihteli čopiče, svinčnike in risarske krede ter ujeli na papir marsikak čudovit detajl, Tristokrat upodobljeno mestece je zdaj razstavljeno v grajski galeriji. Vredno se je potrudi/i gor ter uživali v nakopičeni lepoti, v mavrični sintezi stvarnosti in otroške domišljije. — Foto: F. Perdan
Bohinj:
do sezone več novosti
Nov turistični prospekt, peš pot proti Stari Fužini, preurejeno gostišče in balinišče, povečan prireditveni prostor Pod skalco ...
Turističnemu društvu, krajevni skupnosti in delovnim organizaei-v Bohinju bo do glavne turistične sezone kljub pomanjkanju denarja vseeno uspelo urediti nekatere novosti za boljše počutje gostov. Pričakujejo tudi, da bo obisk gostov letos boljši kot lani. Trenutno v zasebnih turističnih sobah sicer še ni kaj dosti turistov. V hotelih so v glavnem Ho-landci in Angleži. Nekateri med njimi še vedno v zgodnjih dopoldanskih urah lahko smučajo na Voglu, kjer je še okrog meter snega. Julija in avgusta pa pričakujejo, da bodo dobro zasedene tudi zasebne turistične sobe. Po sedanjih napovedih bo v glavni sezoni v Bohinju največ Nemcev, Holandcev in Angležev.
Da bi čim bolj pripravljeni pričakali glavno turistično sezono, so se v Bohinju letos lotili že v začetku spomladi nekaterih akcij. Pisali smo že, da so na primer pred nedavnim uspešno izvedli veliko očiščevalno akcijo na področju celotnega Bohinja. Pred dnevi pa je turistično društvo izdalo tudi nov turistični prospekt v nakladi 250.000 izvodov in cenik v štirih jezikih v nakladi 50.000 izvodov. Prospekt, v katerem so prikazane nekatere zgodovinske, turistične in rekreacijske zanimivosti Bohinja, je založilo turistično društvo Bohinj-Jezero, stiskalo pa Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj.
Omenimo razen tega še nekatere druge novosti in dela, ki jih je v teh dneh mrzlično končujejo. V Rib-čevem lazu, nasproti cerkvice sv. Janeza pravkar urejajo peš pot proti Stari Fužini, hkrati urejajo tudi področje, kjer poteka vodovod od Stare Fužine do Ribčevega laza. Streho zvonika cerkvice sv. Janeza zdaj, podobno kot so pred leti streho cerkvene ladje, prekrivajo s skodlami. Razen tega bodo v Ribčevem lazu prestavil-' električni vod proti Stari Fužini. Gostišče Lev pri Savici prav v teh dneh na Vrtovinu preureja objekt, v katerem bo prijetna restavracija z nekaj sobami. Ob restavraciji pa je nanovo zgrajeno balinišče. Hkrati bodo do restavracije in naprej do kopališča na Veglu potegnili vodovod. Ko že govorimo o vodovodu, omenimo še to, da bodo do konca maja priklopih vodovod Voje, ki poteka skozi Staro Fužino,
na obstoječi vodovod, za Ribčev laz. Tako bo ta del Bohinja končno le imel dovolj pitne vode, ki jo je doslej primanjkovalo v sušnih obdobjih predvsem v zgornjih nadstropjih hotela Stane Žagar.
Kopališče na Veglu je letos prevzela v upravljanje Krajevna skupnost. Kot rečeno, bodo do kopališča potegnili vodo, na tem področju pa bodo uredili tudi obalo jezera. Kopališče bo odprto 1. junija. Turistično društvo pa se je odločilo za ureditev in povečanje prireditvenega prostora Pod skalco. Ž? v nekaj dneh bodo tod odprli 120 kvadratnih metrov veliko betonsko plesišče. Razen tega pa bodo Pod skalco letos številne prireditve.
Poleg omenjenih novosti velja opozoriti še na obnovljene reliefne table Bohinja. V delu pa so štiri nove table grebenskih zemljevidov Julijskih Alp, ki bodo namenjeni predvsem sprehajalcem in planincem. Te table bodo postavili v Stari Fužini, Savici, pri turističnem centru jezero in v Bohinjski Bistrici.
Gostje bodo lahko letos igrali "v Bohinju tudi tenis; zdaj usposabljajo že obstoječe igrišče pod Hotelom Bellevue. Pripravljajo pa se tudi na obnovo tenis igrišča pri hotelu Stane Žagar. Omenimo še, da bo avtokamp v Ukancu do začetka glavne turistične sezone dobil nove sanitarije, da bodo asfaltirali peš pot od poslovnega centra do Ribčevega laza in da v Stari Fužini razširjajo sprehajalne poti. Obnovljen pa bo tudi most pri vojaškem pokopališču v Ukancu, ker se je stari, leseni pozimi porušil.
Pri urejanju in gradnji vseh omenjenih novosti tako finančno kot organizacijsko sodelujejo turistično društvo Bohinj-Jezero, krajevna skupnost in nekatere delovne organizacije. Izvajalec vseh omenjenih del je Gradbeno podjetje Bohinj.
Čeprav je konec minulega in v začetku tega leta kazalo, da Bohinj letos ne bo prav nič izboljšal in izpopolnil turistične ponudbe, bo kot kaže, domiselnim in prizadevnim turističnim in družbenim delavcem Bohinja do glavne sezone z malo denarja uspelo urediti marsikaj.
Besedilo in slike:
A. Žab
Gradbeno podjetje Bohinj je izvajalec del pri cerkvici sv. Janeza: prekrili bodo streho zvonika, gradijo peš pot proti Stari Fužini in prestavili bodo električni vod.
Razpadajoči objekt, v katerem bo poslej gostišče oziroma restavracija gostišča Lev, doslej ni imel pitne vode. Pravkar gradijo vodovod do tega objekta. Vodovod pa bodo potegnili tudi naprej do kopališča pa Veglu. Kopališče je prevzela v upravljanje krajevna skupnost. Vodovod pa gradi Gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica.
Turistično društvo se je odločilo za ureditev prireditvenega prostora Pod skalco. Uredili bodo betonsko ploščad, površine 120 kvadratnih metrov, na kateri bodo letos pripravili več prireditev. Tudi ta dela izvaja podjetje -iz Bohinjske Bistrice.
ART.: 5159 Barva: rjava, modra, rdeča Cena: 259 din
alpina
ŽIRI
poletje '75
ART.: 9175
Barva: rjava, rumena
Cena: 269 din
ART.: 9172 Barva: rjava, zelena Cena: 269 din
Ustanovljeno turistično društvo
Pokljuka
V nedelj«, 18. maja, je bil na Pokljuki v restavraciji Jelka ustanovni ©bčni zbor turističnega društva Pokljuka. Za ustanovitev društva so se odločili že pred meseci in ustanovili iniciativni odbor. Prebivalci Kopriv-nika in Gorjuš so namreč menili, da bi morali Pokljuki posvečati na turističnem področju v prihodnje večjo skrb. Že zdaj je na Pokljuki precej vikendov, vse leto pa prihajajo tjakaj izletniki in turisti. Domačini iz Bohinja imajo na Pokljuki tudi pašnike. Tako so menili, če bi se povezali in vs\ skupaj ustanovili turistično društvo, bi lahko marsikaj uredili.
Na ustanovnem občnem zboru so se zavzeli, da bodo predvsem na Gor-jušah in Koprivniku razvijali kmečki turizem. V obeh krajih nameravajo urediti okrepčevalnice. Kopriv-nik bi razen tega povezali s planino Goreljek s cesto, z Gorjuš pa bi do Goreljka uredili peš pot. Razen tega nameravajo urediti več sprehajalnih poti in trim-steze, Gozdno gospodarstvo pa naj bi uredilo gozdne jase za izletnike. Ena od prvih akcij, ki se je društvo namerava lotiti, bo tudi kuharski tečaj za žene in gospodinje s Koprivnika in Gorjuš.
Sicer pa bo glavna skrb društva namenjena varstvu okolja. Razen tega bo društvo uredilo prijavno in odjavno službo za turiste, s turistično takso pa urejevalo okolico posameznih objektov in podobno. V ledenem baru Šport hotela bodo odprli tudi trgovino s spominki in raznimi potrebščinami. Prirejali bodo tudi razne prireditve kot so harmonikar-ski dan, planšarski dan in druge.
Prek sto članov društva je v nedeljo na zboru pozdravilo takšen program. Izvolilo je tudi 21-članski upravni odbor in razne komisije. Za predsednika društva so izvolili Franca Jernejca-Milčeta, za tajnika pa Francko Korošec.
Ustanovnega občnega zbora so se udeležili tudi predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Franc Jere, član izvršnega sveta občinske skupščine Mišo Kozinc in tajnik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica Lado Matja-šič. Pozdravili so pobudo za ustanovitev društva in podprli začrtani program. Društvu so svetovali, naj Čimprej naveže stike tudi s sosednjimi turističnimi društvi v občini.
A. Z.
Pri Šobcu pričakujejo večji obisk
Gostišče Lev pri Savici na Vrtovinu pravkar preureja restavracijo, pred katero so zgradili tudi balinišče.
Kamp pri Šobcu, ki spada med najbolje urejene turistične kampe pri nas, je od 1. maja že odprt. Pričakujejo, da bodo na 60.000 kvadratnih metrih, kjer lahko naenkrat sprejmejo 2500 do 3000 gostov, letos imeli boljši obisk kot lani. Od 1. maja do i. oktobra lani so v kampu' zabeležili okrog 80.000 prenočitev. Tako kot že vsa leta je bilo največ gostov z Nizozemske, Zahodne Nemčije, Danske, Anglije in Belgije ter le 5 odstotkov domačih gostov. S prek sto družinami, ki že leta prihajajo v kamp, imajo redne stike. Letos pričakujejo, da bo obisk v kampu večji in da bodo do 1. oktobra imeli okrog 90.000 prenočitev.
Ze pred otvoritvijo in v prvih dneh po njej so posvetili vso skrb ureditvi kampa. Tako so v jezero vložili ribe amur, ki se hranijo z algami in travo. Pričakujejo, da bo zato poslej motna in umazana voda čistejša. Do kampa so na obeh straneh ceste ob-sekali korenine dreves, ki dvigajo asfalt, in obžagali veje, ki so zapirale preglednost. Povečali in preuredili so parkirni prostor, osvetlili bodo
vhod v kamp in otoček v jezeru. Uredili so sanitarije, popravili oblogo jezera, ponekod bodo obnovili asfalt, cestne napise in dopolnili električne priključke.
Tako kot lani bo tudi letos skrbela za boljše počutje gostov restavracija Sobec, trgovina Murka pa bo,prodajala najrazličnejše blago. Turistično društvo bo za goste tudi letos prirejalo izlete v Planico, na Veliko planino, v Bohinj, na Vršič in v druge znane turistične kraje. Pripravljali bodo tudi prireditve. Tako bo za prijetne večere poskrbela folklorna skupina Verige ter ansambla Gorenjci in Murka.
Naj omenimo še, da je znanilec za boljšo letošnjo turistično sezono v kampu tudi obisk do srede tega meseca. V primerjavi z lanskimi prvimi štirinajstimi dnevi po otvoritvi kampa so letos zabeležili za okrog 40 odstotkov več prenočitev tujih gostov. Pa tudi število prenočitev domačih gostov je letos večje. Zato, če bo le vreme ugodno, letos najbrž res ni bojazni, da turistična sezona ne bi bila boljša od lanske.
A. 2.
»Miss narcis«
Vsakoletna majska prireditev Turističnega društva Planina pod Golico nad Jesenicami pod nazivom Tekmovanje za lepotico narcis, sodi zadnjih nekaj let v okvir prireditev meseca narcis. Ostale prireditve, kot so pohodi na Golico, ki jih pripravljajo po tem programu, so več ali manj rekreativnega, športnega značaja, medtem ko je prireditev ob izbiranju lepotice narcis izključno zabavna. Ta prireditev je deležna tudi največjega obiska, saj jo je samo letos obiskalo več tisoč ljudi.
Že nekaj let pa se vsiljuje vprašanje, če je takšno tekmovanje sploh še potrebno, še posebno, ker se organizatorji vedno bolj trudijo prireditev popestriti s kulturnim programom. Kaj ne bi zadostoval le bogat in pester kulturni program, kajti zelo upravičeni so pomisleki o umestnosti takšnega lepotnega tekmovanja.
V zabavnem delu torej posebna strokovna žirija med nekaj prijavljenimi dekleti izbira najlepšo, ki sicer krone ni deležna, je pa obdarovana z darili, kijih prispevajo jeseniška podjetja. Potem se številni množici sramežljivo ali samozavestno — kakor katera — predstavi in ceremonije je konec.
Izbiranje lepotice je nedvomno srž prireditve, tista točka, ki tako zelo vabi in privablja. Četudi je edini namen zabavati in samo zabavati, se človeku milo stori, kako je lahko zabava ponižujoča, primitivna, osladna, plehka, cenena. Ni publika tista, ki bi ji lahko očitali slab okus, sama predstava, ki že v svojem osnovnem namenu ne služi niti pošteni zabavi, je prav zaradi svoje izjemnosti in nenavadnosti po svoje zanimiva. Po svoje.
Širno občinstvo spremlja dogodke na sceni tako, kot se predstavi takega značaja spodobi: s prizanesljivimi nasmehi, bolj temperamentni z nagajivimi medklici, navideznimi izžvižgi Če računamo, da se v našem vsakdanjiku več ali manj nič kaj pretresljivega ne dogaja, poživlja in delno zadovoljuje ogled te komedije: domnevne lepotice se ob robu plesišča nestrpno pripravljajo pred pogledi moške žirije, se medsebojno ogledujejo in precenjujejo. Praviloma rosnih let so, še malce pubertetniško zaverovane vase in v svoj videz, tako naivne v svojem nastopu, da prej kot posmeh vzbujajo pomilovanje.
Publika pa se zabava, za svoj denar in na tuj račun, na račun neokusne ceremonije, ki se ponuja in ki nima v sebi niti trohice tistega, ob čemer bi se človek vsaj enkrat pošteno nasmejal. S to »vrhunsko« točko je prireditev na skrajnem robu okusa, draži še tako nezahtevnega, predvsem pa poneumlja.
Pravim, da narcise tam na širni poljani od sramu sklanjajo glave. Tiste pač, ki so jim prizanesli in ki niso bile potrgane, izkopane ali poležane. Darinka Sedej
vsakdan
V KRANJU
od 9. do 19. ure
ENTRAL
GLAS 7
Torek - 27. maja 1975
7
Na osnovni soli na Orehku so ob praznovanju dneva mladosti pripravili izredno lepo in zanimivo razstavo o delu in življenju šole in vrtca. Obiskovalci so si v treh dneh lahko ogledali vse od preprostih risbic in punčk iz koruznih storžev, ki so jih izdelali najmlajši, pa do zares čudovito izdelanih, bogatih ročnih del šolarjev in šolark. Človek ne' bi verjel, da te mlade roke res znajo že toliko lepega in koristnega napraviti. Da bi bil vpogled v delo šole kar naj bolj popoln, so pokazali tudi vse moderne pripomočke za učenje, od raznih projektorjev in. razmnoževalnega stroja, pa do tistih za novo matematiko. — D. D. - Foto: F. Perdan
—    —   i-----N.
Akcija RK v četrtek od 17. do 19. ure
Zbiranje oblačil, obutve in pohištva
Po vsej Sloveniji bo v četrtek, 29. maja, od 17. do 19. ure akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Akcijo že sedmo leto zapored organizira Rdeči križ Slovenije, njen namen pa je jasen: dokaj veliko je pri nas še ljudi, ki bi jim rabljena oblačila prišla prav, ker si drugih pač ne morejo privoščiti. V vsaki hiši se najde kaj takega, kar je še dokaj uporabno, vendar pa ne nosimo ali ne uporabljamo več, ker smo si pač kupili novo. Rabljena in še vedno uporabna oblačila so namenjena tudi vsem, ki so jih prizadele elementarne nesreče, del teh oblačil pa se shrani v skladišča za primere večjih elementarnih nesreč in morebitne vojne.
Verjetno je odveč poudariti, naj bodo oblačila, ki jih bodo občani oddali Rdečemu križu, čista, pokrpana in urejena, čevlji povezani po parih; oblačila naj bodo zavita in zavoj povezan, da se pri prenašanju in prevozu vsebina ne bi raztresla. Rdeči križ letos še posebej opozarja, naj se rabljena in še uporabna otroška oblačila in čevlji ne zavržejo, pač pa poklonijo RK. Dobrodošlo je tudi pohištvo predvsem postelje.
Akcija bo tako kot doslej že nekajkrat organizirana na običajen način. Blago, ki ga bodo občani oddali, bodo prevzeli aktivisti RK. Prevzemna mesta bodo pravočasno vidno označena, kamor lahko občani prinesejo zavitke ali pa jih bodo ob veznih vratih prevzeli aktivisti RK. Vsekakor pa bo o tem odločala vsaka krajevna organizacija Rdečega križa posebej. V kranjski občini bo na primer potekala zbiralna akcija le po mestnih krajevnih skupnostih in na Golniku.
Lani je bilo v akciji zbiranja rabljenih oblačil zbrano v Sloveniji 133.197 kg, od tega na Gorenjskem več kot 15.0001kg. Organizacija RK v sodelovanju z zdravstveno in socialno službo ter šolami in komisijami za socialno delo pri krajevnih skupnostih pa bo ta oblačila in predmete podelila družinam, ki jim je ta oblika pomoči potrebna. L. M. v_,_,-——-'
Ob tednu slepih
Enakopravno vključevanje v družbo
Vsako leto je zadnji teden v maju posvečen slepim: takrat je priložnost, da se pregleda odnos družbe do ljudi, ki so jih narava ali drugi v/.ro-ki prikrajšali deloma ali v celoti za vid. Tako v svetu kot pri nas ta zadnji teden v maju morda bolj kot kateri koli drugi teden razmišljamo o sredstvih, načinu in odnosu nas vseh do slepih ter seveda 0 prizadevanjih, kako na vidu .prizadete ljudi vključevati v delo in življenje, kako kar najbolj izbrisati tisto mejo, ki loči zdrave in na vidu prizadete.
»Povezava med slepimi in pa med družbenopolitičnimi organizacijami, interesnimi skupnostmi in raznimi strokovnimi službami je za naše člane medobčinska organizacija slepih in slabovidnih,« je povedal predsednik organizacije Emil Muri sicer kot fizioterapevt zaposlen v ZD Kranj. »Za našo organizacijo je bilo v zadnjem obdobju pomembno, da smo se vključili v samoupravno skupnost za socialno skrbstvo občine Kranj; no, takoj moram povedati, da po drugih občinah humanitarne organizacije, kot je naša, še niso v celoti uspele najti mesto v samoupravnih interesnih skupnostih, čeprav je to po mojem mnenju za te organizacije posebnega pomena.«
Pred tremi leti se je Zveza slepih preimenovala v Zvezo slepih in slabovidnih, ke*r je v svoje članstvo sprejela tudi slabovidne člane. Tako je poleg 330 slepih z vse Gorenjske vključenih v Zvezo še okoli 90 slabovidnih oseb. »S tem se je delo naše organizacije seveda povečalo,« je nadaljeval predsednik Muri, »tolikšen obseg dela pa smo komaj zmogli predvsem zaradi kadrovskih težav. Radi bi zaposlili v naši pisarni še kako delavko, pa tega finančno ne zmoremo. Naša organizacija namreč ne dobiva finančnih sredstev po potrebah, pač pa proračunsko. Od samoupravnih  interesnih skup-
st
8 C1
Torek - 27. maja 1975
^ JI JL*#.«k
nosti zato pričakujemo razumevanje in pomoč pri uresničevanju našega zastavljenega programa.«
Program pa je dokaj obširen; že samo v maju je cela vrsta akcij. V kratkem pripravljajo izlet v Kumro-yec, pripravljajo tekmovanje v branju Braillove pisave; konec meseca bo tudi predavanje za slabovidne o pripomočkih, ki so danes v svetu znani, da ohranjajo vid in o sredstvih, ki olajšujejo delo slabovidnim.
Seveda pa se dejavnost te organizacije ne omejuje le na pomoč članom pri nakupu raznih sredstev, ki danes olajšujejo življenje in Helo na vidu prizadetih kot so nakup magnetofonov, posebnih ročnih ur in budilk, radioaparatov in drugih specifičnih pripomočkov za slepe. Prav tako je važno vključevanje slepih v kulturno in športno življenje. »Že nekaj časa imamo moški pevski zbor, zdaj še mešani pevski zbor in pa instrumentalni trio. Naši člani se namreč ne morejo vključevati v druge pevske zbore, saj je delo z našimi pevci preveč specifično. Podobno je z vključevanjem naših članov v športne dejavnosti. Letos smo. ustanovili športno kulturno prosvetno društvo slepih in slabovidnih Tomo Zupan, saj se naši člani drugim društvom razumljivo ne morejo priključiti. Seveda pa s tem ni rečeno, da se ne morejo športno udejstvovati. Prav zdaj se naši športniki pripravljajo na republiško prvenstvo slepih v atletiki. Na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane smo sodelovali s tremi ekipami na 10 km dolgi progi, en naš član pa je tekel tudi na 25 km. Poleti se pripravljamo na pohod na Triglav, pa še imamo načrte,« pripoveduje Krnil Muri. »Radi bi pa nekoliko pospešili to naše vključevanje v družbo in opozorili na naše probleme v toliki meri, da bi lažje dohitevali vsesplošen razvoj. Premika se, se ve veda, potreben bi bil odločnejši korak, da bi tudi slepi dohiteli in se vključili enakopravno v družbo videčih.« L. M.
Od 2. junija 1975 do 30. junija 1975 vam nudimo pri nakupu vseh proizvodov GORENJA 5 % popusta.
Do 30. junija 1975 pa vam dajemo iz novega programa GORENJA
za TV Color 961 — havbo za sušenje las,
za pralni stroj 620 BIO S — me-šalnik special M
za zamrzovalno omaro 101 — stroj za mletje
za štedilnik E-102 GL - tehtnico BRILJANT
za štedilnik E-103 Apolo — stensko tehtnico RECORD
Astra — Ljubljana Blagovnica Kranj, Prešernova 10
Slo veni jales vam od 5. do 31. maja daje sezonski popust od 5 do 20 odst. pri nakupu pohištva, ki ga proizvajajo delovne organizacije Slovenijales.
Prodajna mesta:
stalna razstava in prodaja pohištva, Kranj, Savski log — sejemska hala
Gospodarsko razstavišče Ljubljana»Prodajni salon Vižmarje
-Y
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
Gorenjska se je predstavila Bavarski
Z gorenjskimi turističnimi in sejemskimi delavci, ansamblom Gorenjci iz Radovljice in s folklorno skupino iz Bohinjske Srednje vasi v Regensburgu. Nilrnbergu in Munchnu
vžgal kot še nikjer. Okoliška okna in balkoni so bili polni, okrog nasto* pajočih pa se je sklenil širok krog radovednežev. Pesem in glasba, tokrat prvič s pomočjo ozvočenja, "ki smo ga pripravili kar na prostem, sta odmevala daleč naokoli. Tudi druga plat turistične predstavitve »Gorenjske, razdeljevanje prospektov in podobnega materiala, je v Munchnu stekla kot po maslu. Gorenjci so ostali brez novih plošč in posnetkov na kasetah, oblačila folkloristov iz Bohinja pa so bila vaba za številne fotografe in fotoreporterje mestnih časopisnih hiš. Nad munchenskim nastopom se ni bilo pritoževati!
Do konca gostovanja na Bavarskem sta skupino čakala še dva nastopa. Popoldanski v mestnem središču in večerni v gostišču Slovenca Alojza Bremsaka na robu munchen-skega parka. Ponovili smo celoten program, pripravili novinarsko konferenco in zadnji nastop na Bavarskem sklenili z rajanjem.
V soboto, 26. aprila, smo se napotili proti domu. Prepričani smo bili, da smo dobro opravili poslanstvo in pripomogli, da bo naša dežela med Zahodnimi Nemci še bolj iskana in da se bo marsikdo med njimi med bivanjem pri nas spomnil našega obiska. J. Košnjek
Pobudniki za gostovanje na Bavarskem. Od leve proti desni: zastopnik Gorenjskega sejma v Avstriji in ZRN Josef Duller, predsednik koordinacijskega odbora za razvoj turizma pri GTZ Bogdan Šanca, konzularni predstavnik SFRJ f Niirnbergu Vojislav Lopičič, tajnik GTZ Karlo Cej in vodja General-turistove poslovalnice na Bledu Andrej RLstič. — Foto: J. Košnjek
Z gorenjskimi turističnimi in sejemskimi delavci, ansamblom Gorenjci iz Radovljice in folklorne skupine iz Bohinjske Srednje vasi v Regensburgu, Nurnbergu in Munchnu
Na prvi javni nastop v Nurnbergu se je skupina še bolje pripravila. Na hitro smo izdelali velik transparent, na katerega smo napisali, kdo in odkod sploh smo in,koga predstavljamo na Bavarskem. V polni meri so se angažirali tudi naši turistični zastopniki v tej nemški pokrajini in gorenjsko bogato zalogo propagandnega materiala, ki je hitro kopnela, obogatili ne le z gorenjskimi3 temveč tudi s prospekti in kartami drugih Jugoslovanskih turističnih krajev. Kraji naših nastopov so bili posrečeno izbrani. Večinoma so folkloristi 'n godci plesali, igrali in peli pred velikimi blagovnimi hišami in v trgovskih predelih, kjer ljudi nikdar ne manjka. V Nurnbergu je bil nastop med blagovnicama Kaufhof ,n Hertie, kjer pogosto nastopajo fazni ansambli, predvsem pa na Bavarskem priljubljene godbe na pihala. Komaj smo namreč končali nastop, zanimanje zanj je bilo precejšnje in nas je v poldrugo uro trajajočem koncertu folkloristov in nnizikantov zanesljivo videlo in slišalo več tisoč ljudi, razdelili pa smo Precejšnjo količino prospektov, že se Je na tem prostoru pojavila godba na pihala v bavarskih narodnih nošah. Poldrugo uro kasneje smo Predstavitev Gorenjske ponovili v starem delu mesta in odziv ni bil nič nian jši.
Zvečer smo se pojavili v restavraciji Mautkeller, urejeni v narodnem slogu. V naprej najavljena no-vinarska konferenca je bila izredno dobro obiskana. Med udeleženci je bil tudi generalni konzul v Niirn-ttorivoje Jelič s sodelavcema Zlat-kom Kopso in Stankom Petkovićem. Novinarji, predstavniki gospodarstva in drugih mestnih .in deželnih Ustanov ter vodje potovalnih in turističnih agencij so bili z besednim ,n slikovnim prikazom Gorenjske Zadovoljni. Predvsem pa so jih Zanimale okoliščine potopljene ladje Cavtat s strupenim tovorom. V zvezni republiki Nemčiji so se namreč pojavile vesti, da je zaradi tega 'Jadran zastrupljen in nevaren za turiste, med katerimi Nemcev ni malo. Vodja jugoslovanskega turističnega urada v Munchnu Zvonko Sutorac je podrobno orisal »primer Cavtat« in postregel s strokovnimi Podatki, da strupena snov v sodih Najmanj tri leta ni nevarna, do tega Časa pa bo ladja s tovorom vred že na suhem!
Novinarski konferenci je sledil »slovenski večer« z nastopom folkloristov iz Bohinja in ansambla Gorenjci. Z obiskoma nas je'počastil ^Urnborški župan Prols s soprogo, ^rsta poslancev itd. Tako kot v FJtegensburgu se tudi v Nurnbergu večer ni zaključil dosti pred polnočjo. Med poslušalci oziroma ude-JŽenci so bili številni Slovenci in delavci iz drugih jugoslovanskih republik. Pripovedovali so, da jim bo fetalo srečanje še dolgo v spominu!
V Munchnu konec turneje
menitim stolpom in olimpijske vasi. Le najnujnejše smo pustili v hotelu Munchnerhof. Odpeljali smo se na znameniti Marienplatz. Nastop Go-renjscev  in   bohinjske  folklore je
Folklorna skupina iz Srednje vasi v Bohinju je nastopala v oblekah, ki so jih s prostovoljnim delom sešili vaščani, za kar so jim plesalci nadvse hvaležni. — Foto: J. Košnjek
V petek, : grenili proti
5. aprila, zjutraj smo
Munchnu, prestolnici avarske m zadnji postaji naše »rajže«. Za spoznavanje z znamenitim mestom ni bilo časa. Le toliko 8nio si ga utrgali, da smo se zapeljali 'niiuo olimpijskega središča z zna-
svetovni bestseller
Henri Charriere:
METULJ
METULJ je avtobiografska izpoved človeka, ki je bil pod obtožbo, da je na Montmartru ubil človeka, obsojen na dosmrtno prisilno delo v Gvajani. S kaznijo se m nikoli sprijaznil: 43 dni po prihodu v kaznilnico je zbežal in s čolnom premeril 2500 km. V Kolumbiji so ga prijeli, a je spet zbežal, se skrival pri Indijancih in tudi tu so ga dobili. Vrniti se je moral v gvajansko kaznilnico, v »zeleni pekel« Po trinajstih letih mu je končno uspelo, zbežal je z zloglasnega Hudičevega otoka . . .
Knjiga je v kratkem č.asu postala pojem za bestseller, prevedena je bila v številne jezike. Skratka od prve do zadnje strani napeta, srhljiva, z brezobzirno iskrenostjo napisana zgodba o ujetniku, ki je tvegal vse za svobodo.
514 strani, cena: pl. 1 30 din
Knjiga je na voljo v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema tudi uprava založbe
Državna založba Slovenije Mestni trg 26, Ljubljana
Naročilnica
Nepreklicno naročam knjigo »METULJ«
Kraj in datum:
Naročnino 1 30 din
bom poravnal po povzetju.
Knjigo mi pošljite na:
— moj domači naslov
— kraj zaposlitve
(Uslnvno. prosimo, o/načrte1!
Podpis naročnika:
Naslov naročnika: Ime in priimek:
Kraj: ............
Ulica:............
Zaposlen pri:
. Ozemlje stare j Se naselitve- — 2. Ozemlje mlajše naselitvi-. - 3. Moveaako nemška jezikovna meja sredi 19. stoletja
(70. zapis)
Pri Blatogradu (Moosburg, Mož-berk) stojimo na narodnostni meji, priznani še 1. 1920, ko je do tu segalo plebiscitno ozemlje cone B.
Vendar pa le potujmo še naprej, proti severu, četudi že po potujčeni zemlji, k skrivnostnemu Osojskemu jezeru. Ze zaradi ljudskega bukovni-ka Drabosnjaka, ki je pisal svoje rajme na gorah nad jezerom, zaradi Prešernove matere, ki spi v Šentro-pertu, vasici na skrajnem zahodnem jezerskem robu pa tudi zaradi Aškerčevega »Mutca osojskega«, za katerega ve vsak .pismeni Slovenec. — In tako nam ta, danes ponemče-na deželica okrog senčnega (osojnega jezera postane nenadoma kar domača in mikavna.
POT NA SEVER
Res, slovenske govorice v Blatogradu ni več čuti. Le kak starejši človek še ume mar-njati po svovenje. Le imena krajev, "osebna imena so še naša. Pa vode in gore še trmasto nosijo slovenska praimena. Kar poglejmo!
Voda, ki napaja blatograjska jezerca, se imenuje Blatnica. Pač od jezerskega blata ali močvirij. Pot na sever nas bo vodila pod hribom Gradnico (nemško Gradenegg!) mimo vasice Knežišče (nemško Knos-weg) in Žitič (nemško Sittieh) do Trga (Feldkirchen). Kako lepa, starosvetna in smiselna so prvotna slovenska imena spričo posiljenih nemških oznak! ..
A ne kaže drugače kot da se še malo zadržimo v Blatogradu, tako pomembnem zgodovinskem kraju. Saj je bil Blatograd vse do 16. stoletja ena od najbolj znanih koroških utrdb. Razvaline karolinško-roman-skega Blatograda še danes kažejo na blesk onih davnih dni.
Trdnjavic je bilo na gričkih več, kar cel sistem. Utrdil pa je kraj Arnulf Koroški že v letih 888 in 889. Vojvoda Arnulf je bil sin starega kralja Karlmana, ki je vladal vzhodni frankovski državi.
Ne bo napak, če povem bridko zgodovinsko zgodbo, saj so v njej ka-rantanski Slovenci spet potegnili krajši konec.
RASTI SLAV IN SVETOPOLK
Bila   sta   oba velikomoravska kneza in v neposredni zgodovinski zvezi z blatograjskimi velikaši.
Leta 843 je Karantanija po ver-duhski pogodbi pripadla vzhodno frankovski državici. Delitev velikega frankovskega. kraljestva na tri dele je bila izvršena po smrti kralja Ludvika Pobožnega. Sin njegov, Karl-man, je dobil del Bavarske in vso Karantanije Moral pa je biti ta Karlman razborit možakar. Saj je spodil iz dežele vse dotlej njegovemu očetu vdane mejne grofe in postavil tjakaj na meje svoje plemiče. Vojaško se je zvezal.s knezom Rastisla-vom in si tako zavaroval vzhodne meje. To je bilo 1. 861. Hotel je napraviti Korotan neodvisen od osrednjega frankovskega kraljestva. Za svojo prestolnico si je izbral prav Blatograd.
Sin njegov, Arnulf, je šele docela uresničil očetove sanje. Dozidal si je stolni grad in nadaljeval politično in vojaško zvezo z Velikomoravsko. Tedaj je tamkaj vladal že Rastisla-vov sin Svetopolk.
V dobro smemo šteti Arnulfu strpnost nasproti slovenski liturgiji, ki se je prav *za časa njegovega vladanja širila po Karantaniji. Posredoval jo je sv. Metod in njegovi moravski učenci. Vendar pa so slovensko besedo kaj kmalu zatrli solnograški nad-škofje, ki so postali cerkvena gosposka Karantanije.
S pomočjo slovenskih karantan-cev in bavarskih čet se je vojvoda Arnulf uspešno uprl frankovskemu kralju Karlu, ga premagal in potem prisilil vsa nemška plemena, da so ga priznala za svojega kralja. Dal se je
1. 896 okronati za rimsko-nemškega cesarja. In to v samem Rimu! V znak nekake hvaležnosti ali ka-li, je novi nemški kralj prepustil pokrajino med Dravo in Savo slovenskemu knezu Braclavu v upravljanje.
Pijan od zmagin mogočnosti seje cesar Arnulf hotel znebiti svojega močnega soseda in zaveznika, veli-komoravskega kneza Svetopolka ali vsaj le-tega občutno oslabiti. Dvignil je svoj verolomni meč nad zvestega prijatelja prav v trenutku, ko so nanj navalili z vzhoda Ogri.
Ni pa računal Arnulf s tem, da bo po razpadu Velikomoravske sam prišel na vrsto. In res, kaj kmalu so divja ogrska krdela pridrla v njegovo Karantanijo. Pustošila, požigala in morila so bolj kot več stoletij kasneje Turki. Seveda pa so najbolj trpeli spet Slovenci. Kajti nemška gospoda se je, kot po navadi, spet skrila za varna obzidja. . . Arnulf je 1. 899 umrl — že 1. 911 pa je z njegovim sinom Ludvikom izumrl Karolinški rod. Kako kratkega življenja sta čast in slava ...
Tedaj pa je tudi Blatogrd izgubil del svoje imenitnosti. Saj ni bil nič več sedež rimsko-nemškega cesarja. . . Iz onih časov je ostal ohrani-jen le še kvadratasti grajski stolp. Sedanji grad (Blatograd!) pa je bil zgrajen šele v prvi polovici 16. stoletja. Lepa stavba je bila že spočetka polna umetniških dragocenosti, ki so zvečine še ohranjene v dobro oskrbovanem poslopju, ki služi sedaj turizmu (hotel, penzion). Ob tem dejstvu je kar bridko pomisliti na razpadajoči, a tako slavni Valvasorjev Bogenšperk.
V bližnji okolici je bilo še nekaj gradov, nekateri so se ohranili v današnje dni. Za čuda pa skoro vsi nosijo slovenska imena: Tigrče (Tig-ring), Raznica (Ratzenegg), Gradni-ca (Gradenegg, tudi Gradisch) ipd.
BLATOGRAJSKA CERKEV
Stara župna cerkev je posvečena velikemu angelu Mihaelu. Sedanja stavba je bila zgrajena v 14. stoletju. Vsebuje pa precej gotskih prvin in značilne klesane pleteninaste stebre še iz karolinške dobe, kar da misliti, da je že prej stalo tu krščansko svetišče. Ker pa so v stene vzidani tudi nekateri rimski nagrobniki, je misel na prastaro, še predslovensko naselitev tod zelo verjetna. Le o slovenskem poganskem kulturnem središču zgodovina ne ve ničesar povedati. Uničenje poganstva je moralo biti na Koroškem zelo temeljito. Kako mili so bili oglejski očaki spričo zagrizenih sol-nograjskih škofov! Zlo je prišlo nad Karantanijo s severa, kot toliko let kasneje in prihaja še danes . .. (Se bo nadaljevalo)
TRIGLAV
KONFEKCIJA
Kranj
Sprejme več deklet
ki  so  končale osnovno
šolanje,
na priučevanje za industrijske šivilje
Pogoj:
15 let
dopolnjena starost
Pismene prijave sprejema splošna služba Triglav konfekcije, Kranj, Savska c. 34.
9
A 10-275 naprava za polavtomatsko varjenje A 10-275 in A 10-400
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel- motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P ŠT 208. TELEFON: CENTRALA (052) 24-322 TELEX: 25 252'VUULJTES
A 10-275 naprava za polavtomatsko varjenje A 10-275 in A 10-400
je naprava
za ekonomično polavtomatsko varjenje in je izpopolnjena, zato ima še večje zmogljivosti
Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave za polavtomatsko varjenje v zaščitni atmosferi plina. Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm
A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokim delovnim obsegom; je vsestransko uporabna naprava, stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija
za vsako delavnico; zaradi posebno lahke pištole je pripravna m omogoča hitro delo ob minimalnem zagrevanju Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi
sistem
Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
PGP
Gradnja Žalec
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel
Sadolin PX65
— uživa mednarodni sloves
/ — odlikuje ga bogata tradicija
injiovi tehnični dosežki
— najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa
— uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi
— služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah
— Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo
TlUGLA/l
istem pohtitva TR\GLAV, dobitnik najv\š\eqa pr\znan]a ZLAT\ KLJUČ W74vavn s širokim Izborom elementov
omogoča opremo dnevnih sob, spalnic, samskih sob, delovnih kabinetov, mladinskih sob in predsob. Sistem pohištva
TRIGLAV je že v proda\\. Zahtevajte ga v prodajalnah pohištva.
Hali.
JUL
BEOGRAD
130 74
SLflVCMIJALES
ALPLES
Cndustrija pohištva ALPLES"
64228 ŽELEZNIKI
sistem
voba voba vodo voba voba voba vo^ yoba
voba voba
voba voba voba
S^^o^a voba vaio voba vc*>a
voba voba .voba
Ioba
voba voba
vo
barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom
Člani prostovoljnih gasilskih društev od Gozda do Rateč so izvedli področne gasilske vaje v počastitev krajevnega praznika Kranjske gore in ob 30-letniei osvoboditve. Na sliki so gasilei iz Podkorena in Rateč med vajo. — Foto: B. B.
Kranjske opekarne Kranj
razpisna komisija in odbor za medsebojna razmerja:
I. RAZPISUJETA PROSTO DELOVNO MESTO
direktorja podjetja
(ni reelekcija)
Poleg v zakonu določenih pogojev mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, strojne ali tem ustrezne sorodne stroke;
2. da ima organizacijske sposobnosti in dosežen uspeh z ustrezno prakso.
II. OBJAVLJATA    NASLEDNJA    PROSTA DELOVNA MESTA:
1. 1 delovno mesto v splošni službi
2. 1 delovno mesto v tehnični službi
3. 2 delovni mesti tehnologa
4. 1 delovno mesto v prodaji
Pogoji: pod 1.:
pod 2.:
pod 3.:
pod 4.:
visoka ali višja šolska izobrazba pravne, ekonomske, politološke ali njim sorodne stroke,
višja ali srednja šola gradbene strojne smeri, veselje do opekarske tehnologije in vzdrževanja;
srednja šola kemijske, gradbene ali druge sorodne šole in s posebnim veseljem do tehnologije in razvoja, -srednja ekonomska, komercialna ali gradbena šola, ki ima smisel za delo v prodaji, zaželen vozniški izpit in svoje vozilo.
Nastop je možen takoj.
Kandidati naj pismene vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 20 dneh od objave pošljejo na naslov Kranjske opekarne Kranj, 64000 Kranj, Na Skali 5.
Upravni odbor
vzgojno varstvenega zavoda Radovljica
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. 3 vzgojiteljic
za določen čas, nastop dela 1. 9. 1975. Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola
4 vzgojiteljic
za nedoločen čas, nastop dela 1. 8. 1975. Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola
1 vzgojiteljice
za nedoločen čas, nastop dela 1. 9. 1975.
Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola in vsaj 5 let prakse Za delovno mesto vzgojiteljice se zahteva tudi ustrezna moralno-politična kvaliteta.
2. 1 hišnika - oskrbnika
■  Pogoj: KV delavec elektro stroke, izprašani kurjač ter voznik avtomobila.
Nastop dela 1. 7. 1975.
3. 2 varuhinj
Pogoj: dokončana osnovna šola ter kasnejša vključitev v šolo za varuhinje, poskusno delo 3 mesece
4. 1 čistilke
za vzgojno varstveno enoto Radovljica za nedoločen čas, nastop dela. 1. 9. 1975.
5. 1 kuhinjske pomočnice
za VVE Radovljica za nedoločen čas, nastop dela 1.9. 1975.
Pod 2., 4. in 5. poskusna doba 30 dni. Razpis velja 15 dni po objavi.
Kmetije pod Dobrčo in Stolom hudo ogrožene pred to razpaslo
divjadjo
Prašičja nadloga
Klinar iz Plavškega Rovta bo moral letos za polovico zmanjšati število govedi, in sicer od 20 na 10 glav, ker so divji prašiči razorali in uničili večino senožeti. Njegov sosed je z družino porabil že okroglo 300 delovnih ur za dvakratno poravnavanje ruše. Košnja bo ponekod nemogoča, drugod otežena z veliko manj krme.
Tako in podobno so povedali kmetje iz Planine pod Golico, Prihodov in Plavškega Rovta, ko so se pred pratkim sestali in se pogovorili o tem. Sestanka, ki ga je sklicala .tamkajšnja pašna skupnost, so se udeležili poleg velikega števila prizadetih kmetovalcev tudi predstavniki jeseniške občine, lovske družine, krajevnih skupnosti tega območja, Kmetijsko-živinorejskega kombinata Kranj — kooperacija Radovljica in drugi. Škoda je velika. Po nekaterih kmetijah kar po več milijonov starih dinarjev. V nekaterih krajih so prašiči razrili polja, da so kmetje že to pomlad po trikrat poravnavali rušo. V par krajih so razrili in požrli komaj posajeni krompir. Skratka, razrijejo in uničijo vse, ponekod do vogala hiše.
Kot so povedali navzoči na Gorenjskem sploh ni „bilo divjih prašičev. Pojavili so se 1948. leta. Danes so osamljene, višje gorske kmetije pod Dobrčo pa vse do Hrušice in Dovjega dobesedno ogrožene.
Lovci pravijo, da je tod tak problem zaradi tega, ker ta divjad v svoji divji prirodi nima možnosti življenja. Nekje po Dolenjskem in drugod v glavnem rijejo in se preživljajo po gozdovih. Tu pa -nimajo kam. Navzgor so golicave, mrzle in zasnežene do pozne pomladi in divjad se zateka na višinska obdelana polja in njive.
Vsi na sestanku so se strinjali, da je pogrebno tem .kmetom pomagati, poravnati nastalo škodo in za vnaprej preprečiti to nadlogo. To. je poudaril tudi predstavnik občine. Lovci so že zadnja leta prirejali več pogonov, vendar brez zadovoljivega uspeha. Povezali se bodo s sosednimi družinami, skušali najti čimvečje sodefovanje s prizadetimi kmetovalci in prirejati široke pogone. Prav tako so menili, da se mora pri tem zavzeti lovska zveza Gorenjske v celoti. Ustvarila naj bi sklad za poravnavo škode.
Vsi so se-zavzeli za pomoč in sodelovanje pri preganjanju te škodljive divjadi. Zlasti še, ker so ob tem ogrožene prav tiste najvišje gorske kmetije, ki že tako težko shajajo in so deležne raznih olajšav in pozornosti družbe. K. Makuc
Skrb za okolje
Komisija za varstvo okolja pri krajevni skupnosti v Mojstrani pripravlja akcijo očistimo svoj kraj. Akcija bo 31. maja, udeležili pa se je bodo občani in učenci osnovne šole v Mojstrani. S to akcijo se bodo mladi iz osnovne šole vključili tudi v program jugoslovanskih pionirskih iger.
Naslednji mesec pa bodo v avli osnovne šole v Mojstrani odprli razstavo fotografij o urejenosti kraja, in sicer Podkuž, Belce, Dovja in Mojstrane. Z razstavo žele opozoriti na nepravilnosti v kraju in spodbujati skrb za okolje. D. Sedej
Na Lužah so v nedeljo proslavili 30. obletnico osvoboditve, dan mladosti in 55. obletnico delovanja vaškega Gasilskega društva, kije za jubilej s pomočjo vaščanov dobilo novo motorno brizgalno. Slovesnost je popestril tudi kulturni program, (jk) — Foto: F. Perdan
Akcija za upokojence
V jeseniški občini je 4100 upokojencev, 3300 je članov upokojenskih društev, ki so v Žirovnici, na Javor-niku, na Dovjem, v Kranjski gori in v Ratečah. Več kot polovica so nekdanji železarji, zato je tudi Železarna vsa leta društvom tako in toliko denarno pomagala, da so si marsikje zgradili in obnovili domove, prispevala pa je tudi del sredstev za funkcionalne stroške teh domov. Nad domovi upokojencev je ta največji delovni kolektiv jeseniške občine prevzel tudi pokroviteljstvo.
Ker pa bi upokojenci v občini, v šestih podružnicah, radi še bolj popestrili svojo dejavnost in ker so v občini tudi drugi delovni kolektivi s skupaj okoli 6000 zaposlenimi, ki imajo tudi že precej upokojencev, ki se vključujejo v dejavnost društev upokojencev, je občinski sindikalni svet začel z akcijo zbiranja dodatnih sredstev za domove upokojencev. Od samoupravnih organov v organizacijah združenega dela zato pričakujejo podporo, ki naj zagotovi
V soboto, 17. maja, je bilo na nogometnem igrišču v Podmežakli letošnje občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 70 ekip s po tremi člani iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in iz občinskega odreda civilne zaščite na Jesenicah. Vsak posameznik je moral opraviti obvezni pismeni test, nato pa so tekmovali v praktičnem delu. Najboljša ekipa je bila ekipa občinskega odreda civilne zaščite (Podlipnik, Razboršek, Ferjan), drugo mesto so zasedli člani ekipe iz Komunalnega servisa, tretji pa so bili iz osnovne šole v Žirovnici.
Člani postaje gorske reševalne službe so v Kranjski gori izvedli uspešno reševalno akcijo na />/azu nasproti hotela Lek v Kranjski gori. Vajo so priprai ili v počastitev krajevnega praznika Kranjske gore in je bila zelo uspešna. Ogledalo si /o je precejšnje število prebivalcev in gostov, pri njej pa sta sodelovala tudi veterana kranjskogorske reševalne postaje Leon Knap in Franc Mrak. Foto: li. H.
•društvom še nadaljnjo uspešno aktivnost.
V Žirovnici bi upokojenci radi uredili zunanjo okolico doma, dopolnili kanalizacijo^ in dom obnovili. Kljub izdatnemu prostovoljnemu delu in drugi pomoči bi potrebovali še dodatnih 36.660 dinarjev. V podružnicah na Dovjem, v Kranjski gori, v Ratečah in na Javorniku bi za razna ureditvena dela potrebovali skupaj 32.000 dinarjev. Na Jesenicah, najštevilnejši podružnici, so že lani temeljito preuredili pretesni dom. Poleg prostovoljnih ur članstva jim je s 100.000 dinarji pomagala Železarna, še vedno pa jim primanjkuje 50.000 dinarjev. Skupno bi morali za investicije zbrati kar 118.660 dinarjev.
Vse organizacije združenega dela v jeseniški občini, razen Železarne Jesenice, naj bi z družbenim dogovorom prispevale jeseniškim upokojencem enkratni prispevek 20 dinarjev na zaposlenega. S temi sredstvi bi zagotovili realizacijo investicijskega programa za letos.
Železarna prispeva tudi k funkcionalnim stroškom vseh šestih podružnic 84.000 dinarjev, vendar še vedno primanjklaj znaša 81.000 dinarjev. Zato naj bi osnovne organizacije zbrale po 10 dinarjev na člana, kar bi zneslo skupaj 60.000 dinarjev. Prispevala naj bi tudi Železarna, in sicer le po 3,5 dinarja, ker sicer že prispeva.
Prav bi bilo, da bi v občini ta družbeni dogovor čimprej podpisali, prav bi bilo, da bi tudi posamezne interesne skupnosti zagotovile vsaj del sredstev za podružnice upoko: jencev. To bi bila doslej prva akcija pomoči za gradnjo domov, prva akcija zbiranja sredstev za jeseniške upokojence. D. Sedej
Delavni mladi zadružniki
Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Cerklje na Gorenjskem, ki šteje trideset članov, ou tega tri dekleta, je zlasti v letošnjem letu dokaj dobro zaživel.
Aktiv je bil ustanovljen v začetku lanskega leta, začetki njihovega dela pa segajo že v leto 1973, saj so bili znani na raznih tekmovanjih in tega leta so bili tudi gorenjski prvaki.
Veliko članov aktiva ima kmetijske šole, vendar si z raznimi predavanji, ki jih organizirajo vsake štirinajst dni, dopolnjujejo svoje znanje. Pred dnevi je imel mentor aktiva ing. Janez Žižek zanimivo predavanje spremljano z barvnimi diapozitivi o higienskem pridobivanju mleka, sledila bodo predavanja o strokovni uporabi škropiv in drugem. Na minulem sestanku so se tudi dogovorili, da bodo v letošnjem letu organizirali tekmovanje o pridobivanju kvalitetne koruzne silaže, ki bo trajalo vse do pozne jeseni. Dogovorili so se tudi, da bodo konec tega meseca organizirali enodnevni izlet v Gornjo Savinjsko dolino in h kmetijski zadrugi Mozirje, kjer si bodo ogledali dve preusmerjeni kmetiji, eno, ki se je preusmerila v kmečki turizem in druga v živinorejo. Ogledali pa si bodo tudi strojno tovarno v Šempetru pri Žalcu. Kmetijska zadruga Cerklje, ki pomaga aktivu mladih zadružnikov, bo predvideni izlet tudi finančno podprla.
-an
jMo-m^n* 11
mali oglasi • mali oglasi
prodam
PETUNIJE - SLOVENKE, rožnato rdeče, enojni cvetovi, široko raščene, odporne proti dežju, prodam. Maloprodajna cena 4 din. JUST - RABIĆ, Šenčur, Kranjska št. 25 2952
Trenutno lahko kupite BETONSKI MEŠALEC LIFAM - 100 litrov za ca 400 din ceneje v trgovini ELEKTROTEHNE, Prešernova 9, Kranj. Nakup možen tudi na kredit. Pohitite! Količina omejena. 3030
Prodam kombinirano PEČ za centralno kurjavo — 60.000 cal, izdelava Celje, švedski patent. Filipič Janez, Radovljica, Gradnikova 2, tel. 75-504 3031
Razprodajam 9 mesecev stare KOKOŠI (dobre nesnice), vsak dan. Strahinj 38, Naklo 3032
Prodam OBRAČALNIK za seno, možna montaža na manjši traktor. Peternelj Anton, Podgora 10, Gorenja vas 3033
Prodam nemške čistokrvne OVČARJE, 6 tednov stare. Šmid, Stra-žiška 50 b, Kranj 3034
Prodam po ugodni ceni globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot v Bitnje 1, Stražišče 3035
Prodam smrekove DESKE 20 in 50 mm in mecesnove 20 mm. Apno 1, Cerklje 3036
Prodam KOBILO, staro 5 let -lahko. Visoko 90, Preddvor 3037
Prodam 2 PRAŠIČA po 50 kg uf 2 po 20 kg. Kodras, Selo 33, Žirovnica
3038
HRASTOV PARKET, 52 kv. m nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3039
JERMENA za heublitz zgrabljal-nik dobite: Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 137 3040
Prodam ca 3/4 kubika eolskih DESK za opaž. Ogled v sredo in četrtek od 15. ure dalje. Hrastje 117, Kranj 3041
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
sprejme
gospodinjsko
pomočnico
za sezonsko delo v počitniškem domu v Piranu
Delo traja od 15. junija do 15. septembra 1975. Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10 najkasneje do 30. maja 1975
Prodam KOSILNICO za traktor ferguson, Štokenšmid. Voklo 45
3042
KUHINJSKO MIZO, KOT in KAVČ, ohranjeno, prodam. Kle-menčič Anton, Mrakova 2, Kranj
3043
Prodam tri PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Eržen Francka, Britof 338, Kranj 3044
GRADITELJI! Prodam OPEKO modelar, pun te, gradbeni les, nova okna Jelovica 120x180 in 120x 120. Informacije na telefon Kranj 23-155
2956
vozila
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Telefon 22-636 3045
Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850, letnik 1969. Zg. Brnik 73, Cerklje 3046
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Mavčiče 40 3047
Prodam R 4 KATRCO, letnik 1967 za 13.000 din. Mandeljc Miha, .Vlovška 23, Bled, telefon 77-938
3048
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 po ugodni ceni, registrirano do
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: K raji j, M oso Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
maja 1976 in BRUNARICO, les obžagan, mera 5x4. Telefon 24-891
3049
Prodam KAMP PRIKOLICO za 5 oseb. Jože Golmajer, Loka 21, Kovor
3050
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1964. Črnič Vinko, Dijaški dom, Kidričeva 2, Kranj
3051
Prodam MENJALNIK za VW in motor NSU. Novrenčak, Jelendol 10, Tržič 3052
Kupim MERCEDES KIPER 1413 ali 327. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« 305.]
Prodam ZASTAVO 750, karambolirano, letnik 1971. Strahinj 73
3054
Prodam WARTBURG TURIST, letnik december 1970, registriran do decembra 1975. Mohorič Anton, Britof 231, Kranj 3055
se? Nimate pa nikogar, ki bi mu zaupali otroka? Brez skrbi, vašega malčka sprejmem v prijetno varstvo. Prepričajte se! (Center Kranja - 10 din ura) Telefon 22-608 3065
najdeno
Našel sem volneno JOPICO na poti na Jošta. Dobi se Ljubljanska 27, Kranj " 3066
PAPAGAJČEK z obročkom se je zatekel v stanovanje Zalohar, Koroška 12/11. Lastnik naj ga pride iskat. 3067
kupim
Kupim rabljen telefonski APARAT. Naslov v oglasnem odoelku
3056
Kupim nerjaveč ŠTEDILNIK -vzidljiv in VRATA za peč. Ponudbe v trafiki Cerklje 3057
Kupim po zelo ugodni ceni rabljeno, dobro ohranjeno SPALNICO s posteljnimi vložki. Naslov v oglasnem oddelku 3058
stanovanja
Takoj dam v najem opremljeno SOBO, svoj vhod, voda, stranišče, ženski ali moškemu v pomoč slabovidnemu. Zaplotnik Janez, Golnik 57
3059
Opremljeno SOBO oddam dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku 3060
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki (Reteče, Sv. Duh). Erznožnik, Ledinica4, Žiri 3061
Vzamem GARAŽO v najem v območju Vodovodnega stolpa. Lapajne Zdravko, Val javčeva 5, Kranj 3062
V Britofu ali Gorenjah kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 3063
Prodam stanovanjsko HIŠO, takoj vseljivo z vrtom. Ogled vsako popoldne. Demšar, Bukovščica 6, Selca nad Škofjo Loko 3022
Kranj CENTER
27. maja amer. barv. GUSTAV MAHLER ob 16., 18. in 20. uri
28. maja amer. barv. GUSTAV MAHLER oh 16. in 18. uri, premiera amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob20. uri
29. maja amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZIC
27. maja ital. barv. krim. POKVARJENCI ob 16., 18. in 20. uri
28. maja amer. barv. komed. DVA BREZ ŽENE ob 16., 18. in 20. uri
29. maja jug. barv. vojni ODPISANI ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
27. maja amer. barv. komed. DVA BREZ ŽENE ob 18. in 20. uri
29. maja amer. barv. VPLIV GAMA ŽARKOV ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
28. maja ital.-angl. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 18. in 20. uri
29. maja ital.-angl. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
27. maja svod. arv. drama KRIKI IN .ŠEPETANJA ob 20. uri
28. maja svod. barv. drama KRIKI IN ŠEPETANJA ob 18. in 20. uri
29. maja slov. barv. drama STRAH ob 20. uri
Železniki OBZORJE
28. maja hongkonSki barv. avant. KARATE - JEKLENI MLADENIČ ob 20. uri
zaposlitve
Honorarno zaposlim starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 2979
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Golnik 25 3064
obvestila
Imate nujen opravek? Se selite, nakupujete, želite imeti trenutek za-
Dan delfinov
Režija: M i ko Nichols Glavna vloga: George C. Scott
Med znanstveno fantastičnimi filmi jo malo takšnih, ki no izrabljajo fantastiko za doseganje največ komercialnih uspehov in v katerih je fantastika le korak |>red znanost jo. Mednje prav gotovo sodi Dan delfinov', kombinacija, več žanrov, katerega osrednji motiv je spoznanje, da jo živalsko inteligenco mogo(e razvijati do neslutenih meja oziroma jo izkoriščati v najrazličnejšo namene, /.o dolgo jo znano, da »o delfini sesalci z močno nagubano možgansko skorjo, ki so domnevno sporazumevajo z glasovi. Ta dognanja pa so v zgodbi o skupini znanstvenikov, ki na samotnem otoku, daleč od radovednežev, a precejšnjo moro potrpežljivosti in ljubezni proučuje delfinovo glasove in enega od njih tudi uči osnovnih besed človeškega govora, nekoliko razširjena, kar pa skoraj ne daje občutka nerealnosti Režiser je predvsem hotel prikazati lepoto delfinovoga gibanja, njegovo dovzetnost za dresuro in pa odnos, ki ga mora imeti Človek do živali, če hoče pridobiti njeno naklonjenost. M. G.
12
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
TOZD »Komercialni servis« z n.sol.o.
»Agromehanika« Kranj, Cesta JLA 2/1
tel.23-485. 24-778
Posebno sezonsko znižanje
Iz svojih skladišč v Kranju vam nudimo spodaj naštete artikle po starih cenah s posebnim popustom ter na kredit, in sicer:
iS
« 5
c 2
S«
tč
>
3
a
o
a.
Vicon
Prikolica IMT brez vzmeti (zračne z) Prikolica IMT brez vzmeti mehanična zavora
Sej al niča IMT 1 redna
Sadih?«: PONGRADZ
Plug ALKAR I.
Plug BATUJE dvobrazdni
Obračalnik SOKOL
Obračalnik FAVORIT220
Obračalnik MARATON
Samonakladalna prikolica SENATOR
Trosilec H
Sejalniea za žitoOAMA 18 Sej al niče za koruzo 2 redne Sejalnice za koruzo 4 redne
6500	8 %
19:500	2 %
16.600 »       ' \	2 %
23.000	3 %
8600	8 %
3650	4 %
1000	4 %
6140	5 %
10.310	5 %
6610	6 y
40.960 fco SI P	5 %
28.800	5 %
15.130	3%
9080	4 'JI
1.6.400	4
Popusl in kredit velja do razprodaje.
rf
Razpisna komisija podjetja
Poliks Žiri
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. tehničnega vodje
2. komercialnega vodje
3. računovodje
4. vodje splošnih služb
Pogoji:
pod 1.: višja šola čevljarske, strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali srednja šola čevljarske ali strojne smeri in S let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu,
pod 2.: višja ekonomska šola in 3 leta prakse v komerciali ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse v komercialnih poslih, pod 3.: višja ekonomska šola m 3 leta prakse v računovodstvu ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse v računovodstvu, pod 4.: višja upravna šola in 3 leta prakse v splošnih službah ali srednja šola in 5 let prakse v splošnih službah
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema razpisna komisija
ENTRAL
GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ
Odbor za medsebojna razmerja
TOZD Delikatesa, n. sub. o.,
ki je v sestavi delovne organizacije
Central, Kranj, n. sol. o.
objavlja prosto delovno mesto
K V kuharja
v trgovini Delikatesa v Kranju
Pogoji:
1. končana poklicna gostinska šola
2. 3-mesec no poizkusno delo
Pismene prijave sprejema v 15 dneh po objavi delovnega mesta splošni sektor Gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj
Proizvodnja podstrešnih stopnic in strešnih oken
MIZARSTVO
Markun Franc,
Ribno 49/a, 64260 Bled
To stopnice so najbolj praktično in stabilne. Zapirajo se obojestransko hkrati, spodaj in zgoraj. Zgornji pokrov je iz pločevine. Izdelujemo jih po merah, to je kakršno imate odprtino. Dobite jih lahko tudi po standardnih merah 120 x70, 110x70, 9(> X 70 cm višina pri vseh 'Jf).r> cm.
Izdelujem tudi strešna okna standardnih mer 115 x 85 in 85 x65 cm. Prednost teh oken je, če se vam razbijejo stekla, jih sami lahko zamenjate. Zgornje steklo je 6 mm, spodnje pa 4 mm.
festivalna
dvorana'
bled
od 23 maja
do 10. junija 1975
razstava in prodaja
pohištva
preprog •zaves •gospodinjskih strojev
9 BLED V5
razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19.ure
murha
Malomarnost neti požare
Trčil v drevo
V četrtek, 22. maja, ob 22. uri se je na Ribenski cesti v Ribnem pri Bledu pripetila prometna ne/goda. Voznik osebnega avtomobila Milan Dedič (roj. 1954) iz Ljubljane je peljal brez vozniškega dovoljenja z Bleda proti Ribnem. V ovinek pa je pripeljal s preveliko hitrostjo, izgubil je oblast nad volanom in trčil v drevo. Sopotnica Zlatka Solatkovič je bila v nesreči ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Nepravilno prehitevanje
V petek, 23. maja, ob 14.40 se je na cesti prvega reda med Bistrico in Nakloni pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ernst Mesaross (roj. 1945) je prehiteval neki osebni avtomobil, pri tem pa zapeljal skrajno na levi rob ceste. Vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kombija Franc Smolnikar (roj. 1913) iz Ljubljane in vozili sta trčili. V nesreči je bil voznik Smolnikar teže ranjen, škode na vozilih pa je za 40.000 din.
Padel s kolesom
V soboto, 24. maja, ob 19. uri je na Mestnem trgu v Skorji Loki padel voznik kolesa kolibri Miloš Demšar (roj. 1954) iz Zminca. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nepreviden otrok
V soboto, 24. maja, ob 18..'JO seje na Ljubljanski cesti v Škofu Loki pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila JožeCernigoj (roj. 1933) iz Dol. Logatca je vozil po Ljubljanski cesti v Škof ji Loki. Pri hiši št. 31 mu je izza betonske ograje pritekel pred avtomobil 8-letni Miran Rajšek. Kljub zaviranju in umikanju v levo voznik trčenja ni mogel preprečiti. Ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.
Lani devet mrtvih
13 gasilskih društev ter poklicna gasilska enota sestavljajo v jeseniški občini protipožarno službo — Lani za 553.680 dinarjev škode — Pripravljenost, učinkovitost in sposobnost reševalcev
Lani se je na cestah jeseniške občine v prometnih nesrečah hudo poškodovalo 49 ljudi, lažje 90 ljudi, umrlo pa je devet ljudi. Skupno število prometnih nesreč, katerih skupna materialna škoda znaša 2 milijona 591.000 dinarjev, je bilo lani 568. V primerjavi z letom prej se stanje ni bistveno spremenilo.
Od devetih smrtno ponesrečenih so bili trije pešci, voznik osebnega avtomobila, voznik avtobusa, traktorist, motorist, kolesar in sopotnik v osebnem avtomobilu. Od 139 poškodovanih udeležencev pa 4 vozniki
Prepir v Kamni gorici
V nedeljo, 25. maja, nekaj po tretji uri zjutraj so se v Kamni Gorici »tepli -Janez Ropič (roj. 1946) in Alojz Vari (roj. 1940) iz Kamne Gorice ter Muhamed Merdanović (roj. 1950) in Midhed Merdanovič (roj. 1955). Skupina se je skupaj v Ropi-čevem avtomobilu pripeljala z veselice na Lancovem. Prepir se je vnel, ker Ropič ni hotel vzeti denarja, ki mu ga je ponudil Midhed Merdanovič za vožnjo. Med prepirom je Midhed Merdanovič porinil Ropiča, da je ta padel in z glavo udaril po asfaltu. Nezavestnega so prepeljali k zdravniku, ki je ugotovil pretres možganov in zlomljeno senčnico.
Umrl v bolnišnici
V soboto, 24. maja, je v ljubljanski bolnišnici zaradi posledic prometne nesreče umrl Viktor Jenkole iz Trboj. Nesreča se je pripetila 19. maja opoldne v semaforskem križišču na Cesti JLA v Kranju.
Ukradel šotor
V noči na 24. maj je neznanec ukradel Antonu Sušniku iz Tenetiš šotor, ki ga je imej razpetega doma pred hišo. Šotor je bil trojček z dnevnim prostorom nemške znamke stromaver kostanz vreden okoli 5000 din.
Ogenj v garaži
V nedeljo, 25. maja, okoli druge ure zjutraj je začela goreti garaža Milana Gartnerja z Jarčjega brda. Ogenj je uničil osebni avtomobil znamke škoda, motorno žago, kosilnico in drugo orodje. Vzroke požara Se ugotavljajo. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Javorja in Škofje Lo ke. Škode je za okoli 60.000 din.
Komisija za varnost v prometu, ki deluje pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občinske skupščine Jesenice, je že izdelala elaborat o cestno-pro-metni problematiki na področju občine. V popoldanskem času so člani komisije pregledali vse ceste na območju občine in v svojem elaboratu predlagali, da bi morali nujno semaforizirati križišče Ceste maršala Tita in Ceste na Golico in zgraditi podhod v bližini križišča. Samo lani se je na Cesti maršala Tita od križišča s Cesto Tavčarja do Bolnice zgodilo 41 prometnih nesreč z 2 mrtvima, 12 hudo iri 6 laže ranje-
tovornih motornih vozil, 36 voznikov osebnih avtomobilov, 2 mope-dista, 13 kolesarjev, en voznik vprege, 51 sopotnikov in 32 pešcev. Tujci so bili udeleženi v 16 nesrečah, od tega so jih 8 povzročili sami. V teh nesrečah je bil en udeleženec mrtev, 15 pa poškodovanih.
V 568 nesrečah je bilo udeleženih 1016 uporabnikov cest, in sicer 791 osebnih avtomobilov, 93 tovornih motornih vozil, 47 pešcev, 42 kolesarjev, 30 avtobusov, 7 traktorjev in 6 motorjev.
Med vzroki prometnih nesreč je tako kot leto prej na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi prekratka varnostna razdalja, nepravilno sre-čavanje, izsiljevanje prednosti, nenadna sprememba smeri vožnje itd.
Na Jesenicah je registriranih 5375 motornih vozil, od tega 4152 osebnih avtomobilov, 46 avtobusov, 216 tovornih motornih vozil, 242 motornih koles, 649 mopedov itd. Število motornih vozil se je v primerjavi z letom 1973 povečalo za 446, in sicer največ zaradi večjega števila osebnih avtomobilov, medtem ko motorna kolesa skoraj izginjajo, saj jih je bilo samo v enem letu za 13 odstotkov manj.
V jeseniški občini je tudi 7111 voznikov motornih vozil, največ z izpitom za B kategorijo 5.596. Več kot polovica voznikov, skoraj 60 odstotkov, je starih med 25. in 44. letom. Število voznikov se je povečalo za 15 odstotkov, število voznikov osebnih avtomobilov pa se je v enem letu povečalo za 13 odstotkov.
Lani je uspešno opravilo izpit za voznike motornih vozil 31 odstotkov vseh prijavljenih, medtem ko leto prej 35 odstotkov. Lani se je za izpite prijavilo 2848 kandidatov, od tega jih je 884 opravilo izpit in sicer 573 prvič, 311 kandidatov pa se je moralo ponovno prijaviti.      D. Sedej
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj p.o.
sprejme
v delovno razmerje za določen čas
administrativno moč
z znanjem strojepisja (lahko tudi upokojenka)
Ponudbe oddajte v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 27. maja 1975.
nimi ter z okoli 116.950 dinarjev ocenjene materialne škode. Med vzroki nesreč na tem delu so bili najpogosteje neprimerna hitrost, nenadno prečkanje ceste, premajhna varnostna razdalja in neprimerna hitrost pred prehodom za pešce.
O elaboratu so razpravljale vse krajevne skupnosti v občini in dale svoje pripombe. Obravnaval ga je tudi izvršni svet skupščine občine. Med drugim predlagajo zamenjavo ali novo postavitev 81 prometnih znakov ter 10 para-boličnih ogledal in cestnih označb na cestah jeseniške občine.
D. S.
Poklicno gasilsko enoto vzdržuje jeseniška Železarna, nekaj sredstev pa prispeva tudi jeseniška občinska skupščina, saj gasilci te enote opravljajo nekaj nalog tudi za občinsko skupščino. Občinska skupščina prispeva^ 30 odstotkov stroškov za osebne in materialne izdatke, ki so lani znašali skoraj tri milijone dinarjev, od tega je Železarna prispevala dva milijona. Občina je preostali znesek morala zagotoviti s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju poklicne gasilske enote. Občinska gasilska zveza, ki vključuje 13 gasilskih društev, pa prejema sredstva za svojo dejavnost iz občinskega proračuna. Lani je občinski gasilski sklad namenil 282.000 dinarjev za nabavo gasilske tehnične opreme za poklicno enoto in za gasilska društva.
17 POŽAROV ZARADI MALOMARNOSTI
Lani je bilo na območju jeseniške občine 35 požarov, kar je nekoliko več kot prejšnje leto. Največ — 17 požarov — je bilo zaradi malomarnosti, precej pa tudi zaradi neprevidne otroške igre. Požari so povzročili za več kot 553.000 din škode, kar gre na račun požara na tekočem traku aglomeracije Železarne, ki je zahteval 200.000 dinarjev, ter požara na stanovanjski hiši v Rodinah, kjer je bilo za 150.000 dinarjev škode. Če ne bi bilo ukrepanje gasilcev v Železarni ob požaru v aglomeraciji tako hitro in učinkovito, bi ob zaključku beležili znatno višjo številko ob ocenitvi škode.
Lani je bilo tudi 11 požarov brez materialne škode. Podatki kažejo, da je bilo znatno več »rdečih plamenov« na objektih družbene lastnine kot na zasebnih objektih. Lani
je bilo skupaj osem gozdnih požarov na Jesenicah ali v neposredni bližini. V petih primerih so jih zanetili otroci. Letos spomladi je bilo na Jesenicah precej požarov, vendar škode še niso ocenili.
Pri 27 požarih so sodelovali gasilci poklicne enote, pri treh gasilci gasilske enote pri gasilskih društvih, pri sedmih vsi gasilci in le en sam požar ni zahteval gasilskih ukrepov.
PREGLEDI POŽARNO-VARNOSTNIH POMANJKLJIVOSTI
Gasilci poklicne enote so lani opravili 29 požarnovarnostnih pregledov, 246 kontrolnih pregledov, 72 tehničnih pregledov ter 7 lokacijskih ogledov. Ugotovili so razne pomanjkljivosti pri električni napeljavi, kurilnih in dimovodnih napravah, napravah za gašenje, zaradi založenih prehodov, nepravilnega uskladi-ščenja vnetljivih tekočin, jeklenk s plini itd. Čeprav bi morali v organizacijah poučiti delavce o ravnanju z gasilnimi aparati, jih ponekod le-ti niso znali uporabljati.
Razen teh pregledov in ogledov so lani gasilci tudi redno spremljali delavce na plinovodih in opravili 277 varnostnih spremstev, ki so skupaj trajala 868 ur. Učinkovitost in dobra organiziranost ter stalna pripravljenost gasilcev-reševalcev je na Jesenicah dobro znana in upoštevana, saj prav gasilci vedno prvi prihite na kraj nesreče in če je potrebno, se nikakor ne obotavljajo tudi ob raznih prometnih nesrečah. Ob hudi železniški nesreči v Nomnju so prispeli prvi, da niti ne naštevamo vseh drugih primerov, ko so pokazali vso svojo pripravljenost in sposobnost. Tako so z rešilnim avtomobilom prepeljali lani 304 ponesrečence, od tega 94 na Zdravstveni dom Jesenice.
MAGIRUS LESTEV
Oprema poklicne gasilske enote je sodobna, razen voznega parka — magirus lestve, ki jo bodo morali nabaviti, predvsem zaradi vedno večjega števila novih stolpnic na Jesenicah. Taka lestev velja okoli dva milijona dinarjev.
Če je poklicna enota dobro opremljena, saj mora biti uspešna v polmeru 25 kilometrov, to ne velja za gasilska društva, ki so nekoliko slabše opremljena. Razpolagajo s 27 mo-torkami, od katerih je 11 novih, in 7 avtomobili, ostalo pa po svojih zmožnostih redno dopolnjujejo.
SKUPNOST VARSTVA PRED POŽAROM
Na Jesenicah so že imenovali iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti varstva pred požarom, ki jo bodo ustanovili ob izidu novega zakona o varstvu pred požarom. Z ustanovitvijo skupnosti bodo rešili problem financiranja službe požarnega varstva ter zagotovili, da bo služba požarnega varstva v občini primerno organizirana in s tem tudi kar najbolj učinkovita.     D. Sedej
/-\
Kajenje
med vožnjo
Nobenega dvoma ni več, da je kajenje škodljivo za naše zdravje. Cigaretni dim ne vsebuje le nikotina, pač pa tudi ogljikov monoksid in druge škodljive snovi. Znane so že škodljive posledice za kadilče-vo zdravje: kronične okvare dihal, okvare ožilja, škodljivi vpliv na venčne žile in srčno mišico, pljučni rak itd.
Za voznika kadilca pa sta poleg vsega tega naštetega neposredno nevarna že samo prižiganje cigaret med vožnjo in pa kajenje med vožnjo, saj je pri tem zaposlena vsaj ena roka. Cigaretni dim pa tudi slabia ozračje v avtomobilu, zmanjšuje vidljivost in megli notranjost stekel v hladnem vremenu.
V dimu ene cigarete je 6 do 8 mg nikotina. Pri kajenju ga vsrkamo do 0,2 mg, smrtna količina za človeka pa je že 60 mg. Nikotin hromi vegetativni živčni sistem, oži krvne žile in povzroča toksične krče. Zmanjšuje ostrino vida, otežuje razpoznavanje barv in podaljšuje reakcijski čas na svetlobne in zvočne dražljaje.
Druga sestavina cigaretnega dima — ogljikov monoksid doseže v zaprtem in nezračenem prostoru kaj hitro zdravju škodljive koncentracije. Po zdravstvenih merilih ne bi smela biti koncentracija monoksida v zraku več kot 35 delcev na milijon delcev zraka. Ze dve cigareti pokajeni v neprezračeni sobi to koncentracijo presežeta. Zato je razumljivo, da tudi ena sama cigareta, ki jo pokadimo v neprezračenem avtomobilu, škoduje tako vozniku kot potnikom. Pri kadilcih, ki pokade 20 do 30 cigaret na dan, doseže stalna koncentracija monoksida v krvi 4 odstotke. Če pa pokadimo drugo za drugo po vrsti 4 cigarete, se povzpne koncentracija monoksida v krvi na 20 odstotkov. Vozniki motornih vozil, ki med vožnjo kadijo in slabo zračijo notranjost avtomobila, pa imajo lahko v krvi tudi do 22 odstotkov monoksida.
Pri tolikšni koncentraciji monoksida v krvi približno petina cirkulirajoče krvi oziroma krvnega barvila ni sposobna vezati kisika: za prav toliko se mora torej pospešiti cirkulacija, s čimer pa se obremenjuje srce in ožilje. Pojavijo se tudi znaki kroničnega zastruplje-nja z monoksidom: zehanje, lažji in kasneje hujši glavoboli, slabost, bljuvanje, halucinacije, v skrajnih primerih tudi nezavest.
Razumljivo, da je kajenje v prostoru ali v vozilu škodljivo tudi nekadilcem. Strokovnjaki so že predlagali, da bi kajenje med vožnjo prepovedali in tudi kaznovali, podobno kot vinjenost. L. M.
V_)
%ji .L'ilB 13
Jeseniška »crna« točka
S mrk, smrk in... milijoni
Že zdavnaj preizkušena metoda izvabljanja denarja, ki ga potem vrneš ali pa tudi ne, omogočila Martini Rabič, da je spravljala v denarnico milijone — Njene »žrtve« se sploh ne omejujejo le na tri opeharjene — Zaradi širokega obsega svoje dejavnosti ni bila zmožna ustreči vsem upnikom
situacija jo sili, da jo obletavajo tako grozljive misli. Že do naslednjega dne naj bi morala plačati na občini davek, v okroglem znesku starega milijona, ki pa ga ob tolikšnih dolgovih pokojnega
»Martina Rabič, rojena 1934 v Ljubljani, stanujoča na Prešernovi 7 v Domžalah, zaposlena pri obrtnici Ančki Tomšič, je kriva, ker je z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila druge z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in jih s tem zapeljala, da so v škodo svojega premoženja nekaj storili, s tem, da je...«
PREVARA V VRBI
Martina Rabič je pred tremi leti v Vrbi prepričevala in tudi prepričala N. A. in P. F., da sta ji posodili precejšnjo vsoto denarja. Rabičeva se je sklicevala na zapuščino po možu, ki ji baje ni navrgla nič drugega kot kup dolgov, da pa ima v mislih imenitno poslovno potezo. V svoji hiši na Bledu bi namreč odstopila poslovne prostore Vinu Koper, poprej pa bi morala še izplačati stranko, ki v hiši stanuje. Zelo prepričevalna je morala biti, kajti P. F. ji je verjela in ji izročila 10.000 dinarjev, ki naj bi jih Rabičeva vrnila čez nekaj mesecev.
Po dobrem mesecu dni se je v Vrbi spet oglasila in zvabila 5000 dinarjev, ki naj bi jih potrebovala za nakup materiala za svojo obrt. Z obrestmi vred naj bi denar vrnila čez štiri mesece.
A ni bilo ne Rabičeve ne milijona, tako zagotovo obljubljenega, na tako kratki časovni rok in s tako visokimi obrestmi. Rabičeva je bila namreč takoj pripravljena na pretirano visoke obresti, pristala je na vse, kajti kot spretna goljufinja je že vedela, kako in kaj zanesljivo vžge.
JOK V AVTOMOBILU
Dva meseca kasneje je bila Martina Rabičeva spet v neznanski denarni stiski, tokrat na drugem kraju in med drugimi ljudmi. Z zakoncema z Jesenic se je peljala v avtomobilu, zelo nesrečna in v vsej svoji bolečini zgrbljena, objokana. Ženi se je nesrečno bitje zasmililo, še posebej, ko ji je med šmrkanjem v robec i/dahnilo, da resno misli na oh, joj, samomor, kajti dana
moža nima in zatorej adijo svet, adijo otroci...
Zakonca sta jo mirila, naj bo vendarle pametna, naj pomisli vsaj na otroke, a Rabičeva je bila neutolažljiva. Nazadnje sta se zakonca oglasila v banki, dvignila stari milijon in ga izročila nesrečnici, ki je zatrdno obljubila, da ga bo z najvišjimi obrestmi vrnila čez pet mesecev. Zakonca pa nista zahtevala najvišjih obresti, želela, sta le tiste, ki bi jih bila dobila v banki.
Ker o denarju in obrestih ni bilo ne duha in sluha, sta se z Rabičevo srečala pred občinskim sodiščem na Jesenicah, kjer obtoženka ni več smrkala, ampak hladnokrvno izjavljala, da je takole »na oko« dolžna sem in tja po prostrani slovenski zemlji kakih 12 milijončkov.
POROŠTVO
Martina Rabičeva je po svojem pokojnem možu zares podedovala izdatno zapuščino — 450.000 dinarjev, resda tudi nekaj dolgov, a je znašala čista zapuščina še vedno 380.000 dinarjev. Izjavljala je, da dolgov v zapuščinskem postopku ni uveljavljala zato, ker jo je bilo baje sram, da bi za dolgove izvedeli sorodniki.
Zaradi številnih goljufij posameznikov, nasedli pa so ji tudi v več podjetjih, so jo priprli za nekaj časa. Ko pa so jo z občinskega sodišča na Jesenicah povabili na obravnavo zaradi treh dokazljivih kaznivih dejanj, je na vrat na nos vzela svojega otroka iz rejništva.
Delodajalka Tomšičeva iz Domžal je za svojo — neprijavljeno — delavko nemudoma ponudila poroštvo v obliki denarja.
Senat občinskega sodišča je Martino Rabič za tri goljufije obsodil na enotno kazen dveh let in pet mesecev zapora s tem, da se kazen za pet let odloži in z dodatnim pogojem, da vrne oškodovanim denar z obrestmi vred v določenih rokih. Darinka Sedej
mali oglasi • mali oglasi
prodam
PETUNIJE - SLOVENKE, rožnato rdeče, enojni cvetovi, široko raščene, odporne proti dežju, prodam. Maloprodajna cena 4 din. JUST - RABIČ, Šenčur, Kranjska št. 25 2952
Trenutno lahko kupite BETONSKI MEŠALEC LIFAM - 100 litrov za ca 400 din ceneje v trgovini ELEKTROTEHNE, Prešernova 9, Kranj. Nakup možen tudi na kredit. Pohitite! Količina omejena. 3030
Prodam kombinirano PEČ za centralno kurjavo — 60.000 cal, izdelava Celje, švedski patent. Filipič Janez, Radovljica, Gradnikova 2, tel. 75-504 3031
Razprodajam 9 mesecev stare KOKOŠI (dobre nesnice), vsak dan. Strahinj 38, Naklo 3032
Prodam OBRAČALNIK za seno, možna montaža na manjši traktor. Peternelj Anton, Podgora 10, Gorenja vas 3033
Prodam nemške čistokrvne OVČARJE, 6 tednov stare. Šmid, Stra-žiška 50 b, Kranj 3034
Prodam po ugodni ceni globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot v Bitnje 1, Stražišče 3035
Prodam smrekove DESKE 20 in 50 mm in mecesnove 20 mm. Apno 1, Cerklje 3036
Prodam KOBILO, staro 5 let -lahko. Visoko 90, Preddvor 3037
Prodam 2 PRAŠIČA po 50 kg iif 2 po 20 kg. Kodras, Selo 33, Žirovnica
3038
HRASTOV PARKET, 52 kv. m nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3039
JERMENA za heublitz zgrabljal-nik dobite: Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 137 3040
Prodam ca 3/4 kubika eolskih DESK za opaž. Ogled v sredo in četrtek od 15. ure dalje. Hrastje 117, Kranj 3041
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
sprejme
gospodinjsko
pomočnico
za sezonsko delo v počitniškem domu v Piranu
Delo traja od 15. junija do 15. septembra 1975. Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10 najkasneje do 30. maja 1975
Prodam KOSILNICO za traktor ferguson, Štokenšmid. Voklo 45
3042
KUHINJSKO MIZO, KOT in KAVČ, ohranjeno, prodam. Kle-menčič Anton, Mrakova 2, Kranj
3043
Prodam tri PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Eržen Francka, Britof 338, Kranj 3044
GRADITELJI! Prodam OPEKO modelar, punte, gradbeni les, nova okna Jelovica 120x180 in 120x 120. Informacije na telefon Kranj 23-155
2956
vozila
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Telefon 22-636 3045
Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850, letnik 1969. Zg. Brnik 73, Cerklje 3046
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Mavčiče 40 3017
Prodam R 4 KATRCO. letnik 1907 za 13.000 din. Mandeljc Miha, Jelovika 23, Bled, telefon 77-938
3048
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 po ugodni ceni, registrirano do
Izdaja ČF Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: K raji j, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 — Telefoni: glavni urednik,, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
maja 1976 in BRUNARICO, les obžagan, mera 5x4. Telefon 24-891
3049
Prodam KAMP PRIKOLICO za 5 oseb. Jože Golmajer, Loka 21, Kovor
3050
Prodam karam bolirano ZASTAVO 750, letnik 1964. Črnič Vinko, Dijaški dom, Kidričeva 2, Kranj
3051
Prodam MENJALNIK za VW in motor NSU. Novrenčak, Jelendol 10, Tržič 3052
Kupim MERCEDES KIPER 1413 ali 327. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« 3053
Prodam ZASTAVO 750, karam-bolirano, letnik 1971. Strahinj 73
3054
Prodam VVARTBURG TURIST, letnik december 1970, registriran do decembra 1975. Mohorič Anton, Britof 231, Kranj 3055
se? Nimate pa nikogar, ki hi mu zaupali otroka? Brez skrbi, vašega malčka sprejmem v prijetno varstvo. Prepričajte se! (Center Kranja - 10 din ura) Telefon 22-608 3065
najdeno
Našel sem volneno JOPICO na poti na Jošta. Dobi se Ljubljanska 27, Kranj ' 3066
PAPAGAJČEK z obročkom se je zatekel v stanovanje Zalohar, Koroška 12/11. Lastnik naj ga pride iskat. 3067
kupim
Kupim rabljen telefonski APARAT. Naslov v oglasnem oduelku
3056
Kupim nerjaveč ŠTEDILNIK -vzidljiv in VRATA za peč. Ponudbe v trafiki Cerklje 3057
Kupim po zelo ugodni ceni rabljeno, dobro ohranjeno SPALNICO s posteljnimi vložki. Naslov v oglasnem oddelku 3058
stanovanja
Takoj dam v najem opremljeno SOBO, svoj vhod, voda, stranišče, ženski ali moškemu v pomoč slabovidnemu. Zaplotnik Janez, Golnik 57
3059
Opremljeno SOBO oddam dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku 3060
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki (Reteče, Sv. Duh). Erznožnik, Ledinica 4, Žiri 3061
Vzamem GARAŽO v najem v območju Vodovodnega stolpa. Lapajne Zdravko, Val javčeva 5, Kranj 3062
V Britofu ali Gorenjah kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 3063
Prodam stanovanjsko HIŠO, takoj vseljivo z vrtom. Ogled vsako popoldne. Demšar, Bukovščica 6, Selca nad Škofjo Loko 3022
Kranj CENTER
27. maja amer. barv. GUSTAV MAHLER ob 16., 1H. in 20. uri
28. maja amer. barv. GUSTAV MAHLER ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob20. uri
29. maja amer. barv. LJUBEZENSKA PESEM ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZIC
27. maja ital. barv. krim. POKVARJENCI ob 16., 18. in 20. uri
28. maja amer. barv. komed. DVA BREZ ŽENE ob 16.. 18. in 20. uri
29. maja jug. barv. vojni ODPISANI ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
27. maja amer. barv. komed. DVA BREZ ŽENE ob 18. in 20. uri
29. maja amer. barv. VPLIV GAMA ŽARKOV ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
28. maja ital.-angl. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 18. in 20. uri
29. maja ital.-angl. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
27. maja Šved. arv. drama KRIKI IN ŠEPETANJA ob 20. uri
28. maja Šved. barv. drama KRIKI IN ŠEPETANJA ob 18. in 20. uri
29. maja slov. barv. drama STRAH ob 20. uri
Železniki OBZORJE
28. maja hongkonški barv. avant. KARATE - JEKLENI MLADENICol>2<). uri
zaposlitve
Honorarno zaposlim starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 2979
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Golnik 25 3064
obvestila
Imate nujen opravek? Se selite, nakupujete, želite imeti trenutek za-
Dan delfinov
Režija: Mike Nichols Glavna vloga: GeorgeC. Scott
Med znanstveno fantastičnimi filmi je malo takšnih, ki ne izrabljajo fantastike za doseganje največ komercialnih uspehov in v katerih je fantastika le korak pred znanostjo. Mednje prav gotovo sodi Dan delfinov, kombinacija, več žanrov, katerega osrednji motiv je spoznanje, da je živalsko inteligenco mogoče razvijati do neslutenih meja oziroma jo izkoriščati v najrazličnejše namene. Ze dolgo je znano, da so delfini sesalci z močno nagubano možgansko skorjo, ki se domnevno sporazumevajo z glasovi. Ta dognanja pa so v zgodbi o skupini znanstvenikov, ki na samotnem otoku, daleč od radovednežev, s precejšnjo mero potrpežljivosti in ljubezni proučuje delfinovi' glasove In enega ud njih tudi uči osnovnih besed človeškega govora, nekoliko razširjena, kar pa skoraj ne daje obČAltka nerealnosti. Režiser je predvsem hotel prikazati lepoto delfi-novega gibanja, njegovo dovzetnost za dresuro in pa odnos, ki ga mora imeti človek do živali, če hoče pridobiti njeno naklonjenost. M. G.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
TOZD »Komercialni servis., z n. sol. o.
»Agromehanika« Kranj, Cesta JLA 2/1
tel 23-485. 24-778
Posebno sezonsko znižanje
Iz svojih skladišč v Kranju vam nudimo spodaj naštete artikle po starih cenah s posebnim popustom ter na kredit, in sicer:
■S
c 2 S«
3
O. O
LV
Vicon
Prikolica IMT brez vzmeti (aradne z) Prikolica IMT brez vzmeti mehanična zavora
Se jal niča IMT 1 redna
Sadilec PONGRADZ
Plug ALKAR I.
Plug BATU JE dvohrazdni
Obračalnik SOKOL
Obračalnik FAVORIT 220
Obračalnik MARATON
Samonakladalna prikolica SENATOR
Trosilec H
Sejalni« a za Žito GAMA 1H Sejalniee za koruzo 2 redne Sejalnice za koruzo l redne
0500	M
lf 1.500	2 %
16.600 s         »         ■ \	2 %
23.000	3 %
8600	8 %
3050	4 %
1000	4 %
6140	5 %
10.310	5%
6640	6 %
40.960 fco 81 P	5 %
28.800	5 %
15.130	3 %
9080	4 1
10,100	4 %
Popust in kredit velja do razprodaje
rf
Razpisna komisija podjetja
Poliks Žiri
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. tehničnega vodje
2. komercialnega vodje
3. računovodje
4. vodje splošnih služb
Pogoji:
pod 1.: višja šola čevljarske, strojne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali srednja šola čevljarske ali strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu,
pod 2.: višja ekonomska šola in 3 leta prakse v komerciali ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse v komercialnih poslih, pod 3.: višja ekonomska šola m 3 leta prakse v računovodstvu ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse v računovodstvu, pod 4.: višja upravna šola in 3 leta prakse v splošnih službah ali srednja šola in 5 let prakse v splošnih službah
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema razpisna komisija
ENTRAL
GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ
Odbor za medsebojna razmerja
TOZD Delikatesa, n. sub. o.,
kije v sestavi delovne organizacije
Central, Kranj, n. sol. o.
objavlja prosto delovno mesto
K V kuharja
v trgovini Delikatesa v Kranju
Pogoji:
L- končana poklicna gostinska šola 2. 3-mesečno poizkusim delo
Pismene prijave sprejema v 15 dneh po objavi delovnega mesta splošni sektor Gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj
Proizvodnja podstrešnih stopnic in strešnih oken
MIZARSTVO
Markun Franc,
Ribno 49/a, 64260 Bled
Te stopnice so najbolj praktične in stabilne Zapirajo se obojestransko hkrati, spodaj in zgoraj. Zgornji pokrov je i/, pločevine. Izdelujemo jih po merah, to je kakršno imate odprtino. Dobite jih lahko tudi po standardnih merah 120x70, 110x70, 96 X 70 cm višina pri vseh
255 cm.
Izdelujem tudi strešna oknu standardnih mer 115x85 in 85 X 65 cm. Prednost teh oken je, če Me vam razbijejo stekla, jih sami lahko zamenjate. Zgornje steklo je 6 mm, spodnje pa 4 mm.
festivalna
dvorana'
bled
razstava in prodaja
pohištva
preprog •zaves • gospodinjskih strojev
CBLED'75
razstava bo odprta
vsak dan _ I
od 1 O  do 19. ure CTILIPHk]
Malomarnost neti požare
Trčil v drevo
V četrtek, 22. maja, ob 22. uri se je na Ribenski cesti v Ribnem pri Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Dedič (roj. 1954) iz Ljubljane je peljal brez vozniškega dovoljenja z Bleda proti Ribnem. V ovinek pa je pripeljal s preveliko hitrostjo, izgubil je oblast nad volanom in trčil v drevo. Sopotnica Zlatka Solatkovič je bila v nesreči ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Nepravilno prehitevanje
V petek, 23. maja, ob 14.40 se je na cesti prvega reda med Bistrico in Naklom pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ernst Mesaross (roj. 1945) je prehiteval neki osebni avtomobil, pri tem pa zapeljal skrajno na levi rob ceste. Vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kombija Franc Smolnikar (roj. 1913) iz Ljubljane in vozili sta trčili. V nesreči je bil voznik Smolnikar teže ranjen, škode na vozilih pa je za 40.000 din.
Padel s kolesom
V soboto, 24. maja, ob 19. uri je na Mestnem trgu v Škof ji Loki padel voznik kolesa kolibri Miloš Demšar (roj. 1954) iz Zminca. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nepreviden otrok
V soboto, 24. maja, ob 18.30 se je na Ljubljanski cesti v Škofli Loki pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Cernigoj (roj. 1933) iz Dol. Logatca je vozil po Ljubljanski cesti v Škofji Loki. Pri hiši št. 31 mu je izza betonske ograje pritekel pred avtomobil 8-letni Miran Rajšek. Kljub zaviranju in umikanju v levo voznik trčenja ni mogel preprečiti. Ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.
Lani devet mrtvih
13 gasilskih društev ter poklicna gasilska enota sestavljajo v jeseniški občini protipožarno službo — Lani za 553.680 dinarjev škode — Pripravljenost, učinkovitost in sposobnost reševalcev
4 Lani se je na cestah jeseniške občine v prometnih nesrečah hudo poškodovalo 49 ljudi, lažje 90 ljudi, umrlo pa je devet ljudi. Skupno število prometnih nesreč, katerih skupna materialna škoda znaša 2 milijona 591.000 dinarjev, je bilo lani 568. V primerjavi z letom prej še stanje ni bistveno spremenilo.
Od devetih smrtno ponesrečenih so bili trije pešci, voznik osebnega avtomobila, voznik avtobusa, traktorist, motorist, kolesar in sopotnik v osebnem avtomobilu. Od 139 poškodovanih udeležencev pa 4 vozniki
Prepir v Kamni gorici
V nedeljo, 25. maja, nekaj po tretji uri zjutraj so se v Kamni Gorici stepi i Janez Ropič (roj. 1946) in Alojz Vari (roj. 1940) iz Kamne Gorice ter Muhamed Merdanovič (roj. »50) in Midhed Merdanovič (roj. 1955). Skupina se je skupaj v Ropi-čevem avtomobilu pripeljala z veselice na Lancovem. Prepir se je vnel, ker Ropič ni hotel vzeti denarja, ki mu ga je ponudil Midhed Merdanovič za vožnjo. Med prepirom je Midhed Merdanovič porinil Ropič a, da je ta padel in z glavo udaril po asfaltu. Nezavestnega so prepeljali k zdravniku, ki je ugotovil pretres možganov in zlomljeno senčnico.
Umrl v bolnišnici
V soboto, 24. maja, je v ljubljanski bolnišnici zaradi posledic prometne nesreče umrl Viktor Jenkole iz Trboj. Nesreča se je pripetila 19. maja opoldne v semaforskem križišču na Cesti JLA v Kranju.
Ukradel šotor
V noči na 24. maj je neznanec ukradel Antonu Sušniku iz Tenetiš šotor, ki ga je imej razpetega doma pred hišo. Šotor je bil trojček z dnevnim prostorom nemške znamke stromaver kostanz vreden okoli 5000 din.
Ogenj v garaži
V nedeljo, 25. maja, okoli druge ure zjutraj je začela goreti garaža Milana Gartnerja z Jarčjega brda. Ogenj je uničil osebni avtomobil znamke škoda, motorno žago, kosilnico in drugo orodje. Vzroke požara še ugotavljajo. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Javorja in Škofje Loke. Škode je za okoli 60.000 din.
Komisija za varnost v prometu, ki deluje pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občinske skupščine Jesenice, je že izdelala elaborat o cestno-pro-metni problematiki na področju občine. V popoldanskem času so člani komisije pregledali vse ceste na območju občine in v svojem elaboratu predlagali, da bi morali nujno semaforizirati križišče Ceste maršala Tita in Ceste na Golico in zgraditi podhod v bližini križišča. Samo lani se je na Cesti maršala Tita od križišča 8 Cesto Tavčarja do Bolnice zgodilo 41 prometnih nesreč z 2 mrtvima, 12 hudo iri 6 laže ranje-
tovornih motornih vozil, 36 voznikov osebnih avtomobilov, 2 mope-dista, 13 kolesarjev, en voznik vprege, 51 sopotnikov in 32 pešcev. Tujci so bili udeleženi v 16 nesrečah, od tega so jih 8 povzročili sami. V teh nesrečah je bil en udeleženec mrtev, 15 pa poškodovanih.
V 568 nesrečah je bilo udeleženih 1016 uporabnikov cest, in sicer 791 osebnih avtomobilov, 93 tovornih motornih vozil, 47 pešcev, 42 kolesarjev, 30 avtobusov, 7 traktorjev in 6 motorjev.
Med vzroki prometnih nesreč je tako kot leto prej na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi prekratka varnostna razdalja, nepravilno sre-čavanje, izsiljevanje prednosti, nenadna sprememba smeri vožnje itd.
Na Jesenicah je registriranih 5375 motornih vozil, od tega 4152 osebnih avtomobilov, 46 avtobusov, 216 tovornih motornih vozil, 242 motornih koles, 649 mopedov itd. Število motornih vozil se je v primerjavi z letom 1973 povečalo za 446, in sicer največ zaradi večjega števila osebnih avtomobilov, medtem ko motorna kolesa skoraj izginjajo, saj jih je bilo samo v enem letu za 13 odstotkov manj.
V jeseniški občini je tudi 71*11 voznikov motornih vozil, največ z izpitom za B kategorijo 5.596. Več kot polovica voznikov, skoraj 60 odstotkov, je starih med 25. in 44. letom. Število voznikov se je povečalo za 15 odstotkov, število voznikov osebnih avtomobilov pa se je v enem letu povečalo za 13 odstotkov.
Lani je uspešno opravilo izpit za voznike motornih vozil 31 odstotkov vseh prijavljenih, medtem ko leto prej 35 odstotkov. Lani se je za izpite prijavilo 2848 kandidatov, od tega jih je 884 opravilo izpit in sicer 573 prvič, 311 kandidatov pa se je moralo ponovno prijaviti.      D. Sedej
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj p.o.
sprejme
v delovno razmerje za določen čas
administrativno moč
z znanjem strojepisja (lahko tudi upokojenka)
Ponudbe oddajte v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 27. maja 1975.
nimi ter z okoli 116.950 dinarjev ocenjene materialne škode. Med vzroki nesreč na tem delu so bili najpogosteje neprimerna hitrost, nenadno prečkanje ceste, premajhna varnostna razdalja in neprimerna hitrost pred prehodom za pešce.
O elaboratu so razpravljale vse krajevne skupnosti v občini in dale svoje pripombe. Obravnaval ga je tudi izvršni svet skupščine občine. Med drugim predlagajo zamenjavo ali novo postavitev 81 prometnih znakov ter 10 para-boličnih ogledal in cestnin označb na cestah jeseniške občine.
D. S.
Poklicno gasilsko enoto vzdržuje jeseniška Železarna, nekaj sredstev pa prispeva tudi jeseniška občinska skupščina, saj gasilci te enote opravljajo nekaj nalog tudi za občinsko skupščino. Občinska skupščina prispeva^ 30 odstotkov stroškov za osebne in materialne izdatke, ki so lani znašali skoraj tri milijone dinarjev, od tega je Železarna prispevala dva milijona. Občina je preostali znesek morala zagotoviti s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju poklicne gasilske enote. Občinska gasilska zveza, ki vključuje 13 gasilskih društev, pa prejema sredstva za svojo dejavnost iz občinskega proračuna. Lani je občinski gasilski sklad namenil 282.000 dinarjev za nabavo gasilske tehnične opreme za poklicno enoto in za gasilska društva.
17 POŽAROV ZARADI MALOMARNOSTI
Lani je bilo na območju jeseniške občine 35 požarov, kar je nekoliko več kot prejšnje leto. Največ — 17 požarov — je bilo zaradi malomarnosti, precej pa tudi zaradi neprevidne otroške igre. Požari so povzročili za več kot 553.000 din škode, kar gre na račun požara na tekočem traku aglomeracije Železarne, ki je zahteval 200.000 dinarjev, ter požara na stanovanjski hiši v Rodinah, kjer je bilo za 150.000 dinarjev škode. Če ne bi bilo ukrepanje gasilcev v Železarni ob požaru v aglomeraciji tako hitro in učinkovito, bi ob zaključku beležili znatno višjo številko ob ocenitvi škode.
Lani je bilo tudi 11 požarov brez materialne škode. Podatki kažejo, da je bilo znatno več »rdečih plamenov« na objektih družbene lastnine kot na zasebnih objektih. Lani
je bilo skupaj osem gozdnih požarov na Jesenicah ali v neposredni, bližini. V petih primerih so jih zanetili otroci. Letos spomladi je bilo na Jesenicah precej požarov, vendar škode še niso ocenili.
Pri 27 požarih so sodelovali gasilci poklicne enote, pri treh gasilci gasilske enote pri gasilskih društvih, pri sedmih vsi gasilci in le en sam požar ni zahteval gasilskih ukrepov.
PREGLEDI POŽARNO-VARNOSTNIH POMANJKLJIVOSTI
Gasilci poklicne enote so lani opravili 29 požarnovarnostnih pregledov, 246 kontrolnih pregledov, 72 tehničnih pregledov ter 7 lokacijskih ogledov. Ugotovili so razne pomanjkljivosti pri električni napeljavi, kurilnih in dimovodnih napravah, napravah za gašenje, zaradi založenih prehodov, nepravilnega uskladi-ščenja vnetljivih tekočin, jeklenk s plini itd. Čeprav bi morali v organizacijah poučiti delavce o ravnanju z gasilnimi aparati, jih ponekod le-ti niso znali uporabljati.
Razen teh pregledov in ogledov so lani gasilci tudi redno spremljali delavce na plinovodih in opravili 277 varnostnih spremstev, ki so skupaj trajala 868 ur. Učinkovitost in dobra organiziranost ter stalna pripravljenost gasilcev-reševalcev je na Jesenicah dobro znana in upoštevana, saj prav gasilci vedno prvi prihite na kraj nesreče in če je potrebno, se nikakor ne obotavljajo tudi ob raznih prometnih nesrečah. Ob hudi železniški nesreči v Nomnju so prispeli prvi, da niti ne naštevamo vseh drugih primerov, ko so pokazali vso svojo pripravljenost in sposobnost. Tako so z rešilnim avtomobilom prepeljali lani 304 ponesrečence, od tega 94 na Zdravstveni dom Jesenice.
MAGIRUS LESTEV
Oprema poklicne gasilske enote je sodobna, razen voznega parka — magirus lestve, ki jo bodo morali nabaviti, predvsem zaradi vedno večjega števila novih stolpnic na Jesenicah. Taka lestev velja okoli dva milijona dinarjev.
Če je poklicna enota dobro opremljena, saj mora biti uspešna v polmeru 25 kilometrov, to ne velja za gasilska društva, ki so nekoliko slabše opremljena. Razpolagajo s 27 mo-torkami, od katerih je 11 novih, in 7 avtomobili, ostalo pa po svojih zmožnostih redno dopolnjujejo.
SKUPNOST VARSTVA PRED POŽAROM
Na Jesenicah so že imenovali iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti varstva pred požarom, ki jo bodo ustanovili ob izidu novega zakona o varstvu pred požarom. Z ustanovitvijo skupnosti bodo rešili problem financiranja službe požarnega varstva ter zagotovili, da bo služba požarnega varstva v občini primerno organizirana in s tem tudi kar najbolj učinkovita.     D. Sedej
-—-N
Kajenje
med vožnjo
Nobenega dvoma ni več, da je kajenje škodljivo za naše zdravje. Cigaretni dim ne vsebuje le nikotina, pač pa tudi ogljikov monoksid in druge škodljive snovi. Znane so že škodljive posledice za kadilče-vo zdravje: kronične okvare dihal, okvare ožilja, škodljivi vpliv na venčne žile in srčno mišico, pljučni rak itd.
Za voznika kadilca pa sta poleg vsega tega naštetega neposredno nevarna že samo prižiganje cigaret med vožnjo in pa kajenje med vožnjo, saj je pri tem zaposlena vsaj ena roka. Cigaretni dim pa tudi slabia ozračje v avtomobilu, zmanjšuje vidljivost in megli notranjost stekel v hladnem vremenu.
V dimu ene cigarete je 6 do 8 mg nikotina. Pri kajenju ga vsrkamo do 0,2 mg, smrtna količina za človeka pa je že 60 mg. Nikotin hromi vegetativni živčni sistem, oži krvne žile in povzroča toksične krče. Zmanjšuje ostrino vida, otežuje razpoznavanje barv in podaljšuje reakcijski čas na svetlobne in zvočne dražljaje.
Druga sestavina cigaretnega dima — ogljikov monoksid doseže v zaprtem in nezračenem prostoru kaj hitro zdravju škodljive koncentracije. Po zdravstvenih merilih ne bi smela biti koncentracija monoksida v zraku več kot 35 delcev na milijon delcev zraka. Že dve cigareti pokajeni v neprezračeni sobi to koncentracijo presežeta. Zato je razumljivo, da tudi ena sama cigareta, ki jo pokadimo v neprezračenem avtomobilu, škoduje tako vozniku kot potnikom. Pri kadilcih, ki pokade 20 do 30 cigaret na dan, doseže stalna koncentracija monoksida v krvi 4 odstotke. Ce pa pokadimo drugo za drugo po vrsti 4 cigarete, se povzpne koncentracija monoksida v krvi na 20 odstotkov. Vozniki motornih vozil, ki med vožnjo kadijo in slabo zračijo notranjost avtomobila, pa imajo lahko v krvi tudi do 22 odstotkov monoksida.
Pri tolikšni koncentraciji monoksida v krvi približno petina cirkulirajoče krvi oziroma krvnega barvila ni sposobna vezati kisika: za prav toliko se mora torej pospešiti cirkulacija, s čimer pa se obremenjuje srce in ožilje. Pojavijo se tudi znaki kroničnega zastruplje-nja z monoksidom: zehanje, lažji in kasneje hujši glavoboli, slabost, bljuvanje, halucinacije, v skrajnih primerih tudi nezavest.
Razumljivo, da je kajenje v prostoru ali v vozilu škodljivo tudi nekadilcem. Strokovnjaki so že predlagali, da bi kajenje med vožnjo prepovedali in tudi kaznovali, podobno kot vinjenost. L. M.
L_i
%m kA« 13
Jeseniška »crna« točka
Smrk, smrk in ... milijoni
Že zdavnaj preizkušena metoda izvabljanja denarja, ki ga potem vrneš ali pa tudi ne, omogočila Martini Rabič, da je spravljala v denarnico milijone — Njene »žrtve« se sploh ne omejujejo le na tri opeharjene — Zaradi širokega obsega svoje dejavnosti ni bila zmožna, ustreči vsem upnikom
situacija jo sili, da jo obletavajo tako grozljive misli. Že do naslednjega dne naj bi morala plačati na občini davek, v okroglem znesku starega milijona, ki pa ga
»Martina Rabič, rojena 1934 v Ljubljani, stanujoča na Prešernovi 7 v Domžalah, zaposlena pri obrtnici Ančki Tomšič, je kriva, ker je z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila druge z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in jih s tem zapeljala, da so v škodo svojega premoženja nekaj storili, s tem, da je...«
PREVARA V VRBI
Martina Rabič je pred tremi leti v Vrbi prepričevala in tudi prepričala N. A. in P. F., da sta ji posodili precejšnjo vsoto denarja. Rabičeva se je sklicevala na zapuščino po možu, ki ji baje ni navrgla nič drugega kot kup dolgov, da pa ima v mislih imenitno poslovno potezo. V svoji hiši na Bledu bi namreč odstopila poslovne prostore Vinu Koper, poprej pa bi morala še izplačati stranko, ki v hiši stanuje. Zelo prepričevalna je morala biti, kajti P. F. ji je verjela in ji izročila 10.000 dinarjev, ki naj bi jih Rabičeva vrnila čez nekaj mesecev.
Po dobrem mesecu dni se je v Vrbi spet oglasila in zvabila 5000 dinarjev, ki naj bi jih potrebovala za nakup materiala za svojo obrt. Z obrestmi vred naj bi denar vrnila čez štiri mesece.
A ni bilo ne Rabičeve ne milijona, tako zagotovo obljubljenega, na tako kratki časovni rok in s tako visokimi obrestmi. Rabičeva je bila namreč takoj pripravljena na pretirano visoke obresti, pristala je na vse, kajti kot spretna goljufinja je že vedela, kako in kaj zanesljivo vžge.
JOK V AVTOMOBILU Dva meseca kasneje je bila Martina Rabičeva spet v neznanski denarni stiski, tokrat na drugem kraju in med drugimi ljudmi. Z zakoncema z Jesenic se je peljala v avtomobilu, zelo nesrečna in v vsej svoji bolečini zgrbljena, objokana. Ženi se je nesrečno bitje zasmililo, še posebej, ko ji je med šmrkanjem v robec izdahnilo, da resno misli na oh, joj, samomor, kajti dana
ob tolikšnih dolgovih pokojnega moža nima in zatorej adijo svet, adijo otroci...
Zakonca sta jo mirila, naj bo vendarle pametna, naj pomisli vsaj na otroke, a Rabičeva je bila neutolažljiva. Nazadnje sta se zakonca oglasila v banki, dvignila stari milijon in ga izročila nesreč niči, ki je zatrdno obljubila, da ga bo z najvišjimi obrestmi vrnila čez pet mesecev. Zakonca pa nista zahtevala najvišjih obresti, želela, sta le tiste, ki bi jih bila dobila v banki.
Ker o denarju in obrestih ni bilo ne duha in sluha, sta se z Rabičevo srečala pred občinskim sodiščem na Jesenicah, kjer obtoženka ni več smrkala, ampak hladnokrvno izjavljala, da je takole »na oko« dolžna sem in tja po prostrani slovenski zemlji kakih 12 milijončkov.
POROŠTVO
Martina Rabičeva je po svojem pokojnem možu zares podedovala izdatno zapuščino — 450.000 dinarjev, resda tudi nekaj dolgov, a je znašala čista zapuščina še vedno 380.000 dinarjev. Izjavljala je, da dolgov v zapuščinskem postopku ni uveljavljala zato, ker jo je bilo baje sram, da bi za dolgove izvedeli sorodniki.
Zaradi številnih goljufij posameznikov, nasedli pa so ji tudi v več podjetjih, so jo priprli za nekaj časa. Ko pa so jo z občinskega sodišča na Jesenicah povabili na obravnavo zaradi treh dokazljivih kaznivih dejanj, je na vrat na nos vzela svojega otroka iz rejništva.
Delodajalka Tomšičeva iz Domžal je za svojo — neprijavljeno — delavko nemudoma ponudila poroštvo v obliki denarja.
■Senat občinskega sodišča je Martino Rabič za tri goljufije obsodil na enotno kazen dveh let in pet mesecev zapora s tem, da se kazen za pet let odloži in z dodatnim pogojem, da vrne oškodovanim denar z obrestmi vred v določenih rokih. Darinka Sedej
Kranjska gora pred kongresom FIS
V sredo, 14. maja, je bila v Kranjski gori prva seja organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, na kateri so konstituirali organizacijski komite, razpravljali o dosedanjih pripravah za kandidaturo Kranjske gore za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju in o programu delegacije za kongres FIS, ki bo 29. maja v San Fran-ciscu.
Skupščina občine je že na eni svojih zadnjih sej imenovala predsednike in člane organizacijskega komiteja in imenovala petčlansko delegacijo, ki bo predstavila kandidaturo Kranjske gore za organizacijo sve-tovrfega prvenstva leta 1978. Na seji pa so imenovali še dva podpredsednika ip člane treh komisij.
Po samoupravnem sporazumu so gorenjske občinske skupščine, gorenjske temeljno telesne kulturne skupnosti in TTKS mesta Ljubljane že zagotovila sredstva za kandidaturo Kranjske gore. Sredstva so pogrebna za stroške kandidature, predvsem za izdelavo filma, ki bo prikazoval Kranjsko goro in njene možnosti. Ob filmu bodo Kranjsko goro in njeno okolico prikazali tudi v besedi, v San Franciscu pa bodo organizirali razstavo. Kranjska gora ima nekaj možnosti, da dobi kandidaturo in da organizira svetovno prvenstvo,
Igrišče za Titovim domom
Za Titovim domom na Jesenicah »bodo ' zgradili športni center z več igrišči za rokomet in košarko. Osnovni šoli na Jesenicah, gimnazija in' Železarsko izobraževalni center imajo skupaj 2600 dijakov in učencev, ki nimajo ustreznih možnosti za telesno vzgojo, zato je gradnja takšnega športnega objekta več kot nujna.
V prvi fazi izgradnje bodo uredili teren in položili asfalt. Jeseniška kulturna skupnost bo prispevala 350.000 dinarjev. D. S.
Priprave na , novo sezono
Pri hokejskem klubu Jesenice se že pripravljajo na novo sezona Hokejisti, od članov do picmirjev, bodo že v tem mesecu začeli s suhimi treningi. Za 15. .maj predvideni prihod novega češkega trenerja Vlastimila Bubnika se je sicer malo zakasnil, vendar to ne bo ovira, da se treningi ne bi začeli. Za novega trenerja je pri njegovem matičnem klubu že vse urejeno, potrebno je le še izpolniti formalnosti pri češki športni zvezi. Tako bodo jeseniški hokejisti za zdaj trenirali pod vodstvom domačih trenerjev, in sicer Dušana Bruna, Matka Medja in Staneta Eržena.
J. R.
BOKS: svetovni poklicni boksarski prvak Mohamed Ali je ubranil naslov svetovnega prvAka, poleni ko je v Las Vegasu pred 7000 gledalci s tehničnim k.o. v II. rundi premagal izzivalca Roita
l.vleja.
ATLETIKA: tanzanijski tekat" Fil-bert Bavi je postavil nov svetovni rekord v teku na I miljo s časom 3.51,0, Ta rezultat je za desetinko sekunde holjši od prejšnjega rekorda Kvuna. RobertHon je dosegel ,,(,v mladinski svetovni rekord v teku na HM) vardov s ("asom 9,2. Nemški metalee kladiva Karl-Hans Hielnn je dosegel nov svetovni rekord v metu kladiva. Kladivo je vrgel 78,50 m daleč, kar je za 1.S4 m vet" od presojena rekorda Spiridonova iz Sovjetske zveze
RAKKTARSTVO: na odprtem prvenstvu Osijeka so naši raketarji dosegli štiri nove svetovne rekorde. Enega je dosegel Dušan Madžarai. kar tri pa Aleksander Madžarai
MOTORISTIKA: v In.oli (Italija) je lula pred 150.000 gledalci peta dirka za svetovno prvenstvo motoristov. Zmagovalci: do 50 mu: Nieto (Španija, Kreidler); vrstni red za SI': Nieto 45 točk pred I.azzai ini jem; do 125 CCnV.I Pileri (Italija, morhidelli t: za SI'.: 1'ileri 70 pred Auderseiiom 5.'); do 250 rnn: Villa (Italija, Harlev-davidson); za SIV Villa pred Cecottom; do 350 irm: Ce-cotto (Venezuela, Vamaha); za SI': Cc-cotto 57 pred Agosiimjein M; do 500 ceni: Agostim (Italija, vamalia) za SI': Agostini 15 pred Headom. Na treningu pa se je poškodoval eden izmed favoritov Lansivuon (Finska, suzuki). Pri padcu si je zlomil ključnico, zato lx> moral počivali vsaj en mesec. >
NtKJOMKT: inl ei koul ineiit alno
prvenstvo A naj i j« je osvojila ekipa Anglije preti Škotsko. Sev. Irsko in VVallsem. Rezultati: Sev. Irska : Anglija 0:0, VValles : Škotska 2:2, Anglija : VValles 2:2. Škotska : Sev. Irska 3:0, Sev. Irska : VValles 1:0. Anglija : Škotska 5:1. V Finalni tekmi pokala UEFA le Boiussia iz Monclieiigladltacha v Kiischedeju v povratni tekmi premagala domači Tvvente kar s 5:1 (prva tekma 0:0) in tako osvo|ila to dragoceno lovoriko. V finalni tekmi mladinskega evropskega prvenstva je Anglija po podal|šku premagala Finsko z«l:().
KOLESARSTVO: zmagovale, ifaJ Večje kolesarske dirke »Dirke miru« je postal Poljak Szurkovvski pred Mart mekom (NDU) m Pikkusom (SZ). Uvrstitve naših: 50. Janjič, (W. Žagar, 72. Valenčič Med ekipami je zmagala Sovjetska zveza, naši pa so bili zadnji Po deveti etapi kolesarske dirke profesionalcev vodi v skupnem vrstnem redu Španec Galdos pred Italijanoma Bat-taglmom in Beri t olim |em.
saj je izredno dobro dostopna, ima zadovoljive prenočitvene zmogljivosti, urejene in vzdrževane smučarske proge ter precejšnje izkušnje v organiziranju svetovnih prvenstev. Do zdaj so bila v Kranjski gori že štiri svetovna prvenstva, ki jih je organizirala skupaj s turističnim Bledom. Tako so bili v Planici smučarski poleti, na Bledu so gostovali najboljši veslači, šahisti in padalci.
Ideja o organizaciji svetovnega prvenstva v alpskem smučanju je dobila že takoj na začetku široko podporo. Organizacija takega prvenstva pomeni veliko in kar največ za uveljavitev smučarskega športa in za razvoj smučarskega športa na področjih, kjer so odlične možnosti za njegov razmah. Kandidaturo sta podprli tako zveza za telesno kulturo Jugoslavije kot" tudi zveza organizacij za telesno kulturo Slovenije ter samoupravna telesno kulturna interesna skupnost Slovenije. Svetovno prvenstvo pa je tudi trajni interes tako slovenskega turizma kot tudi slovenskega gospodarstva. S športno prireditvijo na najvišji svetovni ravni je ustvarjena izredna priložnost, da se predstavi Kranjsko goro vsemu svetu.
Sestavni del širšega programa investicija kot je v svoji uvodni besedi poudaril predsednik organizacijskega komiteja- Zvone Dragan, je tudi investicijski projekt za alpsko-tufistični   center   Kranjska gora-
Vršič. Razprava o teh vprašanjih se bo začela takoj po vrnitvi iz San Francisca, in to ne glede na rezultate glasovanja na kongresu Mednarodne smučarske federacije. Vse investicijske objekte ne povezujejo le s svetovnim prvenstvom, saj ne gre za enkratno akcijo, temveč za ustvarjanje pogojev, da se Kranjska gora s pokalom Vitranc razvije v športni center, ki bo lahko kandidiral za tekmovanja v svetovnem pokalu z dvema prireditvama, smukom in veleslalomom ali slalomom, obenem pa tudi v turistični center, ki bo razširil svojo ponudbo s smuko na visokogorskih terenih;
Svetovno prvenstvo torej ni le stvar Kranjske gore in gorenjske regije niti smučarske organizacije, temveč je interes vsega slovenskega športa, turizma in gospodarstva.
Na seji so se dogovorili,.-da bo intenzivnost dela. komiteja na vseh področjih enaka, če dobijo vlogo organizatorja leta 1978 ali pa ponovijo kandidaturo za leto 1982. Svetovno prvenstvo je skupni interes in njegova organizacija je širšega telesno-kulturnega, družbenoekonomskega in političnega pomena. Kranjska gora nudi priložnost, da se združijo vsi tisti elementi, ki pomenijo novo kvaliteto v razvoju športa in mednarodnih odnosov. To je politični in športni temelj naše kandidature za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Kranjski gori.
D. Sedej
Kapetana 0$ Simon Jenko in OS France Prešeren Kranj s pokaloma za osvojeno prvo mesto na občinskem /)rve'nstvu osnovnih šol za pionirje. Foto: F. Perdan
OŠ Simona Jenka in OŠ Franceta Prešerna
Osnovna šola Simona Jenka Kranj je bila s pomočjo atletskih sodnikov organizatorica -letošnjega občinskega atletskega tekmovanja osnovnih šol. Za najboljšega v posamični in ekipni konkurenci se je potegovalo 300 pionirjev in pionirk.
V ekipni konkurenci pri pionirjih je bila najboljša šola organizatorja, pri pionirkah pa OŠ Franceta Prešerna. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Kopač (OŠ S. Mlakarja Šenčur), saj mu je v skoku v daljavo uspelo preskočiti 666 cm. V ostalih desciplinah pa so bili doseženi solidni rezultati.
Rezultati — pionirji: 60 m: 1. Stare (S. Jenko) 7,2, 2. Polajnar (M. Valjavec) 7,4, 3. Stular (1). Jenko) 7,7, 600 m: 1. Rakovec 1:35,9, 2. Križaj (oba F. Prešeren) 1:37,1, 3. Matjačič (S. Jenko) 1:39,4, 4x1 100 m: 1. OŠ S. Jenko (Zorko Novak, Bizjak, Stare) 49,2, 2. OS France Prešeren 51,7, 3. Lucijan Seljak 52,3, višina: 1. Makuc (F. Prešeren) 160, 2. Bizjak (S. Jenko) 150, 3. Pevec (F. Prešeren) 150, daljava: 1. Kopač (S. Mlakar) 55(5, 2. Bratuša (L. Seljak) 511, 3. Ledarer
(S. Jenko) 510, krogla: 1. Šinkovec 10,82, 2. Sekne (oba S. Mlakar) 10,77, 3. Kern (L. Seljak) 10,62. troboj: 1. V. Kunčič (F. Prešeren), 2. Vrhovnik, 3. Kurnik (oba S. Mlakar);
pionirke: 60 m: 1. Tome (M. Valjavec) 8,3, 2. Bernard (D. Jenko) 8,5, 3. Jane (F. Prešeren) in Kurnik (L. Seljak) 8,6, 400 m: 1. Zumer (S. Jenko) 1:05,9, 2. Bregar (M. Valjavec) 1:06,1, 3. Ječnik (S. Jenko) 1:08,0, 4x100 m: 1. OŠ Frence Prešeren (Jane, Urbane, Jošt, Jese-novec) 55,3, 2. OŠ Lucijan Seljak 59,9, 3. OŠ Simon Jenko 1:00,9, višina: 1. Urbane 140, 2. Jošt (obe F. Prešeren) 130, 3. Štucin (L. Seljak) 125, daljava: 1. Jesenovec (P. Prešeren) 510, 2. Krzen (L. Seljak) 455, 3. Teran (F. Prešeren) 126, krogla: l. Zevnik (D. Jenko) 9,76, 2. Celar (F. Prešeren) 9,20, 3. Damjanovič (S. Jenko) 9,14, troboj: 1. Križnar (M. Valjavec)a2. Vončina (S. Jenko),
3. Šenk (L. Seljak);
ekipno — pionirji: OŠ S. Jenko 647 točk, 2. OS F. Prešeren 634, 'i. OŠ b. Seljak 52H, pionirke: 1. OS K. Prešeren 7(59, 2. OS M. Valjavec 551, 3. OŠ S. Jenko 531 točk.  1). Humer
Bogata žetev gorjanskega Partizana
Pred dnevi je bil redni letni občni zbor telesnovzgojnega društva Partizan v Gorjah. Pred začetkom zbora so predvajali nekaj zanimivih športnih filmov, nakar je predsednik društva • Lovro Zemva nagovoril in pozdravil vse navzoče, med katerimi je bil tudi predsednik občine Radovljica ing. Polde Pernuš. TVD Partizan Gorje ima vključenih prek 330 članov, od tega 230 aktivnih v naslednjih panogah: smučanje, gimnastika, splošna telesna vzgoja, košarka in odbojka.
Iz poročil referentov je bilo mogoče povzeti, da je imel gorjanski Partizan v letošnji sezoni, posebno v" zimski, bogato žetev. Iz poročila Pavla Kobilice, bivšega državnega reprezentanta in večkratnega državnega prvaka, ki pa sedaj opravlja deio trenerja mladih tekačev, sicer pa občasno še sam meri svoje moči v smučinah, je bilo moč ugotoviti naslednje uspehe gorjanskih tekačev. — Ekipne osvojitve: kip borca Prešernove brigade na Pokljuki, srebrna palica na Veliki planini, memorial Janeza Rožiča, memoriak Kuljata Tineta, Memorial Marjana Jakopiča. Naslovov državnib prvakov pa so Gorjanci osvojili: 15 km (Kalan), 5 km (Podloga?), 3 km (Bratina) in v štafeti 3x10 km (Kobilica, Pokljukar, Kalan) in v biatlonu Burgar Marjan. Osvojitev naslovov republiških prvakov; biatlon (Kozinc), štafeta 3x3 (Mandeljc, Bratina in Podlogar) in 10 km (Pokljukar).' Ravno tako je bil Kalan prvak maratona Vršič in Trnovski, ostali Gorjanci pa tesno za njim. Kot državni prvaki so bili tudi izbrani za nošenje Titove štafete v radovljiški občini.
V zimski sezoni 74 — 75 so gorjanski tekači nastopili na dvajset i b tekmovanjih z 220 udeleženci doma, osemnajst tekmovanj s šestinštiride-setimi udeleženci pa so se udeležili na tujem. Posebno Filip Kalan kot naš najboljši tekač je dosegel lepe
uspehe tudi v mednarodnih smučinah. TVD Partizan Gorje je organiziral tekmovanje za Prešernovo brigado, za Jakopičev memorial in občinsko prvenstvo Radovljice, pomagali so pri izvedbi tekmovanj in dali prostore v svoji koči na planini Kranjske doline na Pokljuki, in sicer: FlS-A tekme, biatlon tekme za republiško prvenstvo in mednarodno tekmovanje za pokal KURIKALA. Ker v dolini letos ni bilo snega, je koča na planini Kranjske doline prišla še kako prav. Poleg tega je ta koča gorjanskega Partizana rabila tudi za smučarske treninge. Bilo je pet društevnih in dva občinska, z vsakokratno udeležbo dvajset tečajnikov vseh kategorij.
Poleg tekačev, ki so močno zastopani v državni reprezentanci, pa naj omenimo še to, da tudi v alpskih disciplinah mladinci že dosegajo obetavne rezultate". Ne smemo prezreti uspešnega dela v gimnastiki, saj so na občinskem tekmovanju pionirke dosegle prvo mesto, pionirji posamezno pa prvo in drugo. Na prvenstvu gorenjskih šol pionirja ARH Samo prvo in RKPK Rado drugo mesto. Gorjanski Partizan je iz dneva v dan močnejši, ima veliko obetajočega naraščaja pri pionirjih in mladinkah. «
V preteklem obdobju so prizidali prizidek pri domu, potrebna je le še notranja oprema. Žal pa primanjkuje denarja. Če bo vodstvu Partizana uspelo dobiti sredstva /a dokončno ureditev prizidka, se ho že v jeseni začela v teh prostorih vadba za predšolsko in šolsko mladino. Gorjanska osnovna šola tesno sodeluje s Partizanom. Omenim naj še, da ima to društvo močno ekipo sodnikov in dobrih organizatorjev, da lahko izvedejo sami kakršnokoli te-, kaško tekmovanje, kar so že večkrat tudi potrdili.
Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Lovro ZKMVA, ki mu letos preteče trideset let predsedovanja. J. Ambrožič
V Podljubelj prihajajo
najboljši!
V nedeljo, 8. junija, ob pol dveh popoldne se bo pričela na moto-kros progi v Podljubelju šesta dirku za svetovno prvenstvo v kategoriji 250 kubičnih eentimetrov in Veliko nagrado Jugoslavije, popestrena s koncertom ansamblu Bratje Avsenik — V soboto, 7. junija, ob pol treh dirka za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov
Komisiji za plavanje m rekreacijo pri TKS Kranj sta bdi v zimskem bazenu in bazenu Creina organizatorici prvega plavalnega tVčaja za starejše nepla valee. Tečaj je odlično us/>el m je iseli II neplavalcev s/)/avulo. S tečajem bodo nadaljevali, saj je žel/a vseh z učite/jem Andrejem Pogačarjeni in Mar junom Lampretoni na čelu. { dh) — Foto: M Živu/ot tč
V pisarno Avto moto društva Tržič, pri katerem deluje že utečen organizacijski stroj za vsakoletne prireditve v motokrosu v Podljubelju, prihajajo prijave tekmovalcev, ki so na dosedanjih dirkah za naslov najboljšega na svetu v kategoriji motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov, imeli največ Uspeha- Doslej so mot okrosist ični asi opravili pet dirk, in sicer v Španiji, Avstriji, ' Belgiji, na Ceškoslo-' vaškem in na Poljskem. Podlju-beljska dirka za svetovni naslov in Veliko nagrado -Jugoslavije ho šesta po vrsti. Za njo ho še pet dirk, in sicer v Zvezni republiki Nemčiji, v Franciji, na Švedskem in Finskem ter v Švici. Po četrti dirki v češkoslovaških Holicah, ki se jo je udeležila tudi delegacija Tržiča pod
vodstvom predsednika skupščine in motokros komiteja Milana Ogri-sa in izročila društvu v Holicah zlati znak Tržiča, je vrstni red naslednji:
1. Willv Bauer (ZRN), 2. Jaro-slav  Falta  (ĆSSR), 3. Joel Robert
(Belgija)i 4. Adolf VVeil (ZRN), 5. lian v K vei t s (Belgija), 6. Hans Maisch (ZRN), 7. Jim Pomeroy (ZDA), itd.
Vsi   omenjeni   tekmovalci   so že
prijavljeni /a letošnji Podljubelj. Razen njih pa Se močno zastopstvo
stvo Sovjetske /ve/e, Francije, Madžarske. Avstrije, Finske, Romunije in Poljske. V Tržiču pričakujejo še prijavo   Švedov,   med   katerimi še
posebno izstopa Hakan Andersson, ki je v razvrstitvi za svetovni pokal po štirih dirkah osmi, za njim pa sta še Zdenek Velikv in Oldrich Hameršmidt, oba iz Češkoslovaške.
Propaganda za Mošnjo največjo motokros prireditev v državi' je široko zasnovana. Tržičani so pripravili 2000 letakov, 500 obešank, 1000 programov in 1500 map. Sedež tiskovnega središča ho v Kompasovi restavraciji na Deteljici. Organizirana je bila dobro obiskana novinarska konferenca, razen tega pa tiskovna služba, ki jo vodi Nenad Anlonič, izdaja redne informativne biltene. Izdelane so spominske značke. Sploh je začel živeti Tržič v znamenju motokfosa, ki ga ho popestril Avsenikov koncert. Za sodelovanje se pripravljajo člani folklorne skupine Karavanke, pihalni orkester ter filmska ekipa, ki ho tudi tokrat dirko posnela. Za atrakcijo bo tudi letos poskrbel padalec Alpskega letalskega centra iz Lesc, pretekla leta je bil to Štefan Pesjak, ki ho pO doskoku predal startno in državno zastavico glavnemu start erju Francijo Globoč-niku. Pri prireditvi vlagajo precejšnje napore tudi sodelavci Peka, ki je   običajno   generalni pokrovitelj
priredil ve.
O pripravah na dirko /a državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov in za nedeljsko svetov no prvenstvo in Veliko nagrado Jugoslavije vas bomo sproti obveščali.
-I Košnjek
Reprezentanci Kranja pokal Kranja
Zmagovite štafete pionirk na 4x 100 m na občinskem prvenstvu Kranja osn. M. Od-leve proti desni: 3. OŠ Simon Jenko, 1. OŠ France Prešeren in 2. OŠ Lucijan Seljak. — Foto: F. Perdan
IX. košarkarski festival 75
Pionirji OS Simona Jenka srebrni
V telovadnici OŠ Simon Jenko Kranj so bile končane finalne borbe našega največjega košarkarskega tekmovanja SH Slovenije IX. košarkarski pionirski festival 75.
V dvodnevnih borbah se je za najboljšo pionirsko vrsto ob organiza-
Nemi partner tenisa
Ze pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je na peščenih igriščih v parku Stanka Mlakarja; v Kranju začela teniška sezona. TK Triglav je Namreč že za prvomajske praznike organiziral klubsko prvenstvo.
Dokler delavci Zavoda za vzclrže-vanje športnih objektov — zavod in teniški klub odlično sodelujeta — niso prekrili peščenih igrišč z zgornjo Plastjo finega »leša« — le-tega so ^Vozili iz Italije, ker je cenejši in boljši - je 45 kranjskih mušketirjev °d jutra tlo večera vihtelo svoje rekete na asfaltu. Zavedali so se, da bodo le tako pripravljeni za dolgo Poletno sezono. Pri tem jim je bil in jim je še v veliko pomoč nemi parter, ki brez besed in počitka pošilja Zoge nasprotniku. Teniški klub je kot tretji v Sloveniji — imajo ga še v Ljubljani in Mariboru — nabavil teniškega robota Strooke master. S pomočjo sredstev kranjskega - Projekta in odrekanja honorarjev trenerjev so ga nabavili ter uvozili iz Anglije. Zanje je to odlična pridobitev in učni pripomoček, saj v raz mi-ku od 2 do 4 sekunde pošilja razne VTBte udarcev.
V tenisko sezono so torej že startali. Pričelo se je že tekmovanje v slovenskih teniških ligah in tu tri-Ktavani nastopajo s tremi ekipami v ^lanski in s po dvema ženskima ter [mladinskima in pionirskima. Sicer Pa bodo z najboljšimi v vseh treh konkurencah nastopili tudi v zvez: Bem merilu.
Nasploh pa pri klubu dajejo največji poudarek vzgoji pionirjev. »Tener Lado Kuster ima na voljo Vedno od 20 do 25 mladih igralcev, ki poznajo skoraj vse skrivnosti teniške igre. V ta namen bodo tudi organizatorji pionirskega prvenstva SRS ter odprtih turnirjev Kranja za Pionirje, mladince in'člane.
D. H u mer.
verni partner ter eden od najboljših kranjskih članskih belih mušketir tel). Prvi je velika pridobitev za tri-
Vacane, Čitič pa je s Polencem že ()dpr/ teniško sezona. Oba sta nam-fc* nastopila aprila v Umagu na tradicionalnem teniškem turnirju htrske riviere. Novega teniškega fobota so uvozili iz Anglije ter s po titočjo Projekta in trenerjev, ki so se iu svoje delo odrekli honorarjev. — foto: F. Perdan
ciji OŠ Simon Jenko in pod pokroviteljstvom Slovina potegovala šeste- . rica finalistov: OŠ Dane Šumenjak —* Murska Sobota, OŠ Dragutin Kette - Ilirska Bistrica, OŠ Oskar Kovačič — Ljubljana, OŠ Prule ter kranjski OŠ Lucijan Seljak in Simon Jenko. Ze v predtekmovanju tega našega najmnožičnejšega košarkarskega tekmovanja — skozi vse leto je v obeh konkurencah tekmovalo nad 5800 naraščajnikov — je bilo jasno, da je favorit za naslov moštvo Dragotina Ketteja. Le-ta, ki ima v svoji vrsti tudi odličnega 15-letnega košarkarja s 192 cm, je bila res najboljša. Brez poraza je zasluženo osvojila zlato odličje.
Pionirji organizatorice OŠ Simona Jenka so bili drugi. S svojo igro, v kateri je bilo tudi nekaj napak, so dokazali, da so dobra ekipa in da od nje lahko pričakujemo še marsikaj. Čeprav si"OŠ Lucijan Seljak deli z Dane Šumenjakom 5. do 0. mesto, niso razočarah, saj so se srčno borili.
Izidi predtekmovanja: L skupina: S. Jenko : L. Seljak 47:35 (32:10), D. Kette : L. Seljak 50:27 (24:15), S. Jenko : D. Kette 39:45 (21:23)..
• II. skupina: 1). Šumenjak : O. Kovačič 21:02 (13:35), Prule : O. Kovačič 33:40 (10:21), D. Šumenjak : Prule 29:43 (15:19).
Izidi za 1. do 4. mesto: I). Kette : Prule 45:38 (29:14), O. Kovačič : S. Jenko 54:00 (25:20, 52:52), Prule : S. Jenko 51:49 (28:17, 45:45), O. Kovačič : D. Kette 31:05 (19:34).
Lestvica:
D.Kette 3 3 0 155:111 6
S.Jenko 3 1 2 148:150 2
0. Kovačič 3 1 2 128:158 2 Prule 3 1 2 122:134 2
D. H u mer
70
kolesarjev na Kokrici
Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica je organizirala med-društveno kolesarsko dirko za memorial Lojzeta Dežmana. Med okoli 70 nastopajočimi iz 7 klubov, med njimi so bili tudi tekmovalci iz Trsta, so imeli največ uspeha tekmovalci kranjske Save in Kokri-ce, ki so osvojili tudi ekipni pokal.
Vrstni red — predšolski otroci: 1. Bukovnik, 2. Lea Dežman, 3. Bratun (vsi Kokrica); mlajši pionirji: 1. Šipec, 2. Mojca Dežman, 3. Zupan (vsi Kokrica); starejši pionirji: 1. Babnič, 2. Završek (oba Grosuplje), 3. Urbane (Kokrica); mlajši mladinci:
1. Beton (Sava), 2. Klopčič (Rog), 3. Podveršček (Krško); starejši mladinci: 1. Škrbinek (Krško), 2. Rozman (Sava), 3. Polenc (Rog); turisti - člani: 1. S. Oblak, 2. M. Oblak (oba Dol), 3. P. Žagar (Sava); veterani od 35 do 40 let: 1. Mazzaroli (Trst), 2. Dežman (Kokrica); veterani od 41 do 45 let: 1. Vizintin (Trst), 2. Plestenjak (Kokrica), 3. Bašelj (Kokrica); veterani nad 45 let: 1. Mavzi (Trst), 2. Ropret (Sava), 3. 8te-fančič (Krško), 4. Knifie (Kokrica) - star 70 let!; ekipno: 1. Sa-va-Kokrica 71, 2. Dol 31, 3. Krško 3 1 točk. J. Javornik
V četrtek Duplje : Krško
Zaostala tekma ZCNL, ki je bila prestavljena na prošnjo ekipe Krškega, ho v četi tek, 29. maja. oh 1!). uri v Dupljah.
J. K.
Občinska vaterpolska reprezentanca Kranja — Finžgar, Leskovar, Chvatal, Rebolj, Šorli, Puhar, Sta-riha, Strgar, Krašovec, Hlebec, Vu-kanac, Wagner in Veličkovič — so zmagovalci prvega pokala Kranja.
Komisija za vaterpolo pri TKS in zbor vaterpolskih sodnikov Kranj sta bila namreč v počastitev dneva mladosti in 30. obletnice osvoboditve organizatorja prvega turnirja za pokal Kranja. Nastopile so reprezentance Kamnika, Domžal, Radovljice in Kranja. Prvi naslov je pripadel Kranju, ki je v -finalu odpravil Kamnik, medtem ko so pa Radov-ljičani in Domžalčani pokazali dobro Vaterpolsko znanje.
Izidi: Domžale : Kranj 1:20 (0:4, 1:0, 0:0, 0:4), Kamnik : Radovljica 10:3 (2:0, 3:0, 0:0, 5:3), Radovljica : Domžale 10:8 (2:3, 3:2, 2:1, 3:2), Kranj : Kamnik 13:12 (2:3, 4:2, 5:3, 2:4). '
Lestvica: Kranj Kamnik Radovljica Domžale
2 2   0 0 33:13 4
2 10 1 28:16 2
2 0   0 2 13:24 0
2 0   0 2 9:30 0
Najboljši- strelec turnirja je Kuhar (Kamnik) z 11 goli, srečanja pa je vodila kranjska sodniška trojka Maržič (vrhovni), Pičulin in Didič.
-dh
od 20. III. do 20. V. 1975
20 % POPUST
20 LET  20 LET  20 LET  20 LET
.O ^\Ot
ZAGREBPUBLIC
šport med vikendom
NOGOMET — Samo dve koli sta še do konca v ZCNL. Oba kranjska ligaša sta v nedeljskem kolu izgubila in si tako močno poslabšala možnosti za obstanek v ligi.
Rezultati: Triglav : Tabor 2:3 (0:1), Adria : Sava 3:0 (0:0), Kamnik : Primorje 1:2 (1:1), LTH : Tržič 3:1 (0:1).
. Pari prihodnjega kola: Litija : Triglav, Renče : LTH, Tržič : Jadran, Usnjar : Kamnik, Sava : Tabor.
ROKOMET - V moški republiški ligi je Šešir slavil doma visoko zmago nad ekipo ptujske- Drave. Skofjeločani so zmagali s 40:26 (19:11). Tržič pa je spet izgubil, tokrat v Izoli z istoimensko ekipo n W>:1<> (5:6). V ženski republiški ligi kranjska Sava tokrat ni igrala in je bila tekma Sava : KTA preložena zaradi udeležbe kranjske ekipe na gumiadi. Tekma bo v četrtek, 2!>. maja. V II. zvezni ženski ligi so igralke Alplesa doma gladko izgubile s Partiza-noni 18:24 (8:15)4. * 1
Pari prihodnjega kola: Podravka : Alples, Tržič : Polet, Šešir : Slovenj Gradec in Branik : Sava. ,
KOŠARKA — V republiški moški 1 A ligi ni bila odigrana tekma dveh vodečih ekip Triglava in Ilirije zaradi nastopa nekaterih igralcev obeh ekip na študentskih igrah. V moški 1 B ligi pa so Jeseničani doma premagali Marles 82:77 (50:36). V ženski republiški ligi je Kroj visoko premagal Vrhniko z 69:41 (26:27). Kladivar iz /irov pa je doma izgubil s celjsko Kovinotehno s 35:39 (21:20).
Pari prihodnjega kola: Rudar : Triglav, Koper :, Jesenice, Kovinotehna i Kroj, Jezica : Kladivar.
V Radencih je v okviru pionirskega festivala v finalu zmagala ekipa osnovne šole Padlih prvoborcev iz Žirov. Žirovke so dosegle naslednje rezultate: Žiri : B. Kidrič Ljubljana 49:16, Radenci : Žiri 26:45, Logatec : Žiri 12:43, Žiri : Šoštanj 42:25.
ODBOJKA - V republiški moški ligi je Bled premagal Mežico s 3:1. Jeseničani pa so bili prosi i.
Pad prihodnjega kola: Branik : Jesenice. Gaberje : Bled.
ATLETIKA — Na letošnjem republiškem prvenstvu članov v štafeti 4 X800 m so bili daleč najuspešnejši atleti ljubljanske Olimpije. Ekipa Triglava je zasedla 6. mesto.
KOLESARSTVO — Na mladinski kolesarski dirki Kumrovec 75, kjer je nastopilo 78 kolesarjev iz 16 klubov, je presenetljivo zmagal 15-letlli kolesar- ljubljanskega Roga Matjaž Zanoškar. Kranjčan lUlovič pa je zasedel 2. mesto. V ekipni konkurenci je zmagal Rog, :i. pa je bila kranjska Sava. J. J.
Košarkarska vrsta OS Simona Jenka Kranj — Zvone Š/>urovec, Marko Mršek. Tomaž Podlipnik. Matija Rekar. Uroš Strniša. Ivan Kuster. Bojan Stare, Andrej Zbogar. Miran Kudoič, Oorazd Vončina. Peter Plevel — je na čelu s trencricni Ltokom Klavoro upravičila zaupanje favorita za visoko uvrstitev. Med šesterico finalistov IX. pionirskega košarkarskega festivala 75 so zasedli drugo mesto, (-dh) — Foto: F. Perdan
Skakalci Triglava za 30-letnico osvoboditve
Na zadnji seji upravnega odbora sekcije za skoke pri smučarskem klubu Triglav so sprejeli koledar prireditev na plastičnih skakalnicah v Kranju. Vse letošnje prireditve bodo posvečene 30-letnici osvoboditve. Prva prireditev bo že v soboto, 31. maja, ko se bodo pionirji in cicibani pomerili na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču. tekmovanje bo z mednarodno udeležbo in bo tudi ekipno za prehodni pokal. Naslednja prireditev bo v nedeljo, 15. junija, ki bo hkrati v okviru prireditev krajevnega praznika Stražišča. Tudi tokrat se bodo pomerili pionirji in cicibani na 15-metrski skakalnici. Člani in mladinci bodo imeli prvo prireditev v soboto, 2. avgusta, ko bodo nastopili v okviru kranjskega občinskega praznika. Glavna prireditev sezone pa bo 4. mednarodno tekmovanje v oJcviru turneje Mostec-Go-renja Sava. Tekmovanje bo tokrat v nedeljo, 15. septembra. Na to prireditev sta Ilirija in Triglav povabila skakalce iz 8 držav. J.J.
Obakrat OŠ
M. Valjavca
Na rokometnih igriščih ŠD Save in OŠ L. Seljaka v Stražišču je bila komisija za rokomet pri TKS Kranj organizatorica občinskega rokometnega prvenstva osnovnih šol.
Tako kot pri poinirjih so bile tudi pionirke OŠ Matije Valjavca Preddvor najboljše. To je ponoven dokaz, da se v Preddvoru načrtno ukvarjajo z vzgojo rokometnega kadra.
Izidi finalnih srečanj — pionirji: za 7. mesto: S. Jenko : L. Seljak 10:0 b.b., za 5. mesto: S. Mlakar : F. Prešeren II 0:10 b.b., za 3. mesto: D. Jenko : J. Broz Tito 11:14 (0:7), za 1. mesto: F. Prešeren I : M. Valjavec 7:12 (3:5).
' Vrstni red: 1. M. Valjavec, 2. F. Prešeren I, 3. J. Broz Tito, 4. D. Jenko, 5. F. Prešeren II, 0. S. Mlakar, 7. , S. Jenko, 8. L. Seljak.
Pionirke: za 5. mesto: D. Jenko : L. Seljak 7:5 (3:2), za 3. mesto: J. Broz Tito : F. Prešeren 5:7 (3:1), za 1. mesto: M. Valjavec : S. Jenko 13:4 (9:1).
. Vrstni red:. 1. M. Valjavaec, 2. S. Jenko, 3. F. Prešeren I, 4. J. Broz Tito, 5. D. Jenko, 6. L. Seljak, 7. F. Prešeren II. -dh
Prehodni pokal Dupljam
Na tradicionalnem rokometnem turnirju v počastitev dneva mladosti in 30-letnice osvoboditve so presenetljivo zmagali domačini, ki so premagali ekipo Tržiča in Križ.
Rezultati: Duplje : Križe 19:15 (7:7), Tržič : Križe 15:10 (5:10), Duplje : Tržič 19:15 (10:10)/Vrstni red: 1. Duplje, 2. Križe, 3. Tržič.
Za zmagovito ekipo je dal največ golov Darko Kuhar. Turnir si je ogledalo okoli 200 gledalcev, odlično pa sta sodila E. Rakovec (Duplje) in Bartol (Naklo). J. Kuhar
Obetajoč start
Kranjski beli mušketirji so dobro startali v novo teniško sezono. Pričelo se je namreč tekmovanje v vseh republiških ligah.
V ta tekmovanja so triglavani poslali v boj tri članske, dve pionirski ter po eno mladinsko in žensko ekipo. Vse pa se kar solidno drže.
Izidi: člani: Triglav I : Olimpija 5:0, Triglav I : Branik'0:5, Triglav II : Slavlja 4:1, Triglav II : Medvode 4:1; članice: Triglav : Slovan 1:2; mladinci: Triglav : Rudar 5:0, Triglav : Olimpija 2:3; pionirji: Triglav I : Branik 1:4, Triglav II : Kamnik 4:1. -dh".
15
Mala Groharjeva kolonija je brez dvoma dogodek, ki v nenavadno posrečeni, originalni in učinkoviti obliki izpolnjuje Titovo napotilo o spodbujanju in negovanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Seveda ne smemo .zamolčali tudi njenega velikega likovno-vzgojnega pomena, toda »obrobni«, spremljevalni, pa vendarle bistveni cilji vsakoletnega snidenja mladih mojstrov čopiča v srednjeveškem mestecu so pomembnejši. Letos so bili zaobseženi v simboličnem geslu »Naša domovina pod svobodnim soncem«. In v čem je glavni čar tradicionalnega slikarskega vikenda, ko množica fantičev in deklet iz raznih koncev Jugoslavije zavzame loške uličice, vogale in kote ter prenese na papir vse, kar se zvedavim očem zdi privlačno, nenavadno, zanimivo? Pustimo besedo trem gostom, trem udeležencem pravkar minule prireditve. Nazorneje kakor domačini znajo opisati enkratno vzdušje, katerega bolj ali manj jasen odsev najdemo že na sto in sto podobah, razstavljenih v galeriji na gradu.
Dušenka Vasic (42), mentorica in učiteljica likovne vzgoje z, osnovne šole »Olge Miloševič« v Smederevski Palanki: »O koloniji sem prvič slišala poleti 1973, ko«, smo \ okviru izmenjave med pobratenima občinama obiskali Škofjo Loko. Ideja sama me je čisto prevzela. H rž smo loške kolege povprašali, ali niso nemara za to, da srečanje prihodnjič (lani - op. p.) organiziramo pri nas, v Palanki. Privolili so in kot najbrž veste, je stvar sijajno uspela . . . Kolonija se mi zdi naravnost idealen način zbliževanja mladih. Priče smo spontanemu, neprisiljenemu sklepanju prijateljstev, soočanju različnih kultur in navad, širjenju obzorja in odkrivanju tisočerih obrazov Jugoslavije. Jezikovne pregrade niso nobena ovira. Gledala sem, recimo, otroke, kako ob slovesu ganjeni jočejo. Neverjetno! Boljše oblike utrjevanja v težkem času vojne zraslih bratskih vezi si ne znam predstavljati. In še nekaj: Škofja Loka je za naše učence, vajene popolnoma drugačnega okolja resnično odkritje. Navdušeni so, prevzeti, skoraj tnalo šokirani. A ne le pokrajina in arhitektura, tudi prebivalstvo je i/, redno. Ustrežljive jše, bolj prisrčne ljudi težko najdete. Lastniki hiš, prodajalke v lokalih   in   mimoidoči   so nam
sami od sebe odpirali vrata trgovin, vež in dvorišč, prinašali stole ter vabili prišleke, naj se pred nadležnim dežjem umaknejo na varno in raje lovijo motive skozi okna. Ne, Loke ni mogoče pozabiti.«
Radomir Mitrovič (13), učenec 6. razreda osnovne šole »Stjepan Mitrov Ljubi-ša« iz Budve (Črna gora):
»Niti jaz niti moja dva kolega doslej še nikoli nismo videli Slovenije, zato sem zelo vesel, ker lahko sodelujem v koloniji. Stanujem na domu nekega tukajšnjega-učenca in se počutim kakor da bi bil član njihove družine. Prispeli smo v četrtek ob 13. uri z letalom ter v spremstvu gostiteljev že takoj popoldan obhodili Škofjo Loko. S sošolcem Srdjanom sva postavila slikarska stojala zraven tovarne Šešir. Dimnik in zvonik in stavbe spodaj se obema zdijo najbolj zanimive . . . Staršem in tovarišem v Budvi bom po vrnitvi povedal, da so Slovenci izredno prijazni in da je Škofja Loka prekrasen starinski kraj, ki bi ga rad ob prvi ugodni priložnosti spet obiskal.«
Snežana Gajič (14), učenka 7. razreda osnovne šole »13.   oktobar«   iz Čuprije:
Priti v Škofjo Loko je izjemno doživetje. Slovenijo sem doslej poznala le pO pripovedovanju in po opisih v učbenikih, vendar tO ni dovolj. Mnogo impre-sivnejša je kot bi človek mislil. Zal mi je le, da bomo že jutri odpotovali, kajti rada hi jo bolj natanko spoznala. No, Nataša, pri kateri bivam, se neprestano trudi okrog mene. Ce bi je ne bilo, bi se težko znašla. Postali sva iskreni prijateljici. Obljubila je, da me bo poleti obiskala in preživela del počitnic v Ćupriji. . . Ja, slikanje je moja strast. Takole, v skupini, ko smo drug drugemu v spodbudo, je pa sploh prijetno ustvarjati. Upodabljam orjaški zvonik cerkve sredi gornjega trga, kakršnih v Srbiji ni. Upam, da ga ne vidim zadnjikrat.«     ,_L G U zel j
Sodelovanje z zamejskimi Slovenci
V sredo, 21. maja, se je sestal koordinacijski odbor za odnose' z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica. Na sestanku so se dogovorili, da bo poslej socialistična zveza skrbela za usmerjanje in načrtovanje različnih oblik sodelovanja in gostovanj. Menili so, da bi tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko    moriti    usklajevati in
načrtovati dejavnosti z zamejstvom. Zavzeli pa so se tudi za čimpogo-stejše stike s slovenskimi organizacijami in društvi.
Sestanka koordinacijskega odbora se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora Jože Hartman, ki |je govoril o naših odn08JJ| z Avstrijo in o slovenski manjšini, oklenili so še, da bodo odkupili film Bog nas čuvaj
V prihodnje prvo mesto izobraževanju
V soboto in v nedeljo je bila v Cerkljah osrednja prireditev ob dnevu mladosti v kranjski občini. V dveh dneh seje proslav, športnih tekmovanj in mitingov udeležilo več tisoč mladih. Organizacijo srečanja so zaupali domači mladinski organizaciji. Da bi zvedeli kaj več o njihovem delu, smo zaprosili za pogovor predsednika in sekretarja mladinske organizacije Jureta Bobnarja in Janeza Martinčiča.
»Mladinski aktiv v Cerkljah obstaja že dolgo, vendar pred leti ni bil posebno delaven. Zato smo pred tremi leti izvolili novo vodstvo, ki je takoj sprejelo konkreten program dela. Najprej smo poskrbeli za kulturne prireditve in razvedrilo mladih, ki ga na vasi zelo pogrešajo. S tem pa smo tudi hitro širili krog aktivnih mladincev.« »Kako pa je sedaj?« »Že v pripravah na mladinski kongres, zlasti pa po njem, smo program dela zelo razširili. V osnovni organizaciji dela sedem komisij, in sicer komisija za idejno politično delo, komisija za SLO, komisija za šport in rekreacijo, kadrovska komisija, klubska komisija in komisija za koordinacijo in sodelovanje z drugimi mladinskimi organizacijami in občinsko konferenco.«
»Katera je najbolj aktivna?« »Trenutno je najbolj delavna kulturna komisija, ki pripravlja prosla-Jure Bobnar ve ob praznikih in druge kulturne
V kulturnem programu, ki so ga ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo pripravili pevski zbori iz Cerkelj, recitatorji in vojaški ansambel,iz kranjske garnizije, je sodeloval tudi pevski zbor osnovne šole Davorina ■Jenka iz Cerkelj pod vodstvom Franca Jakopiča. (lb) — Foto: F. Perdan
Srečanje mladine iz kranjske dbčine v Cerkljah se je sklenilo s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam, ki so se v mesecu mladosti pomerile V košarki, malem nogometu, streljanju in šahu. Prehodni pokal za najboljše rezultate v vse/i štirih športnih panogah pa je letos že tretjič osvojila mladinska organizacija tovarne Iskra Kranj in ga tako dobi/a v trajno last. (lb) — Foto: F. Perdan
Planinci proti žičnicam na Triglav
revolucij in rdeče poplave.
A. Z.
Pretekli petek je bil v planinskem domu na Pristavi nad Ja-vornikom 47. posvet predstavnikov Planinskih društev Gorenjske. Udeleženci so razpravljali o bližnji skupščini Planinske zveze Slovenije in za predsednika koordinacijskega odbora Planinskih društev Gorenjske ponovno izvolili Franja Klojčnika. Precejšen del razprave pa so namenili varstvu narave in predvidenim posegom vanjo. Gorenjski planinci bodo nasprotovali gradnji žičnic na Triglav in zajezitvi Radovne, medtem ko so za gradnjo žičnic na Vršiču, čeprav je vprašljiva njihova izkoriščenost in rentabilnost. Načrtovalci takšnih objektov prepogosto zanemarjajo mnenja širšega kroga ljudi in poznavalcev ra/.mcr, kamor .sodijo tudi planinci. Takšno stališče bodo Gorenjci zagovarjali tudi na bližnji skupščini
PZS in v ta namen izvolili posebno komisijo, ki bo skrbela, da bo Triglavski park ostal resnično neokrnjen. Planinska dejavnost narašča, zato bi gradnje cest in žičnic v gorski svet le-tega še bolj osiromašile in skrčile. -an
Nastop cicibanov
Cicibani iz kranjskih vrtcev so v petek popoldne /a dan mladosti in rojstni dan maršala Tita pripravili v kinu Center v   Kranju prireditev /
naslovom Cicibani Titu. s prisrčnim
nastopom najmlajših, prepleth so ga s pesmimi, recitacijami in plesom, so najmlajši na svoj način počastili
dan mladosti, predsedniku Titu pa
poslali najboljše želje /a H3. rojstni dan
Janez Martinčič
prireditve. Letos je pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. marcu, za 1. maj, za dan zmage. Sedaj pa že pripravlja proslavo za dan borca. Komisija zelo dobro sodeluje s šolo in z domačim kulturnim društvom.
Uspešno dela tudi komisija zai splošni ljudski odpor. Že lani smo ustanovili partizansko mladinsko četo, ki je vkjučena v mladinsko Prešernovo brigado pri občinski konferenci. Letos pa smo izbrali prostovoljce za partizanske enote. Udeležili smo se tudi pohoda Po poteh spominov in prijateljstva v Ljubljani.
V prihodnje, zlasti pa po počitnicah bo morala bolj zgrabiti za delo komisija za idejno politično delo. Največ pozornosti bo posvetila izobraževanju mladih samoupravljav-cev, kajti mladi moramo biti seznanjeni z novim samoupravnim sistemom.«
»Koliko članov ima vaša organizacija?«
»Naša osnovna organizacija zaje--ma območje treh krajevnih skupn°" sti: Cerkelj. Poženika in Gradu. Mladina iz Poženika in Gradu se je vključila v našo organizacijo zato, ker v svoji KS ne more dobiti primernih prostorov za delo. Zato ima naštt organizaciji! več kot 300 članov.«
»Težave?«
»Prostore imamo. Družbenopoliti* čne organizacije in KS so nam od* stopile dovolj veliko sobo v kulturnem domu. Pogrešam« pa bolj® sodelovanje z njimi. Lahko bi delal' bolje, če bi se lahko posvetovali s starejšimi in bolj izkušenimi tova->"i*i-« L Bogataj
Osrednji dogodek dvodnevnega srečanja kranjske mladine v Cerkljah je bil sprejem več kot tisoč pionirje'' iz vseli osnovnih šol v občini v Zvezo socialistične mladine Slovenije. Ob tem svečanem dogodku je mladim spregovoril sekretar republiške konference ZSMS Zdene Mali. Dejal /<'■ da je letošnje praznovanje dneVU mladosti še posebno slovesno in veselo, saj hkrati z njim praznujem^ tudi trideseto obletnico osi)oboditV9, in zmage revolucije. Trideset let | Zgodovini ne pomeni veliko, velik0 />a pomeni za vse jugoslovanske narode m za naš socialistični razvoj-Mladina je s tem razvojem neločljivo povezana. Jasna idejna usmerjenost, vera v zmago delavskega ram reda in zaitjutnje. v Zvezo komunistov je bila V preteklosti in je v seda njosti ena od največjih kvalitet mld' dinske organizacije. Za takšn<> usmerjenost so se odločili zato, ki'1 m bol/šanjcm položaja delavske^' razreda, boljša tudi položaj mladih
Uudl in se širijo možnosti za uvcIjiH" Ijanjc mladih na vseh področji!1 družbenega življenja m za reševanji osnovnih problemov mladih l/ud'-(lb) - Foto: F. Perdan